¥t. 292 wbh mm tirnim M* amrtam m Ubtk izvz«mii pondeljek, v.ak d*n »futraj. Ur«l«ištvo: ulic« ~ Frančiška t Aslikefa It 20, L nadstropje. Dopi« aaj « poJUjajo uredniitvu. Nebaakirana ! piana s« nm sprejemajo, rokopi« « a« vračajo. — Odgovorni urednik; fPrc4 F P«rlc. Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskarne Edinost. Naročnina >1 mesec L 7.—; 3 mesece L 19.50} pol leU L 32,— in celo leto L 60.-, Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — Teleion uredniitva in oprava it. 11-57. « mm« v necMOd lA flicimbra 1928. EDINOST Pmmi Rcrfti 20 cent« Letnik L Posmmiu ŠtovtMtt v Trsta in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v ttrokosti ena kolone (72 mm.) — Oflul trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, aakvale. poslanice in vabila po L 1.20, oglas« denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—. Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica ■v. Frančiška Aaiftkega fttev. 20, I nad. — Telefon uredništva in uprav® 11-57. nih glasil ne more opozicija, kot važen sestaven del zdravega državnega Življenja, vršiti svoje funkcije potrebne za javno korist. Logičen zaključek iz te resnice je, da mora biti tudi opoziciji dovoljena svobodna beseda. Posebno pa vladi, ki si je svestna po-. , šterfcosti svojih namenov in ki se zaveda zadevno vprašanje vlada odgovonla da _ kakor naglaša to tudi Arnal- novi načrt zakona ne ra^eHavl.a določb do ^solini - se ni treba izogibati kon-dekretov-zakonov iz let 1923 1924. Potem ^ j opozicije, opozicijonalne kritike — izvaja poročevalec, na] se novi uredbi ne ^ Marveč si mora le želeti _~~ vaTnosti n*» pomirjen! Tisk je naj-kočljivejši element. Kontrola še ni usvajanje. Namen obeh izjav — poročila v senatu in izvajanj v «Popolo d'Italia» — je očivi-den: pomiriti in potolažiti hočeta tiste novinarje, ki ne pripadajo fašizmu. Uverili naj bi se, da kontrola v smislu novega zakonskega načrta noče omejevati svobode novinarjev in tiska, marveč da ji bo le namen, da prepreča pogreške, škodljive za koristi države. To je lepo rečeno in opravičeno v teoriji, toda v praksi bo tu vmes kaj kočljivo vprašanje. Arnaldo Mussolini dopušča kritiko in jo smatra celo za potrebno in koristno Vprašanje pa je, kako si bodo tisti, ki bodo izvajali kontrolo, mislili mejo med dopuščeno kritiko in «pogreški», ki se .morajo zatirati? Treba je tudi uvaževati, da se pogreški morejo dogajati na obeh straneh. Kje bo tista meja, kjer se nehuje dopustnost kritike nad pogreškami, recimo, kakega podrejenega oblastvenega organa in se začenja greh lista, ki kritikuje?! Toliko poročilo v senatu, kolikor članek Arnalda Mussolinija priznavata (vsaj v teoriji) potrebo in koristnost svobode tiska. Priznavata, da je poleg kontrole od strani oblastev nad tiskom potrebna tudi kontrola od strani tega poslednjega nad ukrepi državne uprave. Saj pravi Arnaldo Mussolini, da tisk nadvladuje sedanjo moderno dobo. Če bi se pa vsaka in še tako rahla kritika o dejanjih oblastev, ali celo kakega podrejenega organa, smatrala za žaljenje in poniževanje oblastev, na kar bi se uporabile ostre določbe novega zakona, potem bi jmrli pred seboj dejstvo, da so vsa zatrdila, poročila v senatu in v izvajanjih Arnalda Mussolinija iluzorna, ker bi bila svoboda tiska de facto, v praksi, odpravljena Važno pa je vsekakor priznanje, da je svoboden tisk nujno potreben in koristen. Neulajljivo dejstvo je, da je le na korist državne uprave, če javni tisk — seveda v primernih dostojnih in zakonitih oblikah —-opozarja na pogreške, ki so jih zagrešili ali pie vrhovni, ali pa podrejeni organi. Ker le tako more priti do potrebnih popravil in zboljšanj, kar je le na korist toliko državne uprave same, kolikor tudi prebivalstva. Poznan je zgodovinski izrek znamenitega evropskega državnika iz minulih časov: ce bi ne imel opozicije, bi si jo ustvaril! S tem lapidarnim izrekom sta naglašena tudi neogibna potreba in neizmerna korist svobodnega tiska, oziroma potreba kontrole in kritike. Kako neki pa naj opozicija — seveda poštena in dobrotvorna — vrši svojo veliko funkcijo brez svobodnega izražanja misli potom svojega tiska?! Kontrola — ta naloga opozicije — in svoboda tiska sta v nerazdružljivi zvezi med seboj in v neogibni medsebojni odvisnosti. Brez svobod- _______________si mora javnih opozoril in opominov, ki so koristen regulator njenega poslovanja. V tej smeri naj bi se praktično izvajale določbe novega tiskovnega zakona I Seja pcslsBfte zbornice RIM, 12. Zbornica je na današnji seji razpravljala o zakonskem načrtu za razširjenje oblasti prefektov, Komunistični poslanec Riboldi je nagi as al, da pomeni ta zakonski načrt, ki je predložen kot navaden ukrep za razširjenje oblasti prefektov, konec italijanske liberalne šole. Raditega je zelto čudno, da ne prisostvujejo razpravi tega načrta, ki polaga' v grob zgodovino italijanskega liberalizma, poslanci Hberalno^de-mokratske skupine. Finančni minister Volpi je predkažil glavni obnatčim državne uprave za finančno doho 1924.-25. Obračun izkazuje 417 milijonov aktive. Je zelo možno, da bo ta finančni uspeh ugodno vplivat na dvig lire. VerouM ftisvnR „arens" usJiJlstai VERONA, 12. Star Jv,eronski dnevnik «Arena», ki je bž| nad eno leto giasiia narodnih liberalcev, po^az današnjim dnem glasilo veronske fantovske zveze. Za ravnatelja lista je bil določen Canapana Michele. ___ S. Radič v Mariboru Povdarianje hrvetsko-slovenske solidarnosti MARIBOR, 12. (Izv.) Danss popoldne je pritpel v Maribor prosvetni minirier S. Radić. *Na kolodvoru ao ga sprejeli predstavniki oblastev, njegovi somišljeniki in večje število drugSi oseb. Po običajnih pozdravih se je minister zahvalil za sprejem v daljšem nagovoru, v katerem je paudfutfaA solidarnost med Slovenci in Hrvati ter izrazil prepričanje, da so prišli fsedaj za oba naroda boljši časi. Med govorom S. Radića se je naacrat zaslišala silna detonacija. Nihče na ved*Lkaj da se je zgodilo, in med na^vzočnim stvom je nastala panika, ker so vsi mislili, da je bdi na prosvetnega ministra izvršen atentat. Ko se je razburjenje poleno, se?e incident pojasnil na komičen način. Pred peronom je namreč staja grmada porod za mleko, ki se iz Maribora/ rv> veliki množim izvaža v Avstrijo. Na vrh te grmade sta s« spravila dva železničarja, aa bi Radića bolje videla in slišala. Radi tega tse je grmada pod težo sesula, pri čemer so kovi-naste posode naredile silen ropot, ki je ijudi zapeljat v zmoto, da je eksplodirala bomba. Ko se je dognalo, za kaj gre, se je prvotno rviznemirjenje spremenilo v bučno veselost. Minister S. Radič je tekom popoldneva inspiciral mariborske šole in prosvetni oddelek velikega županstva. Zvečer se je vršil banket, katerega se je udeležilo 100 oseb in na katerem j® S. Radič zopet govoril. Jutri bo Stjepan Radič govori pred zborom zaupnikov, svoje stranke v Sloveniji Seja narodne skupščine BEOGRAD, 12. (Izv.) Današnfa seja nar. skupščine se je začela ob 10. uri. Na mesto odstopivšega poslanca Ljube Nešiča je bil izvoljen poslanec Umičevie od samostojne demokratske stranke, katetri je takoj položil prisego. Sledila je razprava o nujnem predlogu po&L Vujetriča za pomoč prizadetemu prebivalstvu v Novem Pazarju. Predlog ie bil sprejet kot nujen in bo predložen vladi Nato je minister za agrarno reformo Pavie Radič odgovarjal na interpelacijo pasi. Fede Kokanovitčai radi odvzemanja zemlje dobrovoljcem. Dejal je, da se je to zgodilo radi tega, ker ntso dobrovoljci saijii obdelovali zemlje, ampak so jo oddajali v najem, sami pa da so živeli od rente. Koka-novič na bil zadovoljen z ministrovim odgovorom, češ da so dobrovoljci oddajali zem- ->, ker ia niso imeli s čkn obdelovati .Pavle Radič je nato dodal, da je dovolj, da so dobrovoljci dobili zemljo. Za tem je prešla narodna skupščina na -Inevni red: Razprava o zakonskem predlogu glede spremenit ve zakona o poštno-čekovnem prometu. Po govoru ministra za pošto Šuperine je poslanec dr. Žerjav izjavil, da ni SDS sodelovala v odboru, ki je izdelal ta predlog, radi česar da odklanja .vsako odgovornost za ta zakon. Vendar pa spremljajo samostojni demokrati z zadovoljstvom napredek poštne hranilnice in se veselijo, ker je mogla razširiti »svoj delokrog nad vso državo. Smatra pa, da jo bi treba popularizirati med narodom ter povišati njeno rentabilnost Dr. Žerjav je na koncu svojih izjav Še predlagal, da naj vrši država izplačevanja svojih ministrstev potom po,Une hranilnice, ker bi se s tem mnogo prihranilo na osobju. Po govoru poslanca SLS Kremžarja je 5e repiiciral minister Šuperina, nakar je bil predlog v načelu sprejet s 169 glasovi, proti 23. Sledila) je nato razprava o zakonskem predlogu v podrobnostih, katera se bo še nadaljevala na poaideljkovi seji nar. skupščine. Na tej seji pride na dnevni red tudi razpršiva o poročš-u anketnega odbora o Lukinićevi aferi in o sekvesfcraciji premoženja Thurna-Taxisa. BEOGRAD, 12. Izv.) V ostalem političnem življenju je danes trajal na splošno nujv Radtkalski klub je imel sejo, na kateri je imel nadaljevati razpravo o Brodarskem sindikatu. Ali predsedstvo kluba je dobilo j od Pašiča pismo z izjavo, da bo vlada rešila vprašanje Brodarskega sindikata. Vendar bo o tem ivprašai^u klub še razpravljal na svoji seji v pocleljek, katere se bo udeležil tudi ministrski predsednik Pašić, Kongres de mokratov BEOGRAD, 12. (Izv.) Kongres Davidovi čeve stranke je danes nadaljeval svoje delo. Gorvorili so Voja. Marinkov.ić o zunanji politiki, Kosta Thnotijjevič o kmetijskih kreditih, dr.-Slavko Sečerov o vprašanju agrarne reforme v Vojvodini, dr. Grga Angjelinović o istem vprašanju v Dalmaciji, dr. Miloš Radosavijevič o kmetijskih produktih v zvezi s poljedelsko krizo. S tem je bila seja zaključena. Zvečer je bil zborovalcem prirejen banket v hotelu ImpeniaU. Jutri bo kongres nadaljeval svoje raz]*ave. flnšležl s finssfci Rrizi na Francoskem LONDON, 12. Angleški kro*i s skrbnim očesom ii lfifiiijrjn razvoj francoske finese kxtxe. cTtm.es> piše: Franci^ grozi spet druga vlacfeia krvsa in to radi njenih finančnih razmer. Tudi če bi zbornica sprejela Lau-ch®t«rje*™« fiskalne predloge, bo še vedno obstojata bojazen, da s tem finančno vprašanje »e ne bo rešeno.. RmaH P^ret, bivši predsednik zbornice, je baje stavil predlog, naj bS se poverilo državno krratfo novi vk4i, ki bi jo dala jSLarodna zveaa. Veliko razburjenje viada med imejitelji obivieznic franootske državne zai-kkadoice. «Daily Chronide« piše, da znaša tedanja vrednost franka komaj eno petino prvotne vmednosti, tako da bodo angleški zasebniki izgubili štiri petine posojenega denarja. PARIZ, 12. Včeraj is zbornica odobrila proračun notranjega ministrstva. Sprejein je tiwii s 413 proti 126 glasovom zakonski načrt, ki se naaaea na nadzorovanje tajnih fondov, _ m E1 Krim ponuja mir PARIZ, 12. Včeraj je dospel v Tanger maroški predsedttHc «Wesatmmster Gazzet-te», kateri se je par tednov mudil pri Abd E1 Krimu. Prav4, da mu je ta poveril nalogo, na) jaivi iraaacosfci ša špauiski tvla*tt pogoje, pod katetM bi bil pripravljen sprejeti mir. Glavne točke teh mirovnih ponudb bi bde: avtortamija Rifa in verska nadvlada maroškega sultana; za črtanje mej. Tujcem se dovoli izkoriščanje naravnih zakladov Rifa in plačajo za to riforski vladi 12% čistega dobička. PARIZ, 12. V francoskih diplomatskih krogih so našle izjave Angleža Gordo na Cannin^a, dopisnika «Westminster Gazzet-te», o Abd O Krinaovih mirovnih ponudbah malo vere. _ Japonci koncentriralo čete v Nundlurlji Protest sovjetske vlade PARIZ, 12. Glasom votli iz Moskve, je Life vinov naročil sovjetskemu zastopniku v T oki ju, da protestira pri japonski vladi radi ojačenja japonskih čet v Mandžuriji, ker vojaške priprave Japonske kršijo rusko-japonsko prijateljsko pogodbo. V Toki,ju pa zatrjujejo, da eo bili tudi sovjetski oddelki ob rusko-Wtaij«M meji pomnoženi Konzularni zbor v Mukdenu je naprosil japonskega generalnega konzula, da s pomočjo japonskega vojaštva Ščiti po potrebi interese iniozemcev. Zasedanje Sveta Društva narodov ŽENEVA, 12. Na včerajšnji javni seji Društva narodov se je razpravljalo o vprašanju manjšin na Balkanu. Razen tega se je nadalfjevaiia razprava o vprašanju numera clausus. Vršilo se je tudi pcsvetovanje o de lev vinem programu nameravane razorožitvene konference. V tretjem komiteju Sveta Društva narodov je včeraj podal svfoje poročilo angleški kolonijalni minister Aineri, ki je poudarjaj pripravljenost Anglije, da ponudi Turčiji roko v svrho poravnave. Turški zunanji minister je sinoči odpo> toval v Pariz, da se posvetuje s tamošnjim turškim poslanikom, ki je jeseni l. 1924. zastopal turške zahteve glede mosuLskega vprašanja pred Svetom Društva narodov. Turški zunanji minister se vrne v Ženevo prihodnji teden. — Tretji odbor je imel sinoči sejo v odsotnosti obeh strank. Potopljeni angleški perniki LONDON, IZ Zadnje dni so se potopili ti^e angleški parnikl in sicer prvi ob južnoafriški obaH, drugi v bližini Labradorja, tretji pa ob angleška vzhodni obali. V valovih je na$fo smrt 66 mornarjev. Povraten Otona Habsburške^ Vznemirjenje v nemSkl Avstriji BUDIMPEŠTA, 12. le več tednov krožijo po Madžarskem vesti o nameravanem povratku Habsburžanov. Dasi razni krogi ne verujejo v njih istinitost, je vendar vsa javnost vznemirjena in sv nervoznem pričakovanju. Včeraj in danes se je kot blisk razširila senzacija, da sta razkraljica Žita in njen sin Oton že prispela na Dunaj, odkoder hočeta s fingiranimi potnimi listi priti na Madžarsko. Njuni pristaši so baje že vse pripravili, da omogočijo Otonu, ki ga smatrajo za edinega legitimnega madžarskega vladarja, povratek na prestol. Madžarske oblasti vse te vesti odločno demantiralo in jih označujejo za otročje izmišljotine, kljub temu pa so dobile obmejne oblaki nalog, da poos trijo kontrolo potnikov, ki prihajajo na) Madžarsko. DUNAJ, 12. Tukajšnji merodajni. kro^i izjavljajo z ozirom na budimpeštanske vesti o povratku Zite in Otona, da je izključeno, da bi se ta dva mudila na Dunaju ali kjerkoli v Avstriji. IflnHurasM pe§Mo za sestavo velike koalicije BERLIN, 12. Nič ni dosedaj še gotovega, kedaj da bo prišlo do definitivne rešitve sedanje krize. Hindenburg še zmerom sprejema načelnike posameznih državnozbor-skih skupin in ni še povril Lutherju isestavo nove vlade. , V dobro poučenih krogih se govori, da žeti državni predsednik, naj bi Luther še nadalje ofriržal mesto kancelarja. Ker se pa boji, da bi Luther, če bi mu ne uspelo sestaviti vlado, ne mogel obdržati več tega mesta, vodi Hindenburg osebno pogajanja za sestavo velike kotalicije. Precej preglavic delajo pri tem zahteve, Jti so jžh stavili socijalni demokrati, (vendar pa se še zmerom z gotovostjo računa, da bodo pogajanja uspela. Bolgarija proti nevtralni coni LONDON, 11. «Times» poročajo iz Sofije, da se bolgarska vlada protivi predlogu preiskovalne komisije, naj se ustanovi med Bolgarijo in Grčijo en km široka nevtralna cona- Bolgarska vlada izjavlja, da bi ta cona favorizirala kom?taško delovanje, česar bi Bolgarija zaradi nezadostnega števila vojaštva ne mogla preprečiti. Obensm bi izgubila Bolgarija pas ozemlja, kar je velikega pomena v vojaškem oziru. Vodja državne banke v Atenah podal ostavko ATENE, 12. Atenska agencija javlja: G. Diomždis, vodja državne barvke, je podi ostavko. Kot pišejo listi, je Pangalos izjavil, da je do tega moralo priti, ker se rf. DiomMis ni nikakor strinjal z vladno po-fnako* Fkii&aičnž minister zamkuje vest, da namerava vlada napraviti novo emisijo bankovcev, ^- Podelitev Noblove nagrade za iiziko STOCKHOLM, 12. Sinoči se je izivršila svečana podelitev Noblove nagrade za1 fiziko. Svečanoisti so prisostvovali člani kraljevske hiše, ministri in druge znamenite osebnosti. Predsednik Noblove ustanove profesor Scbueck ije «v? svojem pozdravnem nagovoru omenjal petindvajsetletnico obstoja Noblove ustanove, nakar je predsed-zuk znanstvene akademije pnoifesor Gulls-berand predaval o pomenu rontgenspektro-loških razsskaivanj profesorja Siegbahna. Nato je izročil kralj profesorju Siegbahnu edino letošnjo nagrado. Machado — novi predsednik Portugalske LISBONA, 12. Za predsednika republike je bfl s 148 proti 12 glasovom izvoljen Bernardino Machado. Petrolejski vrelci ▼ Mehiki in tujci. MEHIKO, 12, Senat je načeloma odobril petrolejski zakon. Ta zakon predpisuie, da si morajo inozemski posestniki petrolejskih vrelcev oskrbeti tekom treh let mehikansko državljanstvo, ali pa moraio prodati imetje, StraSan vihar ob Bosporu 20 samostanov in mošej uničenih CARIGRAD, 12. Včeraj je divjal ob Boisporu strašen svdhar, Id je razdejal mnogo vasi in obrežnih naprav. Vihar je uničil tudi dvajset samostanov in mošej. Ves pomorski promet je ustavljen. Morski valovi so poškodovali veliki; miost, ki veže Cari-kgrad z Galato. Ribiške koče na Kontoska-Itmi so poplavljene. Izginila so tudi vsa ruska kopafesča. Vihar je povzročil tudi na ic-toku Prinkipi ogromno škodo. Število ponesrečencev še ni znano. Pismo iz Jusoslavii® Ljubljana, dne 11. 12. Politična situacija se razvija normalno, političen položaj je neizpremenjen, nobenega iznenađenja ni pričakovati...» Tako in podobno se glasijo že ves mesec poročila o razvoju naše notranje politike. In kakor vse kaže, bomo slišali ta stereotipna poročila ie več nego mesec dni, dokler ne mi' ne jo tudi pravoslavni božični prazniki' Šele potem smemo pričakovati kako izpremem-bo; pa niti tedaj ni ta posebno verjetna, ker se prične delo na novem proračunu. Iz- i f» v * j t_* * K fl a ___ j. 11 mora že v februarju pričeti z delom, kajti koncem marca ugasnejo dvanajstine. Situacija je torej stacionarna in vse kombinacije o razširjenju vlade niso drugo, nego kombinacije časnikarjev, ki bi radi za vsako ceno oživili situacijo, če ne bi bila poročila tako dolgočasna. Da ni računati na nobeno izpremembo, — vsaj v bližnji bodočnosti ne — se vidi tudi iz kongresov strank, ki se vršijo ta mesec. V prvi vrsti treba omeniti kongres samostojne demokratske stranke. Politične važnosti je bil zlasti govor šefa stranke, Sveto-zarja Pribičeviča. Iz vsega njegovega govora se jasno vidi, da smatra samostojna demokratska stranka za potrebno, da se definitivno orientira kot opozicionalna stranka, ker ni vidna nobena možnost novih kombinacij. Da bi bilo njeno opozicionalno stališče tem močnejše, je stranka deloma spremenila svoj program in opustila svoje dosedanje strogo centralistično stališče. SDS ostaja sicer zvesta svojemu unilari-stičnemu stališču, toda obenem povdr>ria, cla unrtarizem ni identičen s centralizmom Zato se v resolucijah ostro povdarja potreba dekoncentracije uprav, dasi ostaja stranka zvesta načelom vidovdanske ustave. Pa tudi v drugih vprašanjih se vidi. da je SDS precej mećno stopila na 'evo stran, zlasti v gospodarskih vprašanjih. Zahteva se demokratizacija gospodarstva; povdarja se važnost zadružništva in celo poglavje v resolucijah je posvečeno socialnemu vprašanju. SDS je tako razširila svoj program in noče biti več samo rezervna stranka za radikale, če bi prišli ti v nepriliko, temveč postati hcČe ena prvih opozicionalnih sfrank. Pa ne samo iz taktičnih razlogov, temveč tudi vtsiled spoznanja, da so se vse sedanje stare stranke preživele in a.i je treba izvesii čisto novo grupacijo stran**-Pri tej novi grupaciji pa hoče SDS prevzeti vodilno vlogo in zato je z demokrati hirala svoj program in se boi> orientirala na !ovo. Na ta način naj postane SDS tako opozicionalna stranka, da bo veljala kot najbolj radikalno demokratska stranka, kakor je dejal g. Pribičević. Interesantno je tudi to, da hoče SDS organizirati vse Srbe prečane in da cdreka Pribičević radikalom vsako nado, da bi se še tt mogli kdaj uveljaviti v prečanskih krajih. Vodja samostojnih demokratov je bil !o-rej zelo borbeno razpoložen in zato nt čuda, tla je izzval njegov govor močne odmeve, zlasti med radikali in orjunaši, ki so po izjavi gospoda Pribičeviča po ogromni večini (90 ocbtotkov) pristaši SDS. Gospod Pribičević je namreč v svojem govoru orisal historiat odnošajev med SDS in radikalno stranko. Med drugim je dejal, da je radikalna stranka postopala nekorektno, ko je sklenila sporazum z Radićem in razbila koalicijo s samostojnimi demokrati. Na ta očitek Pribičeviča jc odgovoril radikal Laza Marković s te>kim proHočitkom Dejal je, da je vodil g. Pribičević ž njim dva meseca dolgo, in sicer v času, ko je bil še član demokratske stranke, tajna pogajanja za izstop iz demokratske stranke in vstop v vlado. Kdor je tako postopal, zaključuje g. Marković, nima pravice, da dela očitke drugim- Presenetil je incident s predsednikom Orjune, drom Leontićem> V svojem govoru je namreč Pribičević očital drju Leontiću indirektno breznačelnosi; ker je kot šef Cjugoslovenske nacionalne skupine Orjune \obiskal vrhovnega protektor ja veiesrbskih srnaocev, Nikola Pašiča. Dr. Leontić je poslal nato Pribičeviću svoje zastopnike, toda Pribičević je odklonil dvoboj, ker ima po-.litik pravico, da javno kritikuje ljudi javnosti, prevzema za vsako svojo kritiko polno odgovornost, vendar pa se ne more zaradi tega dvobojevati, ker je itak dvoboj že davno anahronizem. Da je Pribičević kljub temu, da je večina orjunašev v njegovi stranki, napadel doktorja Leontića. je vzrok v tem, ker zlasti dalmatinski orjunaši — in v Dalmaciji jc Orjuna najmočnejša — vedno bolj hodijo sveja pota. Govori se, da hočejo orjunaši ustanoviti svojo stranko in da pri prihodnjih volitvah ne bodo več volili kandidata samostojne aemolrratske stranke, temveč bo njihov kandidat dr. Leontić, ki bi mogel z ozirom na to, da je SDS v opoziciji, tudi uspeti. In v tem dejstvu je vzrok Pribiče-vićevega napada. Druga interesantna stvar iz našega političnega življenja je pohod rad kaJnc stranke v prečanske kraje. V nedeljo sta govorila v Zagrebu Ljuba Jovanović in doktor Laza Marković To nedeljo pride v Ljubljano bivši minister dr PeleŠ. da doseže zjedinjenje slovenskih radikalov. V riborski oblasti je spor radik 'ov ž. diran in brez dvoma je, da bo iikvi tudi v Ljubljani, nakar pride tudi v Ljubljano in Maribor Ljuba Jovanović in L .za i,Marković Ti obiski radikalnih vodit?l;e\ v Sloveniji in na Hrvatskem dokazujejo, da misli radikalna stranka definitivno prekiniti vsak stik s samostojnimi demokrati, ki so veljali dosedaj kot zastopniki unitarističnih Slovencev in Hrvatov. Istočasno, ko je de-ial v Beogradu Sv. Pribičević, da SDS noče biti nobena rezerva za radikale, sta s svojim shodom v Zagrebu povedaia tudi Ljuba Jovanović in Laza Marković, da radikalna stranka na tako pomoč ne reflektira več. Iz vsega tega se vidi, da je Slovenija postala dragocena obema vladnima stran- ;na- -VI- iran ki j učeno je, da bi si še enkrat pomagali z —___6------------ ------------- dvanajstinami in če hoče skupščina ko- kama. Tako ima to nedeljo St. Radič shod lička) vestno pretresti proračun, potem "v Mariboru, dr. Peleš pa pripravlja v Lj^Tv *EDBfOST» V Trstu, dne 13. decembra 1925, l^ani shod Ljube Jovanovića in Laze Mar-kcrvića. Kadar pa hočeta zavzeti trdna tla ▼ Sloveniji kar obe vladni stranki, tedaj pa tudi ni nobene nevarnosti, da bi se v Sloveniji reducirali uradi, ali pa celo rman j šal obseg ljubljanske univerze. Nasprotno je mnogo bolj verjetno — če se i* hoče delati kake kombinacije —f da ostane vse pri starem, da bodo mogle vladne ■tranke Sloveniji dokazati, kako je za Slovenijo koristno, če ni za opozicijo. Sicer pa je univerzitetno vprašanje čisto finančno vprašanje. Stroški za univerze so v Jugoslaviji sorazmerno previsoki, kajti presegajo izdaike za ljudsko, srednje in strokovno šolstvo. Da se to nezdravo razmerje odpravi, je sklicana univerzitetna anketa v Zagrebu in gotovo je, da bo vsaj zastopnik finančnega ministra skušal pregovoriti univerze, da znižajo svoje potrebe-Silno dvomljivo pa je, če bi v tem oziru uspel in veliko bolj verjetno je, da bo vsaka univerza tako odločno branila svojo dosedanjo pozicijo in da bo pri tem deležna tako izdatne podpore javnosti, da^bo finančni minister moral odnehati Zato je tudi strah za ljubljansko univerzo nepotreben- Pohod obeh vladnih strank v Slovenijo pa dokazuje še eno zanimivo stvar, da se namreč v vladni koaliciji prav malo računa na pritegnitev SLS v vlado. Če že ni bilo preje dosii razpoloženja za lako pritegnitev. ga je sedaj po valikai.skem sporu še manje. Zlasti malo pa po neresnični pisavi listov SLS, ki so umetno povečavah spor in trdili stvari, ki so se izkazale kot čisto neresnične. Iz vsega tega sledi, da nastaja za biove-nijo nova politična situacija, ki more prinesti Slovencem mnogo koristi, če jo bedo znali izkoristiti. Pa jo bodo znali? Minulost ne opravičuje do prevelikih nad. ^ morajo rlada ^ ^boj velike na-na podlag:! imenika strokovni kredence v. ki jUMK ^^ y notranji politiki. se ima ta namen sestaviti. * ---— jIa\no — * j jejo javne promeine zveze . . _. , , . , . i-1 osoMera. treba predložiti prizivnim sodisčem. Pojavni so se pozne!e fašistovski delavskij osoojem, ueu* F1 __ y!i.i._ ----tn «ind'kati, ki so sčasoma socijalističnc in komunisti zac je. Znano nam e pa ti kal' za obrambo delavskih prav:c pričeli po duže vat i istega orož;a kot p-cjžne komuni eiične organizacije; organizira i so po razmn krajh stavke. To se pa seveda ni nikakor u e-malo z načrli in načeli vladnih in vodilnih .kro-rfov kateri so si nadeli nalogo, da ne samo duševno, pač pa tud* gospodarsko obnovijo deželo Stavke pa — in to je jasno — prizadevajo »arodnemu gospodarstvu ogromno škodo, Po-le6 tega pa predstavljao skrajno nevarno oroz-ie\ rokah delavsk h mas, pa na:sibo te organizirane pod eno .ali pa pod drugo firmo. Fantovski vodilni krogi &o se znašli tako pred odortim problemom, katerega ]« bilo ire-ba rešili, in to v dogledno kraUera času. Fn-čc'i so se z n im pečati in končno izdelali načrt za delovni zakon, katerega naslanjao v glavnem na naslednje ugotovitve: Egoizem kapitali-stičn-h mogotcev je svoj cas hudo pritiskal na delavske s oje, ki so vsled t«Mfa ž veli v bedi in stiski. Socialistično gaćane pa jc pozneje dovedlo v liberalni državi do da je delavstvo zavladalo nad kapitaiom, kar pa tudi ni predstavljalo pravične rešitve IVI^g VESTI Javni predlog" dr.ja Engeiberta Besadnjaka šte- Zega K. - Šmarje, Sepič J. - Jusi*. Bončina M. Idrija, Prežel I. M. - Rut, Šauli P. - Selo, Bre-zavček - Leupa, Mljač - Lokev, Hrovafč R, -Repentabor, Stok A. - Dutovl e, Čehovin F. -Braniča. Mulič F. - Cigin, Bandeli M. - Tržič Odpretje igrišča & k. «VaU» na Trsteniku se vded slabega vremena pre-nese na prihodnjo nedeljo. S. d. «Prmorje» na Prošeku. V ptondeljek, dne 14. t. m. ob 8. uri zvačer se bo vr&il sestanek vseh članov v navadnih prostorih. «ObeoT» - «Zarja». Ti dve četi se srečata danes na igrifcču v Ro-colu v prvenstveni tekmi. Tekma obeta biti nadvse zanimiva, ka^ti te-Jika četa «Zar,e» bo napela v$e »voje moči, da vzdrži igro v ravnovesju z močno četo «Ob-zora». Kaoi tega bo imel vaaic, ki poseti igrišče v Rocolu, najlepši športni užitek. Tekma pr.čne točno ob 14. uri. Pred to tekmo nastopi o rezerve «Obzora» proti rezervam «Tri-este F. C.» Naše čete. V zadnjem opisu naših Čet je po. skrajno neljubi pomoti izostala simpatična četa «Sp*rta» (Skedenj - ma e rudeće <9 ornim povprečnim pasom). Četa, ki se, žal, ne zaveda svo>e moči. V tem leži brezdvomno vzrok dobesednemu «Knock aurt-u», ki ga >e pe Štolfa zadržan, aastopi Za£red, ki naj pride gotovo!). Novi odbor S» (L •e fe na svoi zadn i »eji konstituira] kakor s[ed:: Primožič Rudoli, predsednik; Petelin Rudolf, podpreds.i MiHč Drago, tajn:k; Vato-vec Angel, blatajnik; Orel Albin, blaga niški namiestn:k; Tonon Josip. Kravo« Mila, Sme rde Drago, odbornik;; Grgič Željko, odborni?ki namestnik. — Naslov za dopi«e je: S. d. «Adria Trieste, Campo S. Giacomo 5 (gostilna) Odbor poziva članstvo, da poravna zaostalo in -budi članarino za december. M. d. «Grad» - M. d. «Zar*a». Danes popoMne točno ob 2. uri se si?eča na igrišču pri Briščikih četa -Grada» v prven-s veni nc>gom tekmi z II. četo «Zarje». Ker se omeneni č>eti ni sta obeta biti tekma zelo zaimiva. ^ Ob 12.30 na «e snidejo v Banah sledeči igralci: Huso G., Skerlavaj, Dolec, FerTuga L, Ferluga II, Ferluga III, Taučer, Šanton, Nad -žar. Gust'inčič, Vodo^vfec, Mankočić, Batič^ Cingerlc. — Načelnik. ____ veliko množino blx$a, prodanega prvi firmi oe kredit. Ker «Cooperativa Veneto-Giuliana« ni mogla zadostiti svojim plačilnim obvezno* stirn, je njen šef Ivan Corazza zaprosil sa konkordat. Kmalu potem so prišle na dan razna poslovne nerednosti, predvsem, da fce firm* v dneh neposredno pred napovedjo konkurz« prodala več o množino blaga po izredao nizkih cenah, a čimer so bili njeni upniki, v prvi vrsti tvndka Crippa & De Luigi, oškodovanj za velike zneske. Radi teg,a je tukajšn a trgovinsko sodišče odredilo sproti ravnatelju Co-razzi in njegovim sodrugom kazen&ko postopanje radi sleparij«. Preiskava, ki >e v zvezi s tem poetopaniem, J« te dni dovedla do aretacije nekaterih .trgovcev, ki so glasom arets-ci-skega naloga obdolieni, da so kup>ovall od firme *Cooperativa Ven.-Giul.n blago pod iri>-no ceno in vrhutega še na upanje. Ti trgovci so: Josip Ccrlucci, Jakob Palazzo, Raiae* Camerino, Leon^rd in Anton Chiego, V njihovih 8t»novafih so policijski organi zaplenili večjo množino raznovrstnih tkanin. Aretirane! se izgovar ajo, da so kupili blago popolnoma v dobri veri, zato da gre za čisto navadno in pošteno kupČi o, toda kljub temu so zaenkrat morali v zapor. Oko v nevarnosti. Ko je 46-letni trgovec Ivan C«li ii Rod:ka včeraj popoldne žagil doma drva s cirku'arno žago, je po nesreči odletela od vrteče se klin* debe^ trska in zadela Ceha s precejšnjo silo v levo oko. Nesreča je 'hotsla, da je mož vrhutega, ko se je hotel obrniti, še padel ter sa precej hudo pobil g^avi. Moral iskati pomoči v mestni bolnišnici. k;er so ga sprejeli v okulistični oddelek. Zunanje rane se mu bodo zaceMe v kakih 12 dneh, dočim so st zdravniki glede očesa pridržali sodbo. Is tržaške pokrajine Iz Koprive na Krasu. Odsek Žen. dobr. udružen a» v Koprivi pri. redi dne 27. t. m. veselico z lepim in bogatim sporedom. Natančna vsebina sporeda sv ob,a-vi pravočasno. Vesti is Istro — M. d. «Jadran» - D tka ni. Za danes meravani občni zbor se prenese. na~ — Z MD. Obljubljena nam je « j rKio^co^ M^tu^a - Marfeana, PrM J. vilko izjava političnega društva v Trstu o predmetu, o katerem )e g. ar-Besednjak razpravljal y javnem predlogu«, ki smo ga priobčili v izdanju od 6. decembra. Odhod generala VaccarL Včeraj popolde je zapustil naše mesto general Vaccari, dosedanji poveljnik tuka snega ____fV.nr.f-oval ie v Rim, kier bo Rakovič, Rejc M. - Pola, Kolavo E. - Opatija, Trampuš T. - Mavbinje, iMatelič L. - Breza, Ukmar iM. - Kopriva, Šepič M. - Zvonetja, Božič M. - Trst, Ruiič J. - Brgut, Krasna F. -Bedanje, Vališček P. - Imenje, Tomuio Z. -Črnivrh, Kaučič J. - Crni vrh. ____ prav. se socijalisti'bavili Ic s vprašanjem rnzpecava-» a, a zanemarjali pri tem nič manj važno vpra-šane produkcije. Fašistovski s:nd:kahzera pa; _ kot pravi o — obsega celotni pnoblem, ker obravnava vprašanje proizvodnje, razpečava-solidarnosti ,'n pogodbe. Nadel da si je na-loco proizvajali kar na več bogatstva m ga pravično porazdeliva ti med faktorje produk- ^Organizaciia posameznih slojev j« njem"modernem življenju potreben se ne da potlačiti razne mestne pozdravijo visokega nika. _ vojaškega dostojanstve- da Druitv _ M, 'c lahko obč:na, političen okraj, pokra "na. ena ali več dežel, lahko pa tudi cela država. Potrebno je, da oni deloda alci, ki pri-$avij' ' ložiti tekom 90 ^ k- ------- - , ^^ v slučaju že sporočenega ukrepa tekom 90 dm ^ 00 ob avi tega ukaza.» . . p S tem more o oni, ki «0 bili oškodovani pn odmer anju pokojnine predložiti reknrz na Računski dvor (Corte dei Con i) v K«nu, t. >. najkasneje do 20. februarja 1926. Vojaške litanije, Kolonelo, konžidi nas. Kap-tano, usmili se nas. Tenen^e, usliši nas. Seržente, prosi za nas. Kaporali, delajte za nas. Tete, strici, molite za nas. Sestre, brate, spominjajte se nas. Starši pošiljale denarja nam. Dekleta, ljubite nas. Letnik 1906, pridi rsfcit nas. Ker pašte dosti je pri nas. Le pridi letnik 1906. Z veseljem te hočemo sprrjet Panoke so pečene. In prav dobro posušene. Pozdrav« poš:Hajo starišem i» znancem ter dekletom spodaj podpisani sloveski faat£ od 77 pw*poJka" iz Brescipe: GregMič R. - Prva- Iz Iržsškegs ISvlienla Usodna neprevidnost — Mlada služkiuja zadušena s plinoan V stanovanju družiaxe Castellani v ulici XX Settembre št. 24 se je predpreteklo noč dogodil tragičen slučaj, katerega je b la žrtev mlada služkinja, 20-letna Knstiaa Ukcuvič. Včeraj zjutraj sta se zakonca C a ste liani razmeroma pozno prebudila, ker ju Ukovt-čeva ni prišla budit, kakor je navadno sfccirila vsako jutro. Osma ura je že davno-odbila, a s&užkinje ni bilo na spregled. Tudi na ponovne klice se ni odzvala. Kaj se ji je neki pripetilo? Misleč, da je Ukovičeva mogoče zaspala, je Casteilanijeva naposled vstala, iz popelje ter stopila k vratom, da jo pokliče. Toda komaj je odprla vrata i-palndce, ji je udaril v no« močan smrad po pLu, ki je puhtel iz sobe Uko^čeve. Casteilanijeva je naglo odprla okno ter nato hitela pogledat, kaj se je godilo. Našla je Ukovičevo nezavestno na tleh v njeni aobici, ki je bila vsa napotena s plinom. Prihitelo 90 dru0 domači, ki so skušali obuditi Ukovičevo k zavesti, a ker se jim to ni posrečilo, so telefonirali za pomoć na rešilno postajo. Čez par minut je zdravnik dospel na lice mesta, a je spoznal da je za Ukoivičevo vsaka človeška pomioč zaman; revica je izdihnila pred pičlo uro. # Ker Ukovičeva v zadnjem času ni toziJa, da bi n presedalo življenj, se sklepa, da gre za nesrečo, povzročeno po- tragicm ne-l dnem, v®e čete, ki igra'o proti *Go- j previdnosti, ne pa za i«amom-r ® a GoHci, ne gostujejo več na igrišču «Vol-zvečer, ko je legla k počitku, oc^idne. -cGorice« v 1 ^^ zapreti pipj pri plinovi napela. 1 ^ lcubinn: nač nesrečen slučaj )e hotel, da SPORT . ŠPORTNO UDRUŽENJE Osredke športno vodstvo H. Divizija. Pomotoma je izostal v imeniku tekmujočih čet S. k. «Primorje» - Prošek. (Uradno ime: ^Primorje»). »Primorje« d!anes počiva. Javljamo vnovič, da je uradno ime S. k. «Sparta» - Gooca samo «Gorica*. Gorica» ima od danes naprej lasto igrišče. men a v smislu, da pričenši z da- se v Solkanu, pač pa na igriJčti Gorici. Opozarjamo vnovič vse članice, naj skrbiro, da bodo vsi iuda im vse kritike na kasne e v pondelek popoldne v uredništvu *Ed nostb> v svrho natančne sestave Sportn« -rubrike v torkovi številki. Članic« naj smatrajo -za dolžnost, da se sestavijo kritike za vsako tekmo, ki odigrao. O. S. V. KOLEDAR RETORU TEKEM L DIVIZIJE IX. nedelja: igrišče «Obw>r»: «Sparta» -«Vo1ga»; igrišče «Volga»: «Corioa» - «Pro-sveta». — Poti vajo «Amia», «Obeor», «Zarja». X. nedelja: igrišče Adria: Zara-Gorica; igrišče Obzor: Sparta-Adria; Jtfrišč« Adria: Prosveta-Obior. (Ta tekma začne izvanredno ob 10 predip.). — Počiva Volga. XI. nedelja: igrišče Adria: Adria-Zarja; igrišče Obzor: Obzor-Volga; igrišče Adr a: Sparta-Prosverta (ta tekma začne izvanredno ob 10. predipoidae). — Počiva Gorica. XIL Bc V AJDOVŠČINI PREPOVEDAN Za danes popoldne v Ajdovščini napove, dana uprizoritev NicccĆemijevega «Scamr pola», ki ga je imela igrali na svojem go-stoTanju tržaška «Čitalnica«, odpade, ker cblastvo ni še dostavilo dovoljenja. Strpna sem t v Vremskem Britofu. Marsikdo od čitatelj«v se spora.nja velike nesreče, kji *e je v našem premogovniku pii-petila na 8. decebra v letu 1923. Voda ie tedaj za'ila števiio delavcev. Dva od posledn ih 90 rešili po preteku osmih dni, ker sta po na-kl uč u delala v prostoru, .ki ga ^da ni dosegla. Ostali so potonili in »jihova trupla so na* Se srečali na nogom, polju, J s., od časa do časa in j h brez šuma pokopali. He sret-au ^ | In ge ni davno, ko je krož-1 glas, da so rudarji v problem letu našli nekaj os.anktov od njih v blatu. Če je to res ali ne, ne vem. Danes, na 11. dec., ,c premogovnik zahtevat novo žrtev. Josip Skerl iz Škofel bi na ta dan moral nadomestovati nek«ga drugega delavca pri potiskanju piraznih vozičkov na dvigalo nad ^šaltoin« zunaj. A takoj ob začetku dela, ob šesLi uri zjutraj, ga je zad-ela grozna smrt. Potiskal je voii.ček proti zeva oči odprtini nr.vplčnega, sedemdeset metrov globokega rova. Na brž je menčl, da čaka voziček • to njen bratranec. Dočim so se pre e -EDINOST, pridejo na niih stari grehi, so sedaj spo- poveličeval nauk Kristov. Sporazumno goji- RADIO brezžični telefon. Opoza ram vse slo-, nph sian g.en , »u__, ^ f ^ jcia i225 — tedai. baš pred 7001 venske klube m zasebnike radioamater, da sna.i, da bodo ostali še nadale samci in pri- «o dobro pogodili svoo vlogo, dasi ni manjkalo semtertja napak, ki pa na splošno y,so mogle pokvarili dobrega izida. Posebne pa ,e ueba paziti, da se ne vpletajo čisto domači izrazi, ki niso na mestu. Udeležba ,« bila oba večera povolna, smeha med poslušalci obilo. Prireditelji so s predstavo iahk<}j£ voljni in prepričani naj bodo, da so tuoi to pot naredili korak naprej Za 19. in -0. tek..me-leca pa bomo — če ne pride kal vmes — «n«h prirko gledati Nebesa na zemlji >, katera priredi tukaišnie dramatično društvo. — Zima nas jc letos zgodaj m z vso strogost o obiska'a. Toplomer kaže dnevno 15—17 s Lop ni pod ničlo. Zlasti hudo je prizadeta pri tem šolska mladina, ki mora letošn e leto po-ha:ati malo ali popolnoma nezakurjene šolske prostore, kajti naše šolsko vprašaje še vedno ni rešeno. Šolska oblast je v zadnjem času nabavila za večje šole gramofone, da bedo otroci čim preje poznali razne himne: «Giovinezzo» itd. Dobro bi biTo, da bi se šolska oblast boi pobrigala tudi za druge istolako potrebne stvari. Največ vesel a je prinesla zima s sankanjem našim prijateljicam in prijateljem hitre in cene vožn e. Ob nedeli-ah in praznikih kar Trrrfoli sankačev in g'edalcev na in ob cesti, ki pelje proti Kovačevem rovtu. Mnogo smeha vzbuja med gledalci, če se kdo med naglo vožnjo prekucne v sneg, pravi halo pa nastane, kadar se j:h več obenem val a po s^egu. Dosedaj jo je še vsak po ceni izkupil. Slabše pa se godi starim 1 udem, ki morajo hodita po mestu po opolzkih ledenih cestah. V nedeljo, 6. t m*., si je neka ženska na cesti v bhrni farne cerkve radi padca zlomi a nego. Naj bi tudi letos kakor prejšnja leta merocajni krogi poskrbeli, da se sedan e ledene ceste posu e o s peskom, predvsem pa naj se v mestu prepove vsako drsanje, da se preprečijo nadaljne nesreče.___ Izprenoill U rs prav starega cpsKGlenca po Gorici In okolic! Na dolnjem de1 u Travnika pred kr. podpre-fekturo in vojašnico se v zdi guje visok spome-ii-k na postavku, ,ki ga tvori šestero stopnic, na katerih je piramida, na njej kolona iz mramor a, na vrhu kip sv. Ignacija-. Po stopnicah se smejo poditi otroci, mene pa so ne kolikokrat varnostni organi popraševali, kaj da ztjam tja gor?... Marsikdo bo praial, kako^ šinen.a pride sv. Ignacij pred — vojašnico? Zakaj ni postavljen pred cerkev, posvečeno temu svetniku na Travniku? Moram poseči malo nazaj. Ko so bili leta 1<506. Jezuit e izgnani iz Italije, so našli zavetja v štaers.kem Gradcu, kjer so ustanovili gimnazijo in vseučilišče, kamor so goriški plemiči in meščani poš:l ali svoje otroke študirat. Da bi imeli šole, so prosili učene paire, naj pošlje o potrebnih učHe-I ev-redovnikov v Gorico, kjer dotlej ni bilo invn h učilnic. Morelli pripoveduje (II. knj str. 183 in dalje), da so v 16. in 17. stole t u zasebni italijanski učitelji brez vsake stre kovne izobrazbe poučevali otroke premožnejših plemiče v in meščanov in s tem služili svoj kruh. Sposobnost teh učitel ev je bila tako revna, da so poučeva'i edinole neko izkrarjeno i.a-lijanščino in barbarsko latinsč'no... Šolstvo v Gor ci se jc povzdignilo šele s prihodom jezuitov 1. 1615., ki so se nastanili v takrat najlepši hiši, ki je bfa last plemenite družine Codelli in krer je danes sedež gor škega nadškofa. Goriško plemstvo jih e po želji nadvojvode Friderika izdatno podpiralo, ker so b li jezuite dobri uč tel i in obenem močna opora proti razširjevanju luleransiva na Goriškem in po sosednjih deželah. Že drugo leto po svojem prihodu so ustanovili *Coiiegium Societatis jesu , pozneje so kupili zeml išče na Travniku, sezidali so obširno pos'cp'e — današno voa-šn;co in so imeli tam svoo šestrazredno gun-naz'io in iice' za višje, zlasti za bogoslovne raukp V ozadiu velkega dvor šča e bila kapelica s pročeljem proti Travniku, Ko je cesar Jo2eI 11 ukinil ;ezuitski red, je n ihov kolegij prešel v vojaško last in oblast. Zanimivo je, da so obširno poslopje uradno cenili na 57.475 go'dinarjjevj... L. 1640. je bilo minulo baš sto let, odkar je Jrfnacij Ic olska ustanovil jezuitski red, pa so mu eno leto postavili omen'eni spomen'k pred kc'eg:;em, ker današnje lepe cerkve sv. Igna-ci a ni bilo. Na spomeniku, na strani proti Sv Gori stoji zapisano: SANCTO PATRI IGNATIO SOCIETATIS JESU FUNDATORI ANNO EJUSDEM SOCIETATIS S AE CUL ARI POSITA (Sv. očetu Ignaciju, utcmeljitel u Družbe Jezusove cb stoletnici postavljen}- Kakor napis nad vhodom v Grad, tako nosi tudi ta spomenik letnico obiska cesar:a Leopolda I. Na strani uroti nekdanjemu kolegiju e zap:sa-no INSCRIPTA ANNO MDCLX IPSO DIE XVIII SEPTEMBRIS OUO.„ proti Gradu na: LECPOLDUS PRIMUS ROMANORUM IMPERATOR GORITIAM VENIT (Napis je iz leta 1660 in sicer z dn^. !8. septembra... ko je Leopold I., rimski cesar, prišel v Gorico]. — Ko je Adam Clem^e d.ornberški oo. JezuUom za-puiil 15.000 gold , so leta 1654. začeli zidati današnjo cerkev na Travn ku. A glejte nesreče! Kg ie bi1a cerkev že dozidana, se je — zru" ia. A jez-uilie niso izgubili poguma, pa so jo iznova začeli zidati in so }0 I. 1657 srečno ti konča!:, kakor še danes stoji. Topol so imeli ikim grofom je leta 1225 — tedaj. baš pred 700 leti _ustanovil cerkev in samostan na današnjem trgu, ki se je po krasni palači grofov Lan-thieri imenoval P. Schonhaus. Sv. Anton ye skozi tri leta kot gvardian vodil ta samostan; ^^^^^ in je v tem času usatnovil še trd druge, namreč' ^^^^ v Trstu, Puli in Kopru. Današnjo kapelico sv. UVEjn'A Antona je svetn:k sezidal leto dni po svojem! prihodu; tam je bila baje tudi celica pobožnega | venske klube in zasebnike radioamaterje, da izvršujem razne tipe sprejemnih aparatov. Postavi, am tudi radio-sprejemne aparate na dom. Sosič Marij, etektr., Opčine 209. 1721 za trgovino jestvin mešanega blaga, če mogoče s trgovsko naobrazbo, sprejme Dom. Tence, Sv. Križ pri Trstu._1735 gvardijana. Goriški samostan minoriiov je uki-j HARMONIJ, skoraj nov, tvrdke Schiedmayer, - - ' " leta 1785 in ga je prepustili 2 klavijaturi, 21 registrov, 6 vrst glasov, se nil cesar Jožef II.------_ . _ nasledn e leto svetogorskim otex frančiškanom Svetišče na Sv. Gori pa je bilo opuščeno do 1793, katerega leta so ga dobili v oskrbo posvetni duhovniki. Pozneje so porušili frančiškanski samostan na Trgu sv. Antona in patri so se preselili na Kostanjevico, kjer so še danes*. Takoj ob nek dane m samostanu stoji ponosna palača grofov Lanthieri, ki so šteli med najstarejše in na bogatejše plemiške druiine na Goriškem. Imeli so obsežna posestva v Gorici^ Vipavi, R hembergu in drugod. Poslednji grof Karo! Lanthieri je prav gotovo še mnogim na-š'm čitateljem v spominu, ker je bil markantna oseba, vesel ak in gostoljuben gospod. Rad vie govoril slovenski, nosil e po nekdani francoski modi brado kratko ostriženo z brki navp:k, Tn dostojanstveno je racal s svojim obi'nim tre-buščekom po tem božjem svetu. Ves srečen je bil, kadar je smel obleči z zlatom obšito uniformo huzarskega ritmojstra v rezervi m kadar j e imel vesele vinske bratce v svo'ih proslra-i nih kleteh v Vipavi, ali pa v R:hemberku, ka-, mor se e rad vozil Po gornih zgodovinskih spominih in letnicah naj povem v razvedrilo še nasledn-jo resn čno anekdoto o zadnjem grofu Lanthteriju. Neko pevsko društvo je meseca j juni a 1. 190.. priredilo nedel ski iz'et v prazni. Rihemberk, pa e v znani gostilni g. Maksa, Ličena prepevalo rin popivalo. M:mo se .pjripe- j lje grof Lanthieri v svoti gosposki kočii in se ustavi pred hišo, ko sliši ubrano petje. «TH, Maks, a'i imaš koncert? Hm?» praša grof, ki je vsakogar tikal — .Goriški pevci so, gosped grof, le stopite bliižels de vljudni Ličen in milosti ivi gosped grof pri rac a o v dvorano. —\ «Lepo pojete, fant e in dekleta, le dajte še eno! Rad pos'ušam lepo petje.« ukažejo gospod grof Lanthiers-Schonhaus, Gospod v'pavski itd. itd., In zopet zadoni lepa slovenska pesem .po ve- j J/ki dvorani, da se je Njihova grofovska milost kar ta;ala od miline. Po končani pesmi povabijo grofa v družbo in ga posadi o med dve «fletika- i ni» punci. — «Ti, Maks,» ukažejo gospod grof, ♦ ako imaš mo ega rizlinga v k'eti, prinesi za enkrat 20 steklen;c, aiko ga nimaš doma, pošlji hlapce v moj gradb — Vina je bilo v L;činovi kleti, pa so zopet peli kn pili- Še prej, ko so bi'e steklenice prazne, se oglasi k besedi vesel drak-jurst, da v imenu vseh navzočrh in iz srca vsakega poedinca nazdravi visokorc ene-mu, plemenitemu gospodu grofu, čegar slavni rod sega malodane tisoč let v prošlost Pa .e ta hunevet kar tako iz rokava in iz svoje bu ne dom.:šliije sipal imena in le-tn:ce hz časov Lon-gobardov, iz časa goriških grofov, iz križarskih voien; omerf' je, da so cesarske glave počivale na mehkih blazinah gostol:ubn:h grofov Lanthieri. kobasaril ie, da vobče ni zgodo vinskega dogodka v nekdanjem rims.kem in daoašn em avstri skem cesarstvu, ki rr v ozki zvezi z za- j sJtitfami grofov Lanthieri. Končal je z grom o- ; vitim živijo, zlasti sedanjemu predstavniku tej plemenHe rod'ovfne, ki je s svojo v;soko na- j vzočnost:o blagovolil počastiti skromno slovensko družbo... Lanthieri ;e sedel v veličastni pozi svojega kolege Rudolfa Habsburškega, ko ga e na ne^ovem kronan u v Cahu slavil «der San^er im langen TaTare»... Po končan; govo- i ran<4: se nagne grof k lepi sosed? in ji reče: «Viš hud'ča. in vsega tega še do dflaea nfcem vede!!» Slavnostnemu govorniku pa je stisnil — desetak v reko ... —1 proda — eventuelno na obroke — pri Franu Kacin, tovarna orge'j, harmonijev in glasovir ev v Gorici, P. N. Tommaseo 29. 1738 MLEKARSKA zadruga na Prestranku odda v najem javno mostno tehtnico s stanovanjem na boljšemu ponudniku. Po asnila daje Matevž Černač, načelnik' zadruge v Maienii 1739 vasi. V VELIKEM REPNU se odda 20. decembra ob 15. uri, zemljišče za kopan e peska var-■nika (saldame) za rabo v livarnah železa. _ 1740 ŽELEZNA PEČ, lesen kurnik, podstavek za rezanje gnali in več tehničnih knjig je na, prodaj. Naslov pove upravništvo. 1744 GLASOVIR tvrdke Max Schott v šoli na Repetabru. 1743! Via Pozzo 9, I. 1741 ŠIVILJA se radi poman kanja znanja priporoča cenš gospem. Ponudbe pod «Šivilja* na upravništvo. 1745 PISARNIŠKO stenografsko silo, izur eno v slovenski in ital janski stenografi i sprejme odvetniška pisarna. Ponudbe pod «Stenogra-fija» na upravništvo. 1746 MLADENIČ, star 26 !et, železničar, želi znanja ' v svrho tako/šn e ženitve z mladenko, staro od 19—25 let. Samo resne ponudbe s sliko naj se pošlje o na naslov: Bodočnost", po-štnoležeče, Prestranek. 1747 ELIZIR CHINA, Jako okusen. Vzbu a tečnost in j« najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalesenco. Dobiva se v lekarni Cast«lTanovich, Trst, Via Gi u lian i št. 42 po L 6 steklenica. 1654 BABICA, avlorizirana, diplomirana sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Faraeto 10 (podaljšana Ginnaslica) lastna fon 20-64. vila, tek-1524 VREČE po najvišji dnevni ceni se plačujejo v Via del Bosco 6. 1729 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Co vori slovensko. Via Madonna del Mare 19, II. _1731 TRGOVINA z mešanim b'agom, 10 m nut oddaljena od mesta, s koncesijo za 8000 lir Kje, pove goriška uprava. 824 ODLIKOVANA TRTNICA Ivan Forčič, Prc-ser e-Komen. Razpolaga s prvovrstnimi cep-ljenkami. Cenik franko. 15S8 ŽIVINOZDRAVNIŠKA SREDSTVA proti vsa-ki živalski bolezni se dobiva o v lekarni Ca-«t^11j»nrtVTtrb. Trat. Via Giu^iani 42. 1654 G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št 5 (prej Via Bacchii Teleton 27-85, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51 BABICA, avlorizirana sprejema noseče. Govo n slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 KIROMANT v ulici Pieta 12, vra'a 6, pove srečo, preteklost in bodočnost življenja. 1583 0HLER Naša je začela v vseh oddelkih: Suiignme Mm\m Iz«! Pletenine RoKdvice Roisuice Moške modne Drobnarije KSoUuiil in čežniKi Galanleiile S' K potreliKlne in nudi najboljšo priliko za nakup vsakovrstnih darov« Vrhutcga razdeljujemo M Ti. ) 89 bol še mo'stre, :er ie tako s'olidno zidana, da še topovi razniii .kalibrov niso bili kos, samo malo opraskani so }o. Med Boinb;govo trgovino z železjem in Pa-iemclli.evo hišo, kjer g. dr. Lojze Kraigher iz-vrs-ie svojo zobozdravniško umetnost, «e vzdigtrc do g; a.*skega obzid a mala, czka uličica Ccceviutta. ki jo navadno nihče ne opazi ir. tudi ne ve, da je biia to stara ž: te si ga skrbno. Povedal vam bo zakai, ko bova «On ni samo duša nego tudi možgani cele. na varnem.» _ , te ekspedici-e,» je odvrnil Crawshay. On je Brightman in si gladil svoje trne brke. ! ^ .. ,, ... , očeh. Ničesar drugega ni bilo, kar bi razode- 1TALIJANSK, konverzacija, slovnica, trgovsko dopisovanje poučuje gospodična v Via Romagna 26, vrata 6. 1736 SOBO in hrano pri odlični slovenski družini išče gospodična. Ponudbe pod «Sob&» na upravni&tvo. 1742 STOLPNE URE i® a urar, Komen. v zalogi Fran o Stolfa, 1737 PRSNI SIRUP, priporočljiv prot' kroničnemu kašliu in bronhialnim afekcijam, se dobava v lekarni Castelianovich, Ti št. 42. Steklenica m odrasle L 5. obeh slraneh ooeana Crawahay. «Meni se —^ t----- r------r —, • • , « pustil **m jo, da je utfa. Kakor veste sem se nil naprej. «Kako se imenike tisti č ovek. » izvežbal v Sootland Yardu, toda v Zedinjenih, -Njegovo orne je Jocelyn Thewt» je odgovoril državah «em »poznal, da moram pozabiti vse. Crawshay. «On je bil na parniku. Un m ne dr. kar vem. Niihove metode so popolnoma dru- Gant c tisti, katerega morava v loviti. SpleJta, gačne od na*ih in sami lahko vid te, kako ne- v kateri so nastopali dr. Gant, Phillips m neusmiljeno sem bil poraian. Dopustil sem, da spametna gospodična Beverky, ;e njegovo so takorekoč pred mojim nosom odnesli do-1 delo.^ kumente.n ^ je ponovil detektiv, ko st£ , ng-i>ing zel no. tisti, kateremu je preteklo noč prinesel dr. Gant iskane dokumente.* V sobi za kadilce sla si izbrala dva udobna^ sedeža in naročila kokte! Brightman je sedel v svojem stolu sklonjen na.pre . Bil e eden ti-st:h mož, katerih indiv.dualnost se odzove vsakemu poklicu. Oblečen je b 1 malomarno in posebno lepega pogleda n.i nudil. Svcjio kariero je započel kot policaj. Baš seda se c kazal vsekakor, da je okoliš, ki £a obda a. povsem naravna stvar zanj. Na njegovi zunanjosti ni bilo ničesar, kar bi vzbu alo posebno za-n man'ej izvzemši morda njegova us^a, ki so izražala odločen značaj. «Pred kratkim časom sem spre el vaio ponudbo za sodelovanje, gospod Crawshay, / je rekel. Zadeva me je zanimala v toliko kot« me ie zanimalo vsako cd vlade nakazano delo. Zdaj vam naznanim, da hrepen:m po sodejo-van u tudi če bi ne bi'o vinarja koristi. laz sam ne vem, zakaj občutna tako grenkobo napram njemu, vem pa, da bo tisti dan, * položim svoe roke. na človeka, ki se menui« Jocelyn Tbew, eden najs-rečnejš b v mojem. življenju.» ^ An ~Potemtakem res veste neka' o nem/ Ali tako trd oreh?>> jc vprašal Crawshay Kftjliavnost ln umetnost Aleksandro Costantbides. - KUnr*ki koncert Dne 11. t. m. ie koncentriral v veliki dvorani tukaiin ega Circolo Artistico tržaški pijanist Aleksandro Costantinides. gegova tehnik? ve dovršena, n egova interpretac.ia nam kaže globoko čutečega .izobraženega glasbenika. . . £ . Prvo točko, posvečeno bachu, je interpretiral st:ogo v slogu. V skladbah Brahma Debus-•si-ia in Martuccija, v katerih se je lahko bolj udai svojemu občutku, je še bolj ugrci. —Z napetost o ie občinstvo pričakoval skladbo tržaškega sklada tel a Vita Levi: Dodlci fanctul-■le dvana st sličic s plesa. SVadba je polna no-ezije, elegantna, dokaj originalna. Constanti-n> v Ljubljani. Loterijske številka izžrebane dne 12. decembra 1925: Bari 68 8 72 32 47 Firenze 13 48 Milano Napoli Palermo Roma 4 28 50 58 51 15 48 42 64 66 17 7 47 18 71 23 16 39 41 52 49 45 30 Torino Venezia 52 2 46 41 10 1 69 53 28 2 TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG, Trst, 12. 12. 1925. (F. C.) — Pšenica. — Položaj na .italijanskih tržiščih se ni izpremenil. Domača pšenica notira L 195 do 2C0 franko nakladalna postaja. Popuš ilo pa je v znatni meri povpraševan e po blagu tujega izvora. Koruza. — Po koruzi vlada prece šn> zanimanje. Cene domačemu kot inozemskemu b^agu so porasiie. Italijanska koruza je notirala po kakovosti L 114 do 122 franko od-hedna posla;a. Povpraševalo se ,e po ,ugoslo-venskem navadno sušenem blagu, ki je zaznamovalo tečaj Din. 215 franko Postc;'na tranzit. Moke. — Bela moka »e obdržala svojo ceno.. Milni zahtevajo za L 252 do 260 f^nko nakladalna pDS.aja. — Koruzna moka nabol.se vrste stane L 150 do 156. — Kamska moka L 125 do 130. t _ f , , Riz. — Čistilnice zahtevajo L 250 tranko obhodna postaja. Fižol. — Galictj-sko tranzitno blago not ra L 150. Ostale vrste blaga so popolnoma zanemarjene oz. pozabljene. Južno sadje. — Smokve (mali venci) L 2o5 do 260, najmanjši venci L 265 do 270, Pu£i;a v koš;h L 220, v vencih L 210. Datelni L 340 do 345, dateljni - Kalifa* L 345. Mandelni L 2000. Levantinski Ušniki L 195, lešrnki Ke-rasunda sh 200. Pomaranče L 40 do 55. Limone L 32 do 44. Na trgu vlada zelo -slabo povpraševanje od strani inozemstva. Cene nazaduejo Krompir. — Domače vagonsko blago tranko Trst L "62 do 65. Zelenjava in sadje na glavnem trgu. — Ces-nlk L 500 do 600; pomaranče L 120—150; pomaranče v zaboj h L 40—50; repa L 120; kislo zelje L 140—150; artičoki (100 kom.) L 70—80; kore'* L 50—60; kostanj L 80; karfijol L 80 do 140; vrzote L 40-80; čebula L 60—70; da-tc-jni L 500; indi ske smokve L 120—160; suhe smokve L 240—300; loČeke L 120—260; limone v zabo ilt L 24—34; mandarini (stoi) L 150 do 330:' afcolka L 50—380; orehi L 4S0; krompir I 60—75; paprika L 100; hruške L 100 do 400; paradižniki L 150—360; suhe slive L 400; do 570; regrat L 90—150. rdeči regrat L 3401 d^ 560: redkev L 90 160; sladka repa L 40 do 50; špnača L 200—260; masline L 140. Slanina in* mast. Ameriška slanina L 950 do 1020; domača s'an:na 9&0—1050, ameriška mast L 950—980, domača mast L 930—950. Pri r'anini kot masti jc treba razumeti tranzitne blago. Micko ia mlečni izdelki. — Mleko L 120 do 131»; ćađio maslo L 19—21; navadno maslo \ š.rucah L 15- 17; tolinnski sir L 10CG—1200. Cene na debelo za vse vrste. V^.po (tranzitno) — Istrsko belo in črno L 230—2/*); vipavsko L 220—250. Razpoloženje č\ rsto radi majhnih količ:n, ki stoje letos na razpolago. Teleta L 6 50—8, sveža ajca {na debelo) f. 0 70—OSO, med fna debelo) L 8^- 9. O7Ca. — Cene zelo čvrste. Jugoslovensko > L 134, ameriško - Cl;p-pe L 133. Otrobi so bili skozi cel teden izvanredno eanemarem Inozemsko blago ponuja o po L 100—108. domače pa po L 112—118. Zaznamovati s? pa ne more neben;h zaključkov, ker je znano., da trgovci razpo'agajo z velikimi blagovnimi množinami. — Seno. — Cene rastejo vsled slab h dovozov. Stisnjeno seno v balah notira po kakovosti L 42—60. Cena slame ;e ot-.iča na. Kože d:vač:ne. — Kuna L 320. kuna zlatica L 230—245; lisica L 135 140, dihur L 30 do 50, divja mačka L 25, domača mačka L A—S, vidra L 150—180, jazbec L 20—25. z mski za « L 4.50. polh L 1—2, krt 1 — 1.50, henneTin L 10_15, kvači L 1—2, veverica L 1—2, srna L 5—tO. d»vji kozel L 10 15. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulic« Tore biMot 19. Triefcm 44-39 ima v zalogi: Posnemalnike: znane tvrdke «Mayfarth». Slamcreznicc: od 8 in 10 ool, znamke «May- fahtrt*. Orala št. 6. osipalnike, orala za vinograde ter plužne glave §t. 8. Ročno orodje: šape vseh vrst, sekire, motike, g rabi je, vile, tntne škarje, cepilne nože itd. Amerikansko lepivo za sadno drevje «Tree Stlchy», Orehove in sezamove tropine zmlete in v kos h. < Med, naravni cvetlični med po Lir 10.— kg. za večja naročila popust. Semena detelj in trav ter vsa vrtna in poljska semena. # , Umetna gnojila: 15-17% snperlosfat. višje odstotno kalijevo so! in amonijev sulfat. Naše sla mor ez niče znamke «Mayfarth» imajo v zalogi: - v Sežani: v trgovini Gol evšček; v Trnovem: Mlekarska zadruga, katera ima tudi večjo izbero plugov znane tvrdke «Cer-vinka in Čibak». Tržaška kmetijska zadruga v Trstu. Iz urada Tržaške kmetijske družbe v Trstu, TOMAŽEVA ŽLINDRA Naročnikom, kateri so pri nas predznamo-vali potrebo na Tomaževi žlindri, naznanjamo, da nam pride prihodnji teden prva pošiljatev | 18 do 29% Tomaževe žlindre znamke «Zvezda» i Cene Tomaževi žlindri so letos zelo j čile, tako da se bo oddajala iz našega skladi-j šča po 5S lir za 100 kg. Nova naročila sprejemamo le za prihodnjo posilstev, ki nam ima dospeti še ta mewc — v našem uradu, ulica Torre bianca št. 19. Cepljene trte in sadna drevesca kraškega •zvora, imamo v zalogi v našem Centra nem skladišču. Priporočamo našim vinogradnikom, da si to blago pravočasno preskrbijo, ker navadno pozne e primanjkuje ravno onih vrst, katere si najbolj želi. IZ URADA TRŽ. KMETIJSKE DRUŽBE V TRSTU Kmelje-vrtnarji, gnojite svojo zemljo tudi z umetnimi gnoji!?! Kdor ne seje tudi ne žaitje! Vaša letina ne začenja z žetvijo, ampak že s setvijo. Da bo vaša žetev, vaša letina bogata je ootrebno pravilno pripraviti zemljo. Kakor pravi star pregovor: «Krav o molzemo pri! gobcu-, tajko lahko napravimo danes nov ! pregoTAor: «Ce bos slabo gnojil, boš slabo j1 žel!» Naše zemlje, katere so obdelovane j| ne Dre trgoma že sto m stoletja, so se hudo izčrpale na vseh hranilnih snoveh potrebnih za gospodbi^ke rastje. Ni doviriL-j, ce gnojimo samo z domačim hlevskim gnojem v še tako veliki množini Pridejati moramo vedno še umetnih- gnojil, da ha gnojenje pravilno. Na lahkiib črnih zemljah pa sploh lahko opustimo gnojenje s hlevskim gnojem in rabimo tam le umetna gnojt a. Rabiti je treba za pravilno gnojen-e vse tr^ skupine umetnih gnojil in to pravo-: čaisno. Tako morele trositi na vaše zemlje ' cbiš^kasta, kakor fosforna in kaikor tudj kalijeva *no£ia. Ne dajte se več varati od trgovcev-nevešdakov in brezvestnezev, katera vas prepričujejo, d*« imajo njih gnojila vedno in pavsod vse najboljše ^st-nosU, navsezadnje vam pa prodajo zai drag denar celo samo prespano zeraljo. UbrnUe se za nasvet itn T>ri nakupu le na pozivane firme in družbe, katere razpolagajo s strokovnjaki, kateri vam tozadevno) gotovo najbolje strežejo. Naša družba ima v zalogi zajamčeno pristao bkgo. Razpolaga ^vedno in posvsod s sirokoviuj silo. Obrnite se nanjo, poizkusite ustreči njenim navodilom m gotovo bcste zadovoljni z uspehom ■orana porodi«« DEVIZE: Trst, 12 dec AmsUrdam od 990.- d* 1005-Belgija od 1115 do 11».—t Pari« 90 M) do 91.— Londem od 130.26 do 120.60 t New York od 24.6f> do 24.86; Španija od 348.— do 35».— ; Švica od 477. -- do 430.— ; Atene od 31.— do 32.50; Berlin od 586.- do 5fi6.— ; Bukaredt od 11.— do 11.75 Praga od 73.50 do 73.—: Ogrska od H.0.J44 do 0JJ:»62; Dunaj od —.846 do — .3*4: Zagreb od 43 90 do 44.15. Beosčijske obveanice 68.20. V Trotu, dne IX decembra 192*. VALUTE: 1 rst; 12 decembra. Avstrijska kron« od 0.0343 do 0.0353; dinarji od 43.25 do 44.— ; dolaiji od 24 6>i do 24 SO; novci po 20 frankov od 94.— do 97 —; I uat Stetling od 12010 do 1-^0.40, V kratkem izide Priglasitve sprejema Tiskarna Edinosti j Trst, Via S. Francesco SO NaJvISJ« rana pla: Sprejemajo se pošiljatve po pošt! lnserimlfe o „Edinosti" JAKOB BEVC urarna In zlatavna Trst, Cair.po S« Clacomo 3 Zlato kupujo v vsaki množini, po najru^ih ce kron« plačuje višje kot vsi Hru^i. Zaloga raznovrstnih ur in z?»Tenine. («6* jjT^TrsT« mMiJ:- ZOBOZRAVNIK D' L MERMOUS specijalist za zobne in ustne bolezni sprejema u Gorici na TrauniKu št. 5, II. od 9 12 in od 3-5 (H7) Nakupite si obleko pri tvrdki 807 mn&} kih laej Trst, Corso E. 26 vls-a-vls Zeatavijalitice Bogata izbera blaga izgotovljenih oblek, paletots, dežnih pla-ščev, usnjatih jop, vse lastnega izdelka Govori se slovensko, nemško in rusko. Ci i Novi dohodi Pa iS in ofcSSH^Šk© i" CS©€ke z bogato izbero blaga za obleke in paletots po meri. Vabimo Vas na obisk brez vsake obveze za nakup. C. VISINT1N m flelle Torrl 2 (nasprof! cerkse su. Antona noiega) Prejšnji prostori tvrdke Bohinec. Oglejte si naša ckna in naše cene! plačuje AL0JZ1J POVB, Plazza 6arIbHidi 1 prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazit« na nasiovt Največja Izbera MIRODiLNICA MARIO FERLIN Sv Wsrlia Kagdaleoa mornia 2 Bteio. al. 774 Pcdružaca fa Chm ti (»o»al »ia tatom W prodaj? na debelo in drobno. oo Bane, laVi, čopi«, šipe, žeblji, cement, sadra, žveplo, modra galica itd. - Postrežba na dom. Bogata izbeia slikarskih vzorcev (sfcmpov) Velika izbera cepiinfh potrebščin - Zaloga mazila .MI K BONA" za čevlje regfstrovana zadruga z neomejenim jamstvom VŽfl OH pritHžfe Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1925 po NaSa zavarovalnica „UNION" le nojvečiii svetovna zavarovalnica DelniSki kapital Fr. 20 Miljonov, zav. HapUali v veljavi Čez 70 Mlljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št. 2, I. 43 — Zastopniki se še sprejemajo. — najboljše vrste, z jamstvom, po znano nizkih cenah In tudi proti plačilu na obroke samo pri M. STEINER Trst — Via Geppa 17-15 KRONE po L 2.10 komad Zlat«. &ri«, rtatii. mmb zlate mm kupuje in plačuje po najvifljih cenah Albert Povh — urama Trst« Via Mani nI 46 Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. Surima tod! viesa na lekifl nm v Dinarjih ter lih obrssime ntflugoflnelšs. s Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, | ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. Uradne ure od 9-1 in od 372-5'/j pop. Poštno-hran. račun št 11/1327. Telebn 16-04. 8S K Z aKEE szzsat S 5 tL^^ZlL 2 i v lesenih škatlah je najboljši in najcenejši kavin dodatek. Kdor rabi PchiStvo, šivalne stroje „Singer" in druge potreb, za stanovanje naj si ogleda zalogo pohištva G. BREINER i Trnovo pri Bistrici In Opatija predno kupi kje drugje .s08 Njegova večja izdatnost v barvi in hranil-nosti kakor tudi izborni okus, ki ga dobi kava upravičujejo nje-:: govo ceno. :: Zaloga pri tvrdki TRST, VlBjOlItOriO k Telefon štev. 11-47. m WE4Ht* ' Oirobi pšenični, šemolini, oves celi Hifnu • in mleli, koruza In kor-azna moka, sezamove tropine v pogačah in m'ele, klajnu apno, lar«no seme. • Čebulček, zgodrji grah, špi-iSHl"UW • r.eča. re kvice i »d. TpfO in kraškega izvira v najra/.- HlE ličnejših vrsfah. mt\\m s5;ro]!: K iS sesalke, rqcpelji", okoličanske Sape iid. Umetna gnojila: * nied, ieiefa, bu-RuPHliil • kovo (Krije, drva za kurjavo, hlode, seno itd. - U|o«na prilika n prtpr^ajaite ♦♦♦♦ RfflsfijsKo-TriCv. đrušivo Uia Raffineria 4 - Trst - Tete?. 36 - 75 LJUBU mm Ib razsul Mm 69.833,008 — ^ Telefon: 5—18» 22—93 P00R02HICA U TRSTU I CENTRALA V LJUBLJANI Giaraitž in mm Dioujn Teietoa: 5—18, 22—M Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%, na tekočin računih po 4/,/0 vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoč, račun in jih obrestuje po dogovoru. - izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle- Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, ^erncmelj, Kranj, Logatec Mnrihor HniprlRUrtnelft 1 Jitsoslgullo Blagajna Je odprta od »7.-127, od 147.-16 Podružnice: Metkov ič, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::;:::