Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
“	«	J	*<j\„
Cena posamezni številki Din l'&0.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgrovirto, industrilo in o tort.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za lh leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani OrednlStvo ln upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon 6t. 30-6*.
leto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 12. oktobra 1933.
štev. 116.
HotcaniiU posolil
Ze vprašanje brezposelnih in s tem v ^ezi nujna potreba investicijskih del je 8Pravilo na dnevni red vprašanje notranjega posojila. Nujna ureditev naših cest 'H njih prilagoditev zahtevani modernega tajskega prometa sta znova pokrenili vprašanje notranjega posojila, s katerim bi bilo mogoče financiranje teh del. Naravnost aktualno pa je postalo to vprašanje Po zadnji povodenjeki katastrofi, ker je jasno, da bomo drugo leto mogoče zopet Napravili milijone in milijone, če ne bomo že enkrat temeljito reguliral naših rek in Potokov.
Treba je torej investicijska dela izvesti, treba je zboljšati naše ceste in treba je Regulirati naše reke in potoke. Vse to so *ahteve, ki so neodložljive in ki jih moramo izvesti, če nočemo, da bomo vsako leto trpeli škodo in zapravljali denar, ker ‘«h detli nismo izvršili.
Toda za ta dela je potreben denar. Res fe to in zato je treba denar dobiti. Zuna-nje posojilo je pri današnjih razmerah na Nih denarnih trgih nemogoče, preostaja t°rej le notranje posojilo. Tu pa se ugovarja, da je notranje posojilo pri sedanji ^izi zaupanja, pri današnjem pomanjkanju denarja enako nemogoče. Vprašanje pa je, če je ta ugovor tudi utemeljen in če °dgovarja resničnemu stanju.
*Ur se tiče krize zaupanja, je treba reči, ta ugovor ne drži, o čemer so nas v Sloveniji prav temeljito prepričali razni Ustanovitelji zavarovalnih zadrug. Skoraj Čez noč so na nič zbrali milijone in milijone, dokaz, da je ljudsko zaupanje še vedno živo, če samo zna kdo ljudstvo prav razvneti. In kakor se je pri zavarovalnicah pokazal denar, tako bi se tudi za obče koristno stvar, če bi bila propaganda dobra in če bi bili pogoji takšni, da bi odgovarjali ljudskim željam.
Pa tudi primer drugih držav kaže, da uspeh notranjih posojil vendar ni tako nemogoč. Ne bomo tu govorili o državah, ki so znane po bogastvu svojega deiiar-ne8a trga, temveč omenili bi le posojila 5r5av. ki so le v neznatno boljšem pologu :ko mi. Notranja posojila so razpisale Češkoslovaška, Poljska in Avstrija. Uspeh češkoslovaškega je bil nenavadno velik, Saj je dal mnogo nad 2 milijardi Kč. Poljsko posojilo je bilo v enem tednu prepisano za dvakratni znesek in tudi sedaj Predloženo avstrijsko posojilo bo, kakor Vse kaže, uspešno.
Seveda uspeli teh posojil ni bil dosežen kar sam od sebe, temveč so bili pogoji Posojil tako privlačni, da je posojilo uspelo kljub krizi, ki ne tare samo nas, temveč tudi Poljsko, Češkoslovaško in Avstrijo. Tako je poljsko notranje posojilo prosto 'sakega davka, ima poleg tega zlato klavzulo, more se delno uporabiti tudi za plavanje davka na dedščine in še za nekatere druge dolgove državi. Češkoslovaško Notranje posojilo daje davkoplačevalcu, ki je podpisal 40% do konca '1. 1931. dolž-nega davka in ki je plačal polovico ostanka v gotovini, 25°/o popust dolžnega davčnega zaostanka. Avstrija dovoljuje podpis-M'kom notranjega posojila, da morejo del Posojila plačati v predvojnih državnih °t)ligacijah, pofeg tega pa je zvezala novo Posojilo z letnim dobitkom v višini 1 milica šilingov.
Vse te ugodnosti, ki jih nudijo notranja Ppsojila omenjenih držav, so tudi zagotove uspeh teli posojil in enako bi tudi pri mogli dobri pogoji zagotoviti notra-posojilom uspeh.
, Predvsem bi bilo treba poskrbeti, da odo ljudje prepričani, da se bodo poso-8 v resnici uporabila za namene, za ka-ere so razpisana. Zato je nujno potrebno, t® Se nad izdatki iz posojila uvede po-eb«a kontrola, pri kateri bi morali so-
men bi bilo nadalje potrebno, da bi se regulacijska ali cestna posojila razpisala po banovinah, da bi vsak podpisnik vedel, da bo šel denar za ceste, ki jih on uporablja in za regulacijo potokov, ki ogrožajo njegovo imetje. Na ta način bi se tudi 'lahko drugi pogoji posojila bolj prilagodili željam prebivalstva, ker niso interesi ljudstva povsod enaki. Pri nas bi se n. pr. mogel de*l! posojila plačati s hranilnimi knjižicami, dočim v kakšni drugi pokrajini ta pogoj ne bi bil posebno privlačen. Umestna bi morda bilo, da hi se dal tem banovinskim posojilom tudi več ali manj značaj loterijskega posojila. Deloma bi se mogla ta posojila zvezati tudi z oddajo del ali z dobavo materiala. Poleg tega bi se mogla tudi s posebnimi pogoji za direktne interesente za izvršitev teh del povečati garancija za uspeh posojila.
Nujno pa bi bilo, da bi država za vsa
ta posojila jamčila in jim dovolila tudi davčno prostost, ki pa bi morala biti seveda nepreklicna. Tudi Narodna banka bi morala biti obvezana, da do gotove mere ta posojila lombardira. Še več drugih možnosti je, da se uspeh takšnih banovinskih investicijskih posojil zagotovi, saj imamo vendar vsi interes na tem, da se dela in da se omogoči gospodarski napredek dežele.
Kakor je danes težaven gospodarski položaj, kakor je veliko pomanjkanje gotovine, ki vlada povsod in kakor so upravičeni ugovori proti možnosti notranjih posojil, je pa vendar eno jasno, da namreč s skepticizmom in malodušjem ni mogoče priti iz krize. Rešilen je le zdrav optimizem in če se je izkazal v drugih državah optimizem glede uspeha notranjega posojila upravičen, res ne vemo, zakaj bi bil pri n?ts ta optimizem napačen.
h€teqal*tetya Ucošniacstva
Nova okrožnica banske uprave prati krošnjarstvu. — Potrebno je, da trgovska združenja tudi z nagradami podpirajo one, ki pomagajo pobijati krošnjarstvo
Banska uprava je izdala dne 26. septembra novo okrožnico vsem sreskim in mestnim načelstvom, sreski izpostavi v Škofji Loki in upravi policije v Ljubljani
del,
°vati tudi podpisniki posojila. V ta na-
ter predstojništvu mestne policije v Celju in Mariboru. Okrožnica se glasi:
Dodatno k okrožnici z dne 16. septembra t. 1. Vlil. No. 3541/2, s katero se je odredila najstrožja kontrola trgovskih potnikov in okrožnici z dne 13. septembra t. 1 Vili. No. 4270/1, s katero so se pojasnili veljavni krošnjarski predpisi, se po naročilu g. pomočnika ministra financ z drie 12. septembra t. 1., Pov. br. 952/1 V, in z ozirom na sočasno prošnjo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, opozorite na pravkar izdana navodila z naročilom, da z isto strogostjo izvedete nadzorstvo nad krošnjarji in proti njim postopate, kakor Vam je naročeno glede trgovskih potnikov.
Carinska oblastva nahajajo pri prebivalcih pogosto blago tihotapskega izvora, pri čemer se dotični izgovarjajo, da so blago kupili od nepoznanih oseb. Dokazano je in tuuradno dobro znano, da so krošnjarji posredovalci tihotapskega blaga, zlasti mo-nopolskih predmetov (nežigosani vžigalniki, tobak in cigaretni papir), pa tudi moralno oporečnega blaga (preservativov, pornografskih predmetov itd.) tako, da državni interes in nujni oziri na javno moralo zahtevajo pogosto in energično per-lustracijo krošnjarjev. Čeprav obrtni zakon v § 397 ne statuira visoke denarne in zaporne kazni, niti zaplembe blaga ne dovoljuje (kolikor ne gre za prekršek § 399), pa je po § 185 obrt. zakona odvzeti dovolilo osebam, ki ne izpolnujejo pogojev § 179, ali ki so bile že enkrat kaznovane zaradi prekrška krošnjarskih predpisov. Tudi tu bodi kazen stroga, a pravična.
Da ne bo dvoma, se opozarjate vnovič na predpise odredbe o krajih, v katerih je krošnjarjenje prepovedano (Uradni list 266/74 iz leta 1928.), po kateri je poleg Ljubljane, Maribora in Celja in Ptuja ter lileda, Rogaške Slatine, Dobrne in Radencev — v poslednjih 5 samo v sezoni — prepovedano krošnjarjenje v vseh obmejnih srezih. V navedenih krajih pa je dovoljeno krošnjariti prebivalcem duvanj-skega, livanjskega in imotskega sreza, da-si jim ni dovoljeno krošnjariti v obmejnih srezih, lako zvanim privilegiranim krošnjarjem (pri nas Kočevarjem in Črnomelj-cem za tako zvano kočevsko blago: t. j. južno sadje in slaščice) pa je dovoljeno krošnjariti povsod. Prebivalci zgoraj označenih treh srezov ne spadajo med privilegirane, smejo pa, če jim ni posebej za-branjeno, obiskovati sejme in tržne dneve povsod. Z ozirom na to pravno stanje ni dovoljeno nikomur krošnjariti s trgovskim (galanterijskim, manufakturnim itd.) blagom v obmejnih srezih, glavnih mestih in
kopališčih, kolikor ne velja izjema za prebivalce onih treh srezov, kakor je zgoraj omenjeno.
Opozarjate se nadalje, da vidiranje krošnjarskih knjižic ne velja več in zato tudi ne zglaševanje krošnjarjev pri uradih. Krošnjarji, ki kršijo monopolske predpise, naj se vselej po zaslišanju izroče organom finančne kontrole.
Z zahvalo in z zadoščenjem sprejema trgovstvo 'to okrožnico bana dr. Marušiča, ki je z njo izpolnil eno glavnih in tako dolgo neizpolnjenih zahtev trgovstva. Toda sedaj je treba, da trgovstvo tudi ak-> tivno sodeluje pri pobijalcu nelegalnega krošnjarstva. Vsak trgovec, vsak obrtnik mora pomagati, da se neha vsaka prodaja trgovskega (lnanufakturnega, galanterijskega in drugega blaga) po hišah, da bo že enkrat konec tega žajostnega stanja, da prodajajo domači manufakturisti po večini le še same podloge in drugi pribor za obleke. Zato nuj^o svetujemo vsem trgovcem in trgovskim združenjem, da osvo-je predlog Združenja trgovcev v Mariboru, ki pravi v svojem pozivu na trgovce sledeče:
»Zato je neobhodno potrebno, da vsa združenja trgovcev Dravske banovine v polnem obsegu izkoristijo okrožni*« banske uprave z dne 16. in 26. septembra glede potnikov in krošnjarjev in vsakogar, ki bi še prodajal manufakturo in drugo blago, pomagajo spraviti t roke varnostnim organom, ki so sedaj primorani vsakega takega človeka aretirati in izročiti obrtni oblasti. Da pa bo zasledovanje teh ljudi doseglo popoln uspeh, je združenje trgovcev v Mariboru določilo vsakemu, ki prime, odnosno aretira kakega krošnjarja ali tujega potnika, primerno nagrado.* Vsem združenjem sporočamo, da tudi ona votirajo primerne nagrade.
Ako se bodo vsi trgovski krogi energično poprijeli zasledovanja krošnjarjev, bo to nezakonito prekupčevanje v najkrajšem času v naših krajih odpravljeno.
Beg. kapitala
Spremenile so se oblike, pod katerimi se vrši beg kapitala. Nekdaj je bila glavna oblika bega kapitala nakupovanje efektivnih valut v državi. Tako na primer je imel to funkcijo po vojni v velikem obsegu dolar in na ta način je bilo tezavriranih več sto milijonov d o-
1	a r j e v. Vse te valute pa so spremenile gospodarje po stabilizaciji v letih 1925. do 1929. in odšle nazaj v svoje domače države. Ko so leta 1931. zopet začela kolebati valute, ni bil več mogoč beg valut. Nadomestile so jih d e-v i z e. Toda blagovni kliringi so znižali promet v devizah na najmanjšo mero in vsled tega je v večini držav ponudba silno majhna. Ves posel se je omejil na silno majhen krog ljudi, ki morajo biti komercialno zelo visoko naobraženi, da bi se mogli spoznati v občevanju z bankami v tujini in ki bi poleg tega morali znati tuje jezike, korespondenco in drugo.
Med tem časom nastaja novakom-P 1 i k a c i j a. Pred poldrugim letom so obstojale še valute, ki so bile notorično stabilne in v katere je bil mogoč beg kapitala. Te valute so bile francoski in švicarski frank, dolar, funt in holandski goldinar. Po padcu funta je nastalo splošno nezaupanje v valute in moglo bi se reči, da v resnici ni bilo niti ene valute, ki bi bila stabilna na daljši čas. Ljudje, ki so imeli pobegli kapital v tujini, niso imeli več miru in bali so se za svoj denar. Tisti, ki so imeli velike kapitale in velike mednarodne zveze, so razdelili svoj denar na dve do tri države po načelu delitve ri-zika. Toda skrajni skeptiki in oni, ki niso mogli razdeliti svojega kapitala na več držav, so se zatekli k begu v zlato. Zlato ima to dobro lastnost, da vsled njega ni treba iti v tujino, ker se more dobiti tudi doma. Tako je nastalo po padcu funta ogromno povpraševanje po zlatu v vseh državah in tudi v onih, ki imajo še stabilno valuto. To velja na primer za Francoze. Koncem leta 1931. in v začetku leta 1932. je bilo v Parizu veliko povpraševanje po zlatu in ažijo za zlate franke je znašal do 5 odstotkov. V tem pa so se zgodile
spremembe. Do tedaj so se mogli dobiti angleški sovereni in ameriški zlati vsaj teoretično v neomejenih količinah. Ko je prenehal soveren, je ostal le še dolar. Ker pa je bil priliv dolarja v Evropo nezadosten, so ljudje prešli na zlato v palicah in v kosih. To tezavriranje je imelo to dobro posledico, da je ostal denar v državi, v kateri je bilo zlato kupljeno. Po padcu dolarja je nastala še večja zmešnjava glede bega kapitala. Dočim je funt povzročil splošno nezaupanje v valute in beg v zlato samo v državah z zlato valuto, je postavil padec dolarja na dnevni red vprašanje stabilnosti valut in to ne iz gospodarskih, temveč iz pravnih ozirov. Pojavila se je gonja proti zlatu kot sredstvo za izhod iz gospodarske krize. Nastalo je vprašanje, če bodo mogle države, ki še priznavajo zlato valuto, vzdržati svoje stališče in če ne bodo tudi one prisiljene, da sprejmejo depresiacijo. In tako smo dobili drug pojav in začel se je beg v vrednostne papirje, zlasti v delnice. Toda na drugi strani se beg v zlato še nadaljuje, kar dokazuje ogromno velika trgovina z zlatom na drobno v Londonu in to za potrebe kontinentalnih kapitalistov, ki shranjujejo potem kupljeno zlato v londonskih sefih.
Ni mogoče velike kapitale tezavrirati v zvenečem zlatu. Vsled tega so se utrujeni^ lastniki denarnega kapitala začeli vračati na prvotno obliko denarne naložbe : v vrednostne papirje. Najprej so bile iskane delnice, ki so deli substance. Tako je še vedno na Angleškem. V Franciji pa se svet znova obrača k obligacijam. Mesec dni je že vedno večje povpraševanje po državnih papirjih in po onih, za katere jamči država. To je povzročilo skok tečajev. Danes je to v Franciji glavna novost v finančnem svetu.
In tako se svet polagoma vrača na metode naložbe denarja, kakor so bile v veljavi pred začetkom gospodarske depresije. Samo po tezavriranem zlatu se še pozna strah pred krizo.
(»Narodno blagostanje«.)
ž&kasnet in h&spceie**diiv peedfog,
lUhfa&Ma v Stcesi ne moče bdi podlaga <za uuddtv g&$pAda&$UiU vpcašani pAdancu/ia
Že več ko leto dui je, ko je bila zaključena konferenca v Sbresii. Čeprav ni prišlo na konferenci do odkritega nesoglasja med udeleženimi državami, vendar pa že takrat ni ibilo nobenega dvoma, da bodo ostale vse lepe resolucije, ki jih je konferenca sprejela, samo na papirju. Resolucije konference so se delile na dva dela. V prvem delu se je razpravljalo o finančni pomoči, ki bi jo bilo treba izkazati podonavskim državam. Razen Francije ni hotela niti ena država izjaviti, da je pripravljena dati takšno pomoč, a tudi izjava Francije je bila le neobvezna in zato brez vrednosti z ozirom na popolno pasivnost vseh drugih držav. Kopica dobrih nasvetov, ki so bili podani v resolucijah še na naslov podonavskih držav, pa je bila že skoraj podobna zasmehu, kajti revežem z nasveti res ni pomagano, temveč le z dejansko podporo. Te pa ni bilo.
Drugi del resolucij pa je obravnaval razna gospodarska vprašanja, kako povečati zunanjo trgovino podonavskih držav z industrijskimi državami, kako spraviti na evropski trg kmetijske pridelke podonavskih držav. V ta namen se je predlagala uvedba preferencialnih dvostranskih dogovorov. Te preferenčne carine naj bi dovolile industrijske države podonavskim, če ne bi dovolile preferenčnih carin, pa bi plačevale gotove zneske v poseben fond, s katerim bi se dvignila cena za poljedelske proizvode. Preferenca pa bi veljala le za žito in moko.
Pa še iz teh predlogov ni postalo nič. Na eni strani ni bilo mogoče doseči soglasja med velesilami in vedno bolj se je izkazalo, da se je na konferenci v Stresi šlo le za to, ali dobi odločilen vpliv na podonavske države Nemčija ali Francija ali pa Italija. Ta političen boj je tudi onemogočil vsak uspeh konference v Stresi.
iNa drugi strani se je izkazalo, da bi bile te preferenčne carine v nasprotju s klavzulo največje ugodnosti. Zato se je že na dunajskem kongresu Mednarodne trgovinske zbornice priporočalo, da naj se ne sklepajo dvostranski trgovinski dogovori, temveč regionalni, ki bi zadevali celo skupino držav. Sledilo naj bi ise vzgledu dogovora v Oslu in Vichryju in ustvarile -naj bi se skupine držav, ki bi dovoljevale vsaki članici te skupine iste ugodnosti. K tem skupinam pa bi smela pristopiti vsaka druga država.
[Razvoj je šel torej čisto stran od sklepov konference v Stresi, ki je bila že tako pokapana, da nihče ni več na njo mislil. Sedaj pa je nakrat izkopal te zaprašene ■resolucije, g. Mussolini, ki predlaga, da naj se uredi gospodarsko vprašanje podunav-skih držav na podlagi teh resolucij. Ma-
djarska in Avstrija sta se seveda takoj navdušeno izrekle za novi Mussolinijev načrt, vse druge evropske države pa so bile odločno proti. Kljub temu pa je izjavil francoski zunanji minister Roncour, da načelno sprejema Mussolinijev načrt za pod-
Zakaj sta sprejeli Avstrija in Madjar-ska Mussolinijev predlog pač ni težko uganiti. Dejansko je itak Italija kljub klavzule največje ugodnosti dovolila že Avstriji in Madjarski prikrit preferenciak Dovolila jim je razne transportne ugodnosti, za nekatero blago tudi premije in vrhu tega tudi neprimerno večje kontingente ko drugim državam. Za avstrijski les, za madjar-ske poljedelske proizvode in za madjarsko živino je postala Italija eden najvažnejših odjemalcev in na podlagi dvostranskih preferenčnih pogodb bi hotela Italija še bolj favorizirati Madjarsko in Avstrijo. Obenem pa udariti zlasti Češkoslovaško, katere industrijske izdelke bi Italija v podonavskih državah čisto izrinila. Namen Mussolinijevega predloga je torej samo ta, da bi Italija gospodarsko zavladala nad Avstrijo in Madjarsko. In kljub temu osvaja ta načrt načelno g. Boncour!
Toda račun s Streso je napačen še iz drugega razloga. Ko se je sestala konferenca v Stresi, še ni agrarna avtarkija industrijskih držav napredovala v tej meri, kakor je danes že dosežena. Pred enim letom so Nemčija, Italija in Francija še uvažale žito, danes pa ima Nemčija dovolj lastnega žita, danes ga ne uvaža v^č Francija in danes ga v mnogo manjši meH uvaža Italija. Padla je torej podlaga, na1 kateri je stala vsa zgradba resolucij konference v Stresi. Preferencialne carine so postale že skoraj odveč, ker države ne uvažajo več žita.
Na tej realni resnici pada tudi Mussolinijev predlog in na tej resnici tudi ne more ničesar spremeniti Boncourjeva pripravljenost, da sodeluje pri načrtu, ki ga države Male antante ne morejo sprejeti. Sicer pa je itak jasno, da se ni dosti zanašati na gospodarsko pomoč velesil, vsled česar je tudi precej vseeno, če veljajo kot podlaga pogajanj velesil za ureditev gospodarskih vprašanj Podonavja resolucije konferenc v Stresi ali katere druge, ker realne pomoči itak ni pričakovati. Zato pa je za države Podonavja najbolje, če se ne zanašajo na druge, temveč le na lastno moč in na složno medsebojno delo. A baš to delo nekaterim očividno ne diši in zato prihajajo vedno novi predlogi, ki v zadnji posledici preprečujejo gospodarsko sodelovanje podonavskih držav. Vse kaže, da je v tem tudi zadnji vzrok Mussolinijevega predloga.
UiftOMka frospodaeska eitaufa.
hC*. Bolkah.
Ze par ilet sem opažamo neverjeten pojav, kako poizkuša Japonska prodreti v Levanto. Kot izhodna točka služi Japonski Egipt, kjer so Japonci ustanovili neke vrste izvozni zavod. Od tu prirejajo že par iet sem potujoče razstave. Poleg Egipta so Japonci začeli s svojo živo propagando na južnem delu našega polotoka v — Grčiji. Izvoz Japonske v Grčijo sicer ni še znaten, ali je zelo interesantno pri tem to, da je japonsko blago konkurenčno, tako v ceni, kakor po kakovosti, evropskemu blagu.
V	preteklem letu so izvozili Japonci v Grčijo: 26.200 kg margarina, 350 kg stekla, 16.600 kg bombažnih tkanin, 28.700 kg končanih tkanin, 1900 kg raznih igračk, 386 kg svile, 6000 kg roženih izdelkov itd. To so prvi začetki. Kako veliko zanimanje za grški trg gojijo Japonci, dokazuje dejstvo, da se nahaja Grčija pred zaključkom trgovinske pogodbe z Japonsko.
Ni pa se Japonska omejila samo na Grčijo, marveč se je dotaknila tudi naše države.
Japonsko železo v Gružu se prodaja cenejše kot naše železo v Varešu. Poleg tega se prodajajo pri nas že japonske krta-čice za zobe, toaletni predmeti in tudi tekstilno blago.
Japonska trgovska ekspanzivnost se bistveno razlikuje od ekspanzivnosti drugih, evropskih držav, n. pr. Anglije, Nemčije, Francije ali ekspanzivnosti severoameri-
ških držav. Trgovinski ekspanzivnosti teh držav je predhodilo vedno proučevanje trgov, pogojev in možnosti plasiranja, sposobnosti konkurenčnih držav itd. Šele potem, ko so se ti pogoji izkazali kot ugodni, so sledili konkretni poizkusi za osvojitev trgov. Japonska pa postopa popolnoma drugače. Namesto predhodnih proučevanj, se pojavi Japonska takoj z blagom na trgu. Da bi se mogla plasirati brez predhodne sklenitve zvez, je Japonska prisiljena prodajati po cenah dumpinga. To je osnovna in bistvena razlika in karakteristika Japonske trgovinske ekspanzivnosti, katera povzroča trenutno največje skrbi Angleški, zlasti njeni tekstilni industriji, katera je že morala svoje pozicije precej popustiti japonski industriji celo v lastnih dominijonih. Istotako opozarja že nemško časopisje na rumeno opasnost japonske trgovine.
Tudi naša tekstilna industrija bo skoro začutila opasnost japonske industrije v naši zemlji'. Pričakovati imamo skoro japonskega dumpinga, kajti ravno te dni je japonsko ministrstvo za zunanje zadeve obvestilo vsa svoja predstavništva v inozemstvu, da store vse potrebne korake, da se japonski izvoz v tuje države čim bolj poveča.	J.	Grampovčan.
Tvornica »Tivar« bo začela izdelovati tudi žensko konfekcijo
V	začetku tega meseca so začeli v tvor-nici »Tivar« v Varaždinu zidati novo veliko dvorano za konfekcijo. Dvorana bo baje naj večja konfekcijska dvorana v Evropi in bo 25 metrov široka in 72 metrov dolga. V tej dvorani se bodo izdelovale tudi ženske in otroške obleke. Tvornica bo najmoderneje opremljena in bo imela najnovejše stroje. Vse se bo izdelovalo po tekočem pasu in bo na uro izdelanih po 80 oblek. Nova tvornica mora biti gotova do konca decembra. Ker bo po novem letu potrebovala tvornica mnogo več blaga, se bo tudi povečala tvornica sukna. Kakor je na eni strani ta napredek domače tvornice zelo razveseljiv, pa je treba pripomniti, da bo povečanje tvornice trgovini le v škodo, če bo tvornica, kar pa moramo žal pričakovati, sedaj pričela tudi v ženski konfekciji konkurirati trgovcem. Vedno bolj postaja nujno, da se z zakonom omeji delovanje tvornic le na tvor-niško delo.
SPISEK NAJEMNIKOV IN PODNAJEMNIKOV TREBA ODDATI DO KONCA MESECA
Davčna uprava razglaša: Finančno ministrstvo, oddelek davkov v Beogradu jo z razpisom z dne 29. septembra 1933, štev. 84.568/I1I, odredilo, da mora vsak hišnii posestnik izpolniti »Spisek najemnikov in podnajemnikov« in ga priložiti posamezni zgradarinski prijavi, ki se mora oddati najkasneje do 30. oktobra 1933 pristojni davčni upravi. Obrazci teh spiskov se dobijo pri tej davčni upravi, pri Jugoslovanski knjigami in pri Društvu hišnih posestnikov v Ljubljani.
Oni hišni posestniki, ki ne vložijo ali lažnjivo izpolnijo te spiske, se kaznujejo po čl. 138 zakona o neposrednih davkih, po-pip pa se izvrši po davčnih organih.
RUDNIK LJUBIJA V POLNEM DELU
ti I -
Vsled velikih naročil, ki jih je dobil na Madjarskem, more rudnik Ljubija zopet popolnoma izkoriščati svojo kapaciteto. Bivšim delavcehi je vodstvo rudnika že poslalo poziv, da se zopet javijo na delo.
SLADKOR V ZAGfeEBU DRAŽJI
Ker so sladkorne tvornice zopet povišale ceno sladkorja, so morali tudi zagrebški trgovci povišati cene in velja odslej v Zagrebu kristalni sladkor 14 Din, sladkor v kockah in prahu pa 16 Din za kg.
IRSKA SE OSAMOSVOJILA OD TUJIH SLADKORNIH TVORNIC
Irska vlada je sporočila lastnikom največje cukrarne na Irskem, da bo ustanovila tri lastne cukrarne in da je pripravljena njih cukrarno odkupiti. Cukrarna je delala velikanske dobičke in je mogla v šestih letih odpisati vso svojo ustanovno glavnico v višini 4 milijonov funtov, poleg tega pa še izplačevati 15 odstotno dividendo. Ker bi bil ta dobiček po ustanovitvi državnih cukrarn nemogoč in postal sploh dvomljiv, so lastniki privolili v prodajo. Irska vlada jim je nato vseeno cukrarno dobro plačala.
MEDNARODNA RAZSTAVA V BRUSLJU
Prihodnja mednarodna razstava se bo vršila v Bruxellesu 1. 1935. Predsedoval ji bo vojvoda brabantski. Uradno so prijavile svojo soudeležbo Sledeče dežele: Francija, švica, Maroko, Tunis, Brazilija, Kitajska, Egipt, Estonija, Češkoslovaška in Siam. Razstava se bo vršila na planoti Osseghen blizu kraljeve palače v v Laeke-nu. Po diplomatični konvenciji, podpisani v Parizu 1928. 1. po devetindvajsetih državah, ne bo nobene splošne mednarodne razstave pred bruselsko.
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 11. oktobra objavlja med drugim: Uredbo o pavšaLiranju potnih stroškov šu-marskih uslužbencev — Pravilnik o enotni uniformi članov starešinstva Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije — Razglas o sla-jenju vinskih moštev — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Že v 24 urah S rlriK;
klobuke itd. Škrohi
in svetlolika srajce, ovratnike in manšete.
Pere, suši, inonga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Šeleburgova ul. 8. Telefon št. 22-72.
Nj. Vel. kralj je daroval za poplavljene«
v Sloveniji 100.000 Din.
Na sestanku med Jevtičem in Ruždi be-jem je prišlo do popolnega soglasja in bo prijateljska in nenapadalna pogodba med Jugoslavijo in Turčijo podpisana v novembru v Beogradu.
Ruždi bejj je v razgovoru z novinarji izjavil, da je besedilo turško-jugoslovanskega pakta skoraj v celoti izdelal Jevtič in d« so se prva pogajanja za sklenitev tega pakta že začela v Londonu. Sestanek našega kralja s Kemal pašo je definitivno odločil o sklenitvi tega pakta.
Državni svet je razveljavil razsodb« upravnega sodišča v Celju ter potrdil odlok banske uprave o konfinaciji dr. Korošca in tovarišev.
Predsednik upravnega sodišča v Celju dr. Vrtačnik in sodnika dr. Steska in dr. Likar so upokojeni. Za predsednika je imenovan predsednik upravnega sodišča 'r Sarajevu dr. Prenj, za sodnika pa dr. Anton Kržišnik.
Naš novi rimski poslanik Dučič je bil prvič sprejet od Mussolinija, ki je imel z njim daljši razgovor.
Vsled bolezni patriarha Varnave je odložen obisk bolgarskih arhijerejev v Jugoslavijo.
Celje zopet pod vodo. En silen nočni naliv je zadostoval, da je Savinja zopet prestopila bregove in da je bilo Celje zop^ pod vodo. Leta 1750. je zapisal Popovič, da bo Celje imelo vedno povodnji, dokler ne bo regulirana Savinja. Od takrat je minile 180 let, a Savinja je še vedno nereguli-rana.
»Mariborer Zcitung« je v Avstriji prepovedana, ker da piše v hitllerjevskeni duhu. Torej res ni mogoče reči, da pr* nas ne bi bili liberalni.
Kot 15. član Sveta Društva narodov je bila izvoljena Portugalska.
Razorožitvena pogajanja so se vsled nemških predlogov poostrila do skrajnosti. Francosko-ameriško-angleška skupna fronta v razorožitvenem vprašanju je trdna in noče na noben način dovoliti Hitlerje''* Nemčiji novega oboroževanja. Vse kaže, da se je tudi že Italija ločila od Nemčije in da je ta v razorožitvenem vprašanju popolnoma osamljena.
Paul Boncour je izjavil, da sprejema Francija italijanski predlog o gospodarski pomoči Podonavju v načelu kot temelj za pogajanja. Ta izjava je zelo presenetila, ker je znano, da sta za italijanski predlog le Madjarska in Avstrija, vse druge podonavske države pa odločno proti.
Češkoslovaška vlada bo predložila parlamentu zakonski načrt, po katerem bodo prepovedane vse politične stranke, ki niso odločno na stališču države ali ki nasprotujejo demokratičnim uredbam.
Med Italijo in Albanijo še vedno ni dosežen popoln sporazum glede vseh italijanskih zahtev. Rimska vlada noče izplačati Albaniji 10 milijonov iz albanskega posojila, dokler Albanija ne dovoli zopetno obnovitev italijanske jezuitske šole v Skadru-
Makedonstvujušči so priredili v Sofij* protestni shod proti zbližanju z Jugoslavijo. Napadali so vse Bolgare, ki delajo za to zbližanje, zlasti ostro pa so napadali mitropolita Stefana, ker je dopustil, da bolgarski arhijereji obiščejo Jugoslavijo.
Dunaijsko »Arbeiter Zeitung« je avstrijska vlada ustavila za en mesec. Proti-marksistični kurz v Avstriji.
Dollfuss je izjavil, da se prične v Avstriji še ostrejši kurz, toda ne iz maščevalnosti zaradi atentatov, temveč da se zajamči mir v Avstriji.
Do krvavih demonstracij je prišlo na Dunaju vsled prepovedi »Arbeiter Zei-tunge«.
Volitve v španski parlament so razpisane na dan 19. novembra, parlament p** se sestane dne 8. decembra.
Iz Vatikana se odločno demantira vest, da bi se vodila med sv. stolico in sovjetsko vlado kakršnakoli pogajanja.
Gbring (je v spremstvu vojnega ministra obiskal princa Alberta Hohenzollerna i*1 mu v svojem nagovoru med drugim dejal; »Mi se bomo počutili popolnoma svobodn* na Renu šele tedaj, ko bodo stale tam spe* garnizije z nemškim vojaštvom«.
Uradniške plače namerava znižati francoski finančni minister, da bi znižal P*-0' računski primanjkljaj. Čeprav bi zniža plače le za 5°/o, je vendar večina poslancev proti.
dcnacstvo-
STANJE NARODNE BANKE
Po zadnjem izkazu z dne 8. t. m. izka-zuje Narodna banka od 30. IX. dalje te spremembe (vse številke v milijonih Din):
Zlata in devizna podloga se je povečala 7,3 na 1.912,1 in sicer zlata za 0.3 na t-797,8, tuje valute za 0.06 na 0.36 in de-'ize za 6,9 na 113,9. Povečale so se tudi devize, ki ne spadajo v podlogo in sicer 2a 1,6 na 42,4.
Vsota kovanega denarja se je povečala za 6,9 na 166,7.
Posojila so se zopet zmanjšala. Eskontna *o padla za 4,9 na 1.895,6, lombardna pa za 0.4 na 309,8.
Bivši predjemi državi so se 'neznatno (za 0.07) povečali na 1.717,9. To so plačne obresti za izdane blagajniške zapise. Povečal se je račun nepremičnin in sicer za 1,1 na 160,4, razne aktive pa so na-fasle za 6,6 na 192,9.
Rezervni fond se je povečal za 0.16 na
68.7, drugi fondi na pasivni strani pa so ostali skoraj neizpremenjeni na višini 8,5.
Obtok bankovcev se je zopet zmanjšal ‘U sicer je padel za 24,6 na 4.347,1. Zato Pa so se povečale obveze na pokaz, ki so Narasle za 47,4 na 962,2.
Državne terjatve so padle za 0.8 na 7, depoziti po tekočem računu so porasli za ^4,3 na 590,4, razni računi pa za 13,9 na
364.7.
Obveze z rokom so padle za 10,9 na 1-198,8, razne pasive pa so se povečale za 6,2 na 299,5.
Vsota bankovcev v obtoku in obvez na Mkaz je narasla na 5.309,3 in je zlato in devizno kritje padlo od 36.03 na 36.01°/o, satno zlato pa od 34°/o na 33.86°/«.
Obrestna mera je ostala neizpreme-ujena.
*
Po zadnjem izkazu čsl. Narodne banke
je njena devizna podloga povečala za
2	na 924 milijonov Kč, zlati zaklad je °stal neizpremenjen (1707 mil.), druge aktive pa so padle za 92 na 419 milijonov. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 240 na 6011 milijonov Kč. Kritje se je povečalo od 38-6 na 38-7 %.
. Banka za mednarodna plačila v Baslu Je po triurni razpravi odobrila spremembo zakona o nemški Drž. banki, da sme banka na odprtem denarnem trgu nakupovati poleg menic tudi dolgoročne ‘ vrednostne papirje.
Zlata podloga Holandske banke se je od začetka julija kljub znižanju obrestne •bore na 2*5% povečala za 105 milijonov goldinarjev ali za 14%. Zlata podloga banke znaša sedaj 841*16 milijonov goldinarjev.
Delnice angleških fabrik za orožje so v
^bdnjem času znatno skočile, kakor po-^oča »iDaily Herald«.
Cena zlatu v Ameriki pada in je sedaj določena cena za unco finega zlata na ”1)20 dolarja.
(2d/uapta5eA,j&
koliko smo izvozili dosedaj
ČEŠPELJ
Od začetka izvozne sezone pa do konca Septembra smo izvozili svežih češpelj: v Avstrijo 1398 vagonov, v Madjarsko 1, v Nemčijo 24, v Poljsko 358, v Češkoslovaško 2234, v Švico 292 in v Italijo 1 vagon.
Japonski izvoz bombažnega blaga
PREKOSIL ANGLEŠKEGA
Po zadnji uradni statistiki je Japonska v prvih osmih mesecih izvozila bombažnega blaga za 1932 milijonov kvadratnih Jardov, to je za 6 milijonov več, kakor je y istem času izvozila Anglija. Še leta 1928. Je Japonska izvozila le 1418 milijonov, Ab^lija 3866 milijonov jardov. Japonski ,2voz je torej močno napredoval, angleški Pa padel za več ko polovico.
Japonska izpodriva nemške žarnice
Nemška tvrdka »Osram« je doslej ob-vtadala približno desetino vse svetovne Redukcije električnih žarnic. Sedaj pa J®n patent ugasne in konkurenca japon-kih žarnic se čuti že na vseh svetovnih •gih in tudi na nemškem. Tako je japon-ki uvoz žarnic v Anglijo narastel od 17 na j ’ v USA pa od 40 na 90 milijonov žarnic. ^Ponci ponujajo žarnice v Hamburgu po .eniga, dočim znašajo produkcijski stro-1 turinških tvornic 5, za Osram žarnice d celo 7 in pol feniga.
tftacitocsUi	<za	svofa
fftccu/ice-
V	ponedeljek 9. oktobra je bilo v Mariboru zelo dobro obiskano zborovanje »Združenja gostilniških podjetij«, ki ga je otvoril predsednik združenja Gjuro Valjak. Pozdravil je vse navzoče, posebej pa še mag. direktorja Rodoška, obrtno-zadtuž-nega nadzornika Založnika in častnega člana Andreja Oseta.
Nato je pojasnil pomen vsedržavnega gostilničarskega kongresa, ki bo dne 25. oktobra v Beogradu. Na kongresu bodo manifestirali gostilničarji iz vse države za svoje pravice in protestirali proti previsokim davčnim obremenitvam ter zahtevali spremembo sedanjega trošarinskega zakona. Da bo manifestacija čim mogočnejša, odide na kongres tudi velika delegacija iz Maribora.
Nato je tajnik združenja Križanič v ostri, a upravičeni kritiki podal obširno poročilo k glavnim točkam dnevnega reda.
Trošarina: Načrt vlade, da primerno spremeni sedanji novi trošarinski zakon, skušajo razni krogi onemogočiti, kakor je to pokazal kongres vinogradnikov v Beogradu. Ker čutimo krivico trošarinskih predpisov v Mariboru pač v največji meri, je uprava združenja ukrenila vse, da se trošarinski zakon izpremeni. Prva zahteva je, da se Maribor pri točilnih in trošarinskih taksah ne sme smatrati kot četrta jugoslovanska prestolnica, ker je šest banovinskih glavnih mest po taksnem zakonu za Mariborom, glede uradništva pa so v višjem draginjskem razredu. Sedanji način pobiranja trošarine pomeni dejansko nekakšno prisilno posojilo, oziroma prisilno odvzemanje imetja, česar pa noben zakon ne določa. Zato zahtevamo, da se nam preveč vplačani zneski odobre in da se nas pri obdačenju izenači z enakimi drugimi mesti. Pri dajatvah odklanjamo čast četrte prestolnice in zadovoljujemo se z avtonomijo mesta Maribora. Enake pravice za enake dolžnosti!
Državni davki
Pridobnina: Listi so objavili razglas finančnega ravnateljstva, da zapade te dni četrti obrok pridobnine. Pridobnina se pobira letos na podlagi predpisa za lansko leto, ki pa temelji na prometu v letu 1931., ko še ni bil v veljavi trošarinski zakon, ki nam je ustvaril naravnost umazano konkurenco krošnjarjev in tihotapcev z vinom. Vsak ve, da je konzum pijač v naših obratih padel letos napram letu 1931. za tretjino, polovico ali celo več. Davek pa je ostal isti. Po zakonu moramo v januarju prijaviti svoje dohodke radi odmere pridobnine in to kot nestrokovnjaki, nikjer pa ni v zakonu določbe, da bi morala prijave, oziroma predpis napraviti davčna oblast v gotovi dobi (9 mesecev) s svojimi plačanimi strokovnjaki in davčnimi odbori. Po upravi združenja zainteresirano mariborsko »Gospodarsko predstavništvo« bo ukrenilo vse potrebno, da se bo izvršila odmera prej, preden se bo zahtevalo plačilo četrtega obroka. To ni le v gostilničarskem, temveč v interesu vseh mariborskih pridobitnih krogov. Dokler ne bo odmera definitivno storjena, odklanjamo plačilo četrtega obroka pridobnine.
Zgradarina: Davčna praksa se je v zadnjih letih močno poostrila, zlasti pri zgra-darini. Zgradarina se odmerja po višini najemninske vrednosti, ki jo določi davčna oblast. Za podlago odmere se vzame sorodni prostor v bližini, če plača najemnik za kak lokal na pr. 2.000 Din, se vzame ista vsota za podlago za vse podobne lokale v bližini, čeprav znaša njihova najemnina le 500 Din. Ista podlaga se jemlje za prostore, ki jih uporablja lastnik sam. Ta praksa naravnost onemogoča vsako znižanje. Nihče ne zanika, da potrebuje dtrža-va denar, toda zahtevamo znižanje režijskih izdatkov. Če ima Francija s 40,000.000 prebivalcev le 650.000 drž. nameščencev •n upokojencev, je za Jugoslavijo s 14 milijoni prebivalcev 550.000 nameščencev preveč. Imamo neštevilno »upokojencev«, ki so služili le kratek čas in ki naj jih sedaj vzdržujejo gospodarski krogi s svojimi dajatvami. Zgradarina se mora znižati, izpadek v dohodkih pa naj se pokrije z revizijo raznih upokojencev in redukcijo nepotrebnih nameščencev.
Računske takse: Zakon o taksah dbloča v svoji 34. postavki, točka 3., da se pobira na potrošnjo od vsakega gosta taksa po 25 par brez ozira na višino potroška. Kakor je razvidno iz sorodnih postavk, se giblje taksa med 0*2 do 1%. četrt litra
jabolčnika velja 50 par, od gosta pa mora gostilničar plačati 25 par, to je 50% izkupička. Z upoštevanjem nakupne cene in postranskih stroškov, cestarine itd. stane gostilničarja liter jabolčnika okrog 1*50 dinarja. Štirje gostje spijejo liter jabolčnika za 2 Din in ima gostilničar kosmatega dohodka le 50 par. Za te štiri goste pa plača 1 Din takse, torej ves kosmati dohodek in še 100% zraven. Če se že mora pobirati trošarinska taksa na potrošnjo, naj se pobira le od nezatrošarinjenih predmetov, vendar pa zopet ne od vsake žemlje, temveč od potroška nad 10 Din, pri čemur pa taksa ne sme biti višja od 1%. Na tej podlagi naj še računska taksa pavšalira in pobira obenem s točilno takso. Sicer pa računska taksa sploh ni potrebna, ker plačujemo itak točilno takso.
Mestne davščine. Mestna trošarina na vino po 1*50 Din od litra je previsoka. Plačevali so jo do nedavna le koncesio-nirani obrati, vse ostalo vino je bilo prosto. Šele na podlagi ponovnih intervencij se je enako obdavčilo vse vino na mestnem območju. Zato naj bi se mestna trošarina znižala na 1 Din, ker bo prejemala občina pri doslednem izvajanju svojih sklepov zadostne dohodke iz te davščine. Ne sme se pripetiti, da bi se pobirala od vinskega mošta trošarina po 1*50 Din, temveč le po 1 Din, kakor ie to dovolila banska uprava. Letošnja trgatev bo zelo pozna, mestno načelstvo pa priznava vinski mošt le do 20. novembra. Zaprosili smo za podaljšanje tega roka vsaj do 31. decembra.
Naši domači obrati morajo plačevati tok po 3*75 Din kilovatno uro, dočim dobavlja isto podjetje tok tujim tvrdkam po 100 do 200% ceneje. Na to ceno se mora znižati tudi nočni tok za gostilniške in kavarniške obrate, ali pa bodo gostilničarji po dunajskem vzoru prenehali uporabljati električni tok v svojih obratih.
Cestarina se pobira le od mestnega središča, ne pa tudi od predmestij. Kontrola pri pobiranju in sploh ves postopek sta potrebna vse graje, ker voznik napove poljuben naslov gostilničarja, kateremu da pelje blago, čeprav ga ta sploh ne dobi ali riaroči. Seveda pa mora plačati uvoznino, šicer je kaznovan s petdesetkratno globo. Zato moramo protestirati najprej zoper tak mnogokratnik globe, drugič pa zoper pomanjkljivo kontrolo in izvedbo cestarine same. (Splošno odobravanje.)
; Po daljši tehtni razpravi so gostilničarji soglasno sklenili, da se v Mariboru zvišajo vse cene vina za 2 Din pri litru z dostavkom, da se v bodoče ne bodo v gostilnah več točila nobena vina izpod 10 Din liter, v kavarnah pa ne izpod 20 Din. Zato pa morajo imeti kavarne samo najboljša, izbrana in kvalitetna vina.
L Pri slučajnostih je apeliral predsednik Valjak na člane, naj nikakor malomar-ho ne opuščajo obveznega prijavljanja vajencev in njihovega strokovnega šolanja. Člani naj se tudi v polni meri zavedajo svojih dolžnosti do združenja ter naj poravnajo svoje zaostanke.
Iz zadružnega registra
Vpisale so se te zadruge:
Gospodarska zadruga v Mariji Reki, ki
hoče pospeševati kmetijsko gospodarstvo svojih udov tudi na ta način, da vzdržuje za svoje člane točilnico, v kateri toči alkoholne in brezalkoholne pijače. Na takšno pospeševanje zadružništva in kmetijskega gospodarstva svojih članov more nova zadruga v resnici vzeti patent.
Nadalje sta se vpisali: Gozdna zadruga >Velika Gora« v Novi Štifti in Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ptuju.
EGIPTOVSKA KONZERVNA INDUSTRIJA
Ob egiptovski obali med Aleksandrijo in Port Saidoin nalove letno mnogo tisoč ton sardin. Zaenkrat te ribe izvažajo v druge dežele, kjer jih predelajo in konzervirajo. Potem se te konzerve spet uvažajo v Egipt. V zadnjih petih letih je veljal ta uvoz po 300.000 eg. funtov. Zato je vlada dala preiskati možnosti, da >bi se ribe konzervirale doma in potem izvažale. Poskusi so dalli izborne rezultate. Zdaj bo ustanovljena družba, ki naj izvede vse potrebne priprave za novo industrijo. Glavnica bo popolnoma v egiptovskih rokah.
Uu/aUUL tečni tcy
»Jugoslovenski LIoyd« poroča:
Zadnja licitacija hrastovih debel pri brodski imovinski občini je vzbudila veliko zanimanje lesnih interesentov, ker je po dolgem času prvič prišlo do plačila nad cenilno vsoto in to takoj za 12 odstotkov. To je najboljši znak, da so se razmere na trgu s hrastovim lesom popravile in da bo za bodoče licitacije več zanimanja. Po vseh znakih bo letošnja kampanja zelo močna. O mnogo razpravljani kupčiji neke velike zagrebške industrije v Teheran se več ne govori in je po naših informacijah ta kupčija že perfektna in bo vsled tega v zimski sezoni produkcija hrastovih pragov zelo velika. Vprašanje velike licitacije, na katero dne 25. p. m. interesenti po dogovoru vsled težkih pogojev niso prišli, še ni rešeno in bi bilo potrebno, da se ta licitacija zopet razpiše, ker odvisi od njenega uspeha razvoj našega lesnega trga.
Do danes še ni prišlo do velikih zaključkov, razen pri naših velikih industrijah, ker so lanskoletne zaloge razprodane, nova proizvodnja pa se komaj pričenja. Izgledi pa so za našo malo in srednjo lesno industrijo zelo dobri, ker je povpraševanje stalno.
Proizvodnja bukovine se je začela komaj v začetku tega meseca. Zahteva se parjeno in neparjeno blago, zlasti pa bukovi testoni, ki jih sploh ni. Njihova cena je čvrsta, okoli 500 Dih za kubik za široko blago, monte franko vagon Sušak. Upati je, da bo v polni sezoni narasla cena še za nekaj deset dinarjev. Ta činjenica je zelo važna, ker proizvajajo testone večinoma naše male in srednje lesne industrije. Te industrije izdelujejo najlepše blago, ker izdelujejo testone izključno iz bukovih klad, ki jih zlasti zahtevajo južno-italijan-ski trgovci. Za druge vrste lesa ni dosti povpraševanja. Javor, lipa in brestovima gredo zelo slabo, iz hrastovine je nekaj posla z železniškimi pragi, a je ta posel za malega človeka skoraj brez pomena.
Jelovina in smrekovina za enkrat ne gresta. Zahtevajo se nekatere dimenzije ko 24 mm ozko blago, 18 mm IVa, ki so vsled večjega povpraševanja razprodane. Cena za jelovino je še nadalje slaba. Celo iskano blago doseže komaj 250 do 270 Din, za ozko blago tudi do 285 Din za kubik franco vagon meja. Dobra cena se plača za strogo švicarsko sortirano blago I—Ha, za katero se plača tudi do 600 Din. Doma ni večje potrebe, ker je gradbena delavnost prenehala. Zagreb plačuje okoli 260 dinarjev za kubik lesa III—IXa.
Drva in oglje se prodajajo zelo težko in po slabi ceni. Za drva, ki se prodajajo le? doma, ne bo mogoče doseči lanske cene.
Rumunska žetev
Rumunska Vlada je podvzela potrebne korake za prodajo letošnje žetve. Glavni odjemalec bo zaenkrat Nemčija. Kakor smo že poročali, bo konzorcij »Getreide Industrie« kupil 10.000 vagonov pšenice in 40.000 vagonov drugega žita, kar pomeni po sedanjih računih 850 milijonov lejev v tuji valuti. Istočasno je sklenila I. G. Farben Industrie pogodbo, da uvozi v Rumunijo kemične produkte v vrednosti pribl. 540 millij. lejev. Plačila za ti dve transakciji se bodo vršila na temelju medsebojne kompenzacije in prebitek v tuji valuti bo ostal na razpolago rumunskim bankam, ki finansirajo obe kupčiji.
Rumunska vlada je tudi podpisala konvencijo s Poljsko, ki velja do 1, I. 1934, po kateri bo nabavila Poljska v Rumuniji razna živila (n. pr. sveže ln suho sadje, zelenjavo, jajca, vino itd.), toda ne žita. Tudi te kupčije se bodo vršile po medsebojni kompenzaciji. Vendar ta metoda uvoznih kvot in izvoza po kompenzaciji ne vpliva dobro na notranjo trgovino in industrijo. V Transilvaniji so že propadle dve ali tri volnene tvornice, in sploh gre tekstilni industriji slabo, prav tako pa tudi papirni in metalurgični. Vzrok je pomanjkanje sirovim
Kmetom je vladin trud, da dvigne žitne cene, precej koristil. Cena pšenice, ki se je držala na dosti ugodni višini 30.000 lejev za vagon, se dviga in je dosegla okoli Bukarešte in Konstance 40.000 lejev za vagon. Notranji prevoz je olajšan po tarifnih popustih 60°/o do 300 km razdalje in 40°/o za večje razdalje. Bati se je pa za koruzno žetev v severnih pokrajinah, 'kjer se je setev zaradi neugodnega pomladnega vremena zakesnila in jo zdaj ograža prezgodnja jesen.
Dne 17, oktobra t, 1. bo pri Intendan-turi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani javna ustmena licitacija za dobavo pisarniškega materijala (papir, kuverte, svinčniki, motvoz, risalni žebljički, belii bombaž, traki za pisalne stroje itd.).
Dne 19. oktobra t. 1. bo pri III. oddelku Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu ofertalna licitacija za dobavo 7000 parov planinsko-sniuča rsk ib čevljev.
Dne 3. novembra t. 1. bo pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu ofertalna licitaciji o dobavi tkanine za zastave. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah.)
Dela za gradim cest se oddajo po ofert-ni licitaciji dne 21. oktobra t. J. pri inže-njerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Popravila dvorske čakalnice in naprave odprte verande pred čakalnico na postaji Lesce-iBled se oddajo potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 16. oktobra t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Oglas, troškovnik in načrti so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Prometno komercialni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 16. oktobra t. 1. ponudbe o dobavi 7600 m stenja.
Direkcija državnega rudnika Velenje
sprejema do 16. oktobra t. 1. ponudbe o dobavi 4000 kg čistega bencina za jamske svetiljke; do 31. oktobra t. 1. pa o dobavi 5000 kg riža, 720 kg kave, 2500 kg svinjske masti, 2000 kg bučnega olja, 1200 kg terpentinovega mila, 4000 kg koruznega zdroba in 2000 kg pšeničnega zdroba.
Dne 13. novembra t. 1. bo pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija za dobavo tiskovin. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Specialna statistika merskega ribarstva se odda v tisk z ofertalno licitacijo dne 15. novembra t. J. pri Direkciji pomorskega saobraoaja v Splitu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Dne 3. novembra t. 1. bo pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija za dobavo pisarniškega materijala.
0BCNI ZBORI
Drugi občni zbor Zadružne oblačilnicc
v Mariboru se zaradi nesklepčnosti prvega občnega zbora sklicuje na soboto, dne 14. oktobra ob 4. popoldne v prostorih kavarne Union v Mariboru.
Splošna maloželczniška družba d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor v petek, dne 27. oktobra ob 17. v sejni dvorani mestnega magistrata.
Konkurzi in prisilne poravnave
Končano je poravnalno postopanje tvrdke Lapajne Ivan, izdetovalnice kreme za čevlje v Mostah-. Potrjena je poravnava tvrdke Stegu in drug, komanditne družbe za strojno in električno industrijo, Vič-Glince.
Zboljšanje bolgarsko-jugoslovanskih od-nošaljev ni po volji makedonstvujočim, ki so zato začeli znova z atentati in napadi razburjati obmejno prebivalstvo. Te dni so napadli neko našo stražnico, a so morali pobegniti nazaj čez mejo. Pustili pa so na mestu spopada napolnjen nahrbtnik, v katerem je eksplodirala bomba v hipu, ko je hotel naš vojak pregledati nahrbtnik. Vojak je bil na mestu ubit.
Tržaško pristanišče so zelo povečali in bo znašala njegova nova površina 534.000 m* mesto prejšnjih 411.000. A še prejšnje manjše pristanišče je bilo vedno prazno.
Več nemških vohunov so zopet aretirali v Franciji. Nekega francoskega vojaka so aretirali v hipu, ko je hotel nemški špion-ki izročiti novo francosko strojnico.
Evangeljski napadalni bataljon ustanove mladi teologi nemške evangeljske cerkve. Nosili bodo rjave obleke, na rokavih pa bodo imeli križ in pod njim kljukasti križ, da s tem pokažejo, kako se je evangeljska cerkev čisto združila z narodnim socializmom Hitlerja.
Sovjetska vlada je sklenila, da bo dajala zaslužnim učenjakom kot nagrado avtomobil. Prve tri avtomobile so dobili trije kemiki.
V Užgorodu v Podkarpatski Rusiji je
narastel odstotek židovskega prebivalstva na več ko 20 Odstotkov prebivalstva. Vsled tega bodo imeli Židje pravico, da vlagajo vse vloge na urade v svojem jeziku, v znanem židovskem narečju.
Pivo v konzervah je začela razpošiljati neka ameriška pivovarna. V konzervah se sicer pivo v resnici lažje pošilja, vprašanje pa je, kako bo publika sprejela to novost, ker je menda okus piva v pločevinastih posodah slabši.
TRŽNA POROČILA
TRŽNE CENE V CELJU Govedina; j kg volovskega mesa, od 8 do 12, kravjega, mesa 8, vampov in pljuč 6, jeter 8. ledvic 10, loja 5 Din.
Teletina; 1 kg telečjega mesa od 10 do 14, jeter 12, pljuč 10 Din.
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Karlotška c. 2 Volarski pot 1
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Svinjina: 1 -kg prašičjega mesa od 14 do	17,	pljuč 10,	jeter 12, glave	8, slanine
16	do	18, suhe	slanine 18 do	20, masti
18,	šunke 20 do	22, prekajenega mesa 16
do	20,	prekajenih parkljev 8,	prekajene
glave 12, jezika 20 Din.
Konjsko meso po 4 Din.
Klobase; 1 kg krakovskih, hrenovk ali posebnih 20, debrecimskih ali safalad 18, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, braunšviških 10, salami 50 do 56 Din.
Perutnina: Piščanci po 10 do 18, kokoši 20 do 25, petelin 25 do 28, raca 25, domači zajec, manjši 5, večji 10 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 26, čajnega masla 36, masla 22, bohinjskega sira 24 do 28, trapi sto vskega sira 16 do 20, sirčka 8, eno jajce 1 Din.
Pijača: 1 liter starega vina 12 do 16, novega vina 8 do 12, piva 10, žganja 20 do 30 Din.
Kruh: 1 kg belega kruha 4, polbelega 3'50, črnega 3, žemlja mala (150, rženega kruha 3‘80 Din.
Sadje: 1 kg jabolk 2 do 4, hrušk 2 do 4, breskev 3, orehov 6, luščenih orehov 24, češpelj 2 do 3, suhih češpelj 7-50, suhih hrušk 6, 1 limona 1, 1 kg grozdja 6 Din.
Špecerijsko blago; 1 kg kave Portoriko 76, Santos 54, Rio 44, pražene kave 52 do 94, čaja 76 do 100, kristal belega sladkorja 14-50, sladkorja v kockah 16-50, -medu 18 do 20, kavne primesi 18, riža 4-50 do 11, 1 liter namiznega olja 14 do 16, olivnega olja 17 do 30, bučnega olja 16, vinskega kisa 4‘50, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 10, 1 kg soli 2-75, celega popra 38, mletega popra 40, paprike 22, sladke paprike 26, testenin 8 do 11, mila 13, karbida 7, sveč 17, kvasa 25, marmelade 7, 18, 28, sode za pranje 2 Din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 na drobno 2-75, št 0 2‘75, st. 2 2‘60, št. 4 2-45, št. 6 2-10, ržene enotne moke 2-75, pšeničnega zdroba 3-50, koruznega zdroba 1-50, pšeničnih otrobov 1’25, koruzne moke 1-50, ajdove moke 5, kaše 3-50, ješprenja 3-50, ovsenega riža 5 60 Din.
Žito: 1 q pšenice 130, rži 130, ječmena 150, ovsa 100 do 130, prosa 160, koruze 110, ajde 280, fižola 250 do 400, graha 1200, teče 1200 Din.
CENE NAŠEGA SADJA NA TUJIH TRGIH
Poročilo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine z dne 10. t. m.
Praga: Po poročilih, ki jili je prejel Zavod, je včeraj (9. t. m.) prišlo na praški trg 33 vagonov svežih češpelj, od katerih je nekaj bilo prezrelih in mehkih. Vsled lega in pa vsled dovoza madjar-skih češpelj, ko tudi vsled deževnega vremena, je cena naših češpelj nekoliko popustila. Naše češplje so se prodajale po povprečni ceni 240 Kč ali po 520 Din za sto kij. Naše grozdje se povprečno prodaja po ceni 450 Kč ali 973 Din za sto kil. Včeraj je prišlo v Prago 5 vagonov naših jabolk, ki so se po kakovosti prodajala po 160 do 180 Kč, odnosno po 346 do 389 Din za sto kil. •
Dunaj: Danes je prišlo na Dunaj 25 vagonov naših svežih češpelj. Dobre češplja so se povprečno prodajale po 42 do 45 grošev, odnosno po 3,63 do 3,89 Din za kg-Slabše in preveč zrele češplje so se prodajale po 38 do 40 grošev. Povpraševanja po češpljah je na Dunaju zelo popustilo.
Bolgarsko grozdje »damijak« se prodaja na Dunaju povprečno po 90 grošev. Ta vrsta bolgarskega grozdja odgovarja našemu smederevskemu grozdju.
MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM
Na svinjski sejem dne 6. oktobra 1933 je bilo pripeljanih 456 svinj in 1 koza; cene so bile te: Mladi prašiči 5—6 tednov stari kom. Din 80—100, 7—9 tednov 120—160, 3—4 mesece 200—250, 5—7 mesecev 350 do 400, 8—10 mesecev 450—520, 1 leta stari 580—650; 1 kg žive teže Din 7—Si 1 kg mrtve teže Din 10—10-50. Prodanih je bilo 167 svinj.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama, začetek ob 20.
Četrtek, 12. oktobra: Zajec. Premiera. Red Četrtek.
Petek, dne 13. oktobra, ob 15.: Komedija zmešnjav. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
Opera, začetek ob 20.
Četrtek, dne 12. oktobra: Zaprto.
Petek, dne 13. oktobra: Luiza. Red C.
fV«
polcvaniu
hlad.no. ali pa 2c~ pla Katbvoiner
Kneippcva slatina kava s "Pravim „7Eranckom“ bolje prija, hakor vsaka druga pijača. C sveža j e, povzroča izdržljivcsl in dobro
r a je p el oženje.
Pleskarsko in sobo-slikarsko delo 0 izvršuje po najugodnejših pogojih 0 Ivan Genussi Ljubljana Igriška ulica štev. 10 Telefon 22-67					
Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!		m	Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani		
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0- MIHALEK. Ljubljana