Podjetja brez direktorjev
. Letos je bilo več večjih podjetij v Srbijl dalj časa brez direktorjev. Naj navedemo nckatere konkretne piimere. Tovaina stekla v Paračinu ima letni bruto proizvod, ki je yreden nad 2,5 milijarde din. V njej dela približno 2.300 delavcev in usluibencev. Pro-izvodnja se razvija v dveh popolnoma laz-ličnih obratih: v starem obratu, v katerem /e delo skoiaj popolnoma obrtno, in v no. vem obrata, ki je opi&mljen z najmodeinej-šimi slroji, kjet je treba organizirati pro-izvodnjo na najbolj sodoben naan. Novl obrat je šele pred letom dni končal poskus-no obratovanje. V njem so še veino pro-blemi glede obvladanfa samega proizvod-nega piocesa. Podjetje ima resne ttžave prf pmdaji bl<iga. Naj numogrede povemo, da prodaja svoje izdelke v Egiptu, Etiopiji, Zahodni Evropi, na Bližnjem in Daljnem vzhodu. Pri prodaji blaga na tujem tižišču ima opravka z močno konkurcnco podjetij iz drugih držav. Več kokor leto dni, delavci ne sodeiujejo pri delitvi dobička. So iudi pro-blemi v zvezi z disciplino ild. Sedcj vodijo podjetje tri osebe — dva inženirja m sekre-tar tovarniškega komiteja — ki v nekem smislu, kakor so nam sami rekll, Ivorijo »tiiumvirat« podjetja.
Tovoma vagonov »Diogoslav DjoTdjevič-Goia* v Smederevski Palonki, prav tako 6 mesecev ni imela direktorja. So ie druga podjetja, posebno v Kosmetu, a tndi v dru-gih krafih, ki že dalj časa nimajc, ali pa so dalj časa bila brez direktorja.
Razumljivo je, dn nastanejo škod}jtve po-sledice, če podjetje ostane brez direktorja. To vpliva tudi na proizvodnjo in na notra-nje odnose v podjelju. Diiektor vodi proiz-vodnjo in poslovanje podjetja. Delavski svet in upravni odbor upravijata podjetje koi koJegijska oigana. Njihove skispe rea-Iizira diiektoi, on jih, če i-ako lečemo, s posameznimi akti konkietiziia bodisi z or-ganiziianjem delovnega prccesa bodisi s sklenHvifo poslov. To >e popotnoma narav-ao, ker kolegijski organi, kakršna sta de-lavski svet in upravni odbor, ne morefo operativno, strokovno in učinkovifo leše-vati vseh vprašanj s pcdročja OTganiztwnja proizvodnje in ppslovanja podjetja, Sicer pa to tudi niso njihove naloge: predvsem morajo upravijatf, a ne tudi ncposredno vo-diti. Zoto bo pomanjkanje direktorji vedno škodljivo vpHvalo tudi na delo delavskega sveta in upravnega odbora. Njihovi načelni sklepl in stališča glede politike podjetja bodo namieč v takem prmeru pogoslo ostall brez svojega ieaiizatorja, do niti ne govo-rimo o tem, da bo tak položaj tiial delavski svet in upi&vnt odbor v prckticizem in tako ne bosta mogla popolnoma izpopoijevati svoj stii in delovno metodo.
Zato se nam zd-i, dc /e treba kljub teža-vam, ki so v iskanju in reševanju vprašanja diiekiorjev, tej zadevi posveliti več pozor-nasli in ne dovoUli, da ostanejo podjetja d-alj časa brez operativnega vodilelja. Razea materialne škode, ki jo bosta zalo uirpela podjetje in skupnost, bo to, k-akor smo rekli, hkrati ovira, ki bo otežkočala pravflno delo in razvoj kolegijskih organov delavskega samoupravljanja.