Spominska plošca ljubezni v Tacnu
S spominskimi ploščami in obelež-ji je že tako - na žalost - da jih je prevcč, da hodimo mimo njih, ne da bi jih opazili in da se zmenimo zanje le ob taki ali drugačni dolžnosli. To-da v Tacnu so ob 40-letnici tamkajš-njega kulturno umetniškega drušlva Ivan INovak - Očka odkrili spomin-sko ploščo, ki je v tem pogledu nekaj novega in posebnega.
Spominsko ploSčo so odkrili Franu Levstiku in njegovi ljubezni Franji Malenškovi, Koširjevi. Ta veliki Slo-venec nam je ostal v spominu pred-vsem po svojem političnem boju. po-končnem slovenstvu, po »Psu, ki naj pogine«, po alegoriki Marfina Krpa-na . . . Pa vendar je Fran Levstik bil
tudi človek, ki je pred 120 leti hodil vasovat in Ijubit mnogo mlajšo in prelepo Franjo, človek. ki je od lju-bezni trepetal in Irpel »sladke muke Ijubezni«, da se je ob tem razblinila vsa napadalna ostrina, ki jo je kot političen mož izžareval v bojih za slovenstvo. Tej ljubezni so torej od-krili spominsko ploščo na hiši poleg Koširjeve gostilne, tudi v upaniu, da se bo sprehajalcem na Šmarno Goro za hip ustavil korak ob spominu na vse tisto, kar nas kot Ijudi v člove-škem združuje.
Tako intimna, kot je spominska plošča. je bila tudi slavnost ob od-kritju, ki ji je pečat vtisnil dr. Matjaž Kmecl, član predsedslva CK ZKJ.
ko je zbranim rekel: »Danes smo se zbrali v imenu Levstikove človečno-sti. Mar ni nekaj najlepšega in naj-bolj človeškega, čc se Ijudje obisku-jejo zaradi Ijubczni? Mar ni čudovi-to, če iz tega nastaja poezija. ki jo vsi skupaj ohranjamo kot največjo vred-noto? Zakaj bi res postavljali spome-nike samo bitkam in smrti: postavi-mo čimveč obeležij Ijubezni! Pravi čas je za to: zdaj iščemo pot do soci-alizina po tloveiki meri, spominjamo se po tcj meri tudi svoje zgodovine« Spominsko ploščo je načrtoval arh. Vlasto Kopač, izdelal jo jc Jože Eterovič, ob slovesnosti pa so poleg godbe milice Ljubljana peli člani Me-Sanega pevskega zbora in Oktet mla-dih iz Tacna.