aktualno 9 The importance of physical activity for a child’s development Abstract Early childhood is one of the most critical periods of a child's physical and intellectual development. In the preschool period, as much as 70% of synaptic connections develop in the brain, thus forming a structure and a framework for the abilities and at- tributes of a child’s later life. An environment that is stimulating and diverse in terms of motor activities considerably affects the child’s cognitive functions. The brain is designed for learning and the solving of problems which are first simple and then increas- ingly complex. The first problems that the brain solves are related to movement. A child solves such problems spontaneously, intuitively and in an unstructured manner. Subsequently, through more organised motor activities, a child develops different motor skills, abilities and sensorial experience and thus generates new findings about him/herself and the environment. These findings and experience will equip the child for successfully leading his/her life that will also include challenges and problems. Through movement, a child starts interacting with others, enters group dynamics as well as builds a sense of independence and autonomy. Keywords: child, motor development, needs Milan Čoh Pomen gibalne dejavnosti za razvoj otroka Izvleček Zgodnje otroštvo je eno najbolj kritičnih obdobij telesnega in intelektualnega otrokovega razvoja. V predšolskem ob- dobju se razvije kar 70 procentov možganskih povezav, kar tvori ogrodje in okvir za kasnejše otrokove sposobnosti in lastnosti. Gibalno stimulativno in pestro okolje nedvomno pomembno vpliva na mentalne funkcije otrok. Možgani so ustvarjeni za učenje in reševanje problemov, na začetku eno- stavnih, kasneje kompleksnih. Prvi problemi, ki jih možgani rešujejo, so povezani prav z gibanjem. Otrok te probleme re- šuje spontano, intuitivno in nestrukturirano. Kasneje otrok z bolj organiziranim gibanjem pridobiva razne motorične veščine in spretnosti, senzorične izkušnje in si tako ustvar- ja nova spoznanj o sebi in okolici. Ta spoznanja in izkušnje bodo otroka pomembno opremile za kasnejše življenje z iz- zivi in problemi, ki jih le-to prinaša. Z gibanjem vstopa otrok tudi v medsebojne interakcije, v skupinsko dinamiko, prido- biva občutek za samostojnost in neodvisnost. Ključne besede: otrok, gibalni razvoj, potrebe. 10 Uvod „ Gibanje je biološka potreba otroka. Sve- tovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, naj bodo otroci in mladostniki dnevno telesno aktivni od 60 do 90 mi- nut. Vendar pogosto temu ni tako. Sodo- ben potrošniško naravnan način življenja, zabavne elektronske in komunikacijske pridobitve so povzročile pri mladih pora- zen gibalni primanjkljaj. Otroci presedijo veliko količino svojega časa v virtualnem svetu pred računalniki, računalniškimi ta- blicami in drugimi »čudesami« modernega sveta. Posledice so očitne in se kažejo na mnogih področjih. Longitudinalna študija, ki jo opravlja Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani v okviru projekta SLOfit (Slovenski nacionalni sistem za spremljanje telesne- ga in gibalnega razvoja otrok in mladine), kaže, da imamo v Sloveniji vse več otrok s povečano telesno težo. Tudi primerjalno glede na države Evropske unije se sloven- ski otroci in mladostniki uvrščajo v kritično skupino tistih s povečano telesno težo (Sli- ka 1). V letu 2015 /16 je mogoče ugotoviti, da imamo v starosti 10 do 13 let okoli 20 % predebelih dečkov in v enakih starostnih kategorijah okoli 18 % predebelih deklic (Starc in sod.: Telesni in gibalni razvoj otrok v Sloveniji, 2016). Posledično so otroci v pri- merjavi z desetletji nazaj vse manj telesno sposobni zlasti v področju različnih mo- toričnih sposobnosti. Naši najstniki (11–14 letniki) pretečejo 600-metrsko razdaljo 8 sekund počasneje kot pred 40 leti ( Škof, 2016). Aerobni tek na 600 m je eden od pokazateljev generalne motorične učinko- vitosti in funkcionalnih sposobnosti otrok, zlasti krvno žilnega in dihalnega sistema. Gibalna učinkovitost slovenskih otrok se znižuje, povečuje se delež gibalno manj kompetentnih otrok, njihovo število se je v zadnjih dvajsetih letih podvojilo (Strel in sod., 2016; Starc in sod., 2016). S prekomerno telesno težo, nižjo ravnjo gibalnih sposobnosti je pogosto povezano pešanje zdravja otrok. Telesna nedejavnost, nezdrava prehrana, slaba telesna kondicija neposredno ogrožajo zdravje otrok. Bole- zni srca, presnovne bolezni, diabetes tipa 2 so danes resen zdravstveni, pediatrični in družbeni problem slovenskih otrok (Škof, 2016). Zakaj je telesna dejavnost otrok prava izbira? Zato, ker ne krepi samo mišice, srce in pljuča, ampak je to priložnost sodelova- nja z drugimi, razvija biološki, intelektualni, psiho-socialni in duševni razvoj, ki temelji na sreči in zadovoljstvu otrok. Gibalno manj uspešni in telesno manj aktivni otroci imajo tudi slabše ocene in nižji učni uspeh kot gibalno sposobnejši in aktivnejši otroci (Strel in sod., 2016). Gibalna – športna aktiv- nost oblikuje mladega človeka v ustvarjal- nega posameznika z življenjsko pomemb- nimi vrednotami. Otroci in mladostniki, ki so telesno aktivni, si ustvarjajo pomemben kapital zdravja tudi za kasnejše obdobje odraslosti. Redna gibalna dejavnost v mla- dosti spodbuja večjo skrb za zdrav življenj- ski slog tudi kasneje v življenju. Motorični in kognitiv- „ ni razvoj otroka V zadnjem obdobju je prišlo do številnih novih spoznanj, ki so povezane z dušev- nim razvojem otrok. Znanstvena odkritja s področja nevroznanosti, nevrofiziologi- je, kognitivne psihologije, kineziologije in sodobne pediatrije nam kažejo na nove vidike razvoja otrokovih potencialov. Ra- zvoj človekovih bioloških potencialov je kompleksen in dinamičen proces, ki zah- teva sistemsko sodelovanje večjega števila dejavnikov, med katerimi imajo odločilno vlogo posameznik, genetika, družina in so- cialno okolje. Za razvoj možganov je pred- šolsko obdobje ključno v dinamiki tega procesa. Možgani človeka so plod njegove evolucije, so organ, ki mu omogočajo pre- živetje (Sperry, 2001). Edina stalnica možga- nov je njihovo spreminjanje in prilagajanje danim okoliščinam. Človek je produkt več milijonov let prilagajanja naravnemu in socialnemu okolju. Dokler so naši predniki živeli v pečinah, zbirali hrano, lovili živali, je bil tek nujen del njihovega življenja. Mož- gani so luksuzen organ, ki zahteva veliko energije, to pa je mogoče zagotoviti z do- volj hrane, da delujejo možgani optimalno (Vlahek, 2004). Znanstveniki ugotavljajo (Lieberman, 2015), da je prav tek našim prednikom v davnini omogočil razvoj mo- žganov, ker so s tekom bili uspešnejši pri pridobivanju hrane. Razvoj možganov je bil odvisen predvsem od povečane količi- ne proteinov, ki jih je človek lahko pridobil z lovom na živali. Edino »orožje« , ki ga je imel Homo erectus, so bile hitre noge. Z ve- čjimi možgani je lahko ustvaril več znanja, kompleksnejšo kognitivno in družbeno vedenje, vključno z govorom in sodelova- njem (Lieberman, 2015). Kot takšen je imel večje možnosti preživetja, saj se je razvil v https://www.google.si/search?q=debelost+otrok+v+evropi&tbm=isch&imgil Slika 1. Primerjalni graf mladostnikov s povečano telesno težo v državah Evropske unije. Slovenski mlado- stniki (15 let) se uvrščajo v kritično skupino glede povečane telesne teže. aktualno 11 uspešnejšega nabiralca in lovca. Pametnej- ši lovci in nabiralci so bili sposobni boljšega medsebojnega sodelovanja, ustvarili so ve- čje energetske presežke in z naravno selek- cijo so se možgani razvijali v naslednja evo- lucijska obdobja. »Tekaški gen« je še danes prisoten pri človeku, zlasti pri otrocih. Možgani so želatinast organ, skrit pod loba- njo, katerega delovanje je kompleksno in zapleteno, deloma še vedno nepojasnjeno. Povprečni človeški možgani tehtajo 1400 gramov, kar je okoli 2 odstotka telesne te- že. Porabijo pa kar 20 odstotkov vsega ki- sika, ki je na voljo našemu telesu (Bregant, 2016). Možgani novorojenčka so težki 300 g, to je 10 procentov njihove telesne teže. Novejše nevroznanstvene raziskave kaže- jo, da je 50 % inteligence dedne, ostalo je pod vplivom okolja. V možganih imamo okoli 100 milijard živčnih celic (nevronov), ki medsebojno komunicirajo s povezavami (sinapsami) – Slika 2. Ob rojstvu ima vsak nevron možganske skorje 2500 sinaps, v prvih dveh letih se število sinaps poveča na 15.000 (Bregant, 2016). Možgani dojenčka porabijo na dan okoli 100 kalorij, kar znaša 60 % dnevne energijske porabe v mirova- nju, možgani odraslega človeka porabijo 280–420 kalorij na dan, kar je 20 do 30 % dnevne energijske porabe v mirovanju ( Li- eberman, 2015). V prvem mesecu življenja se število vseh si- naps poveča s 50 trilijonov na 1 kvadrilijon (Bregant, 2010). Sinapse so dinamičen sis- tem, nastajajo, se krepijo in tudi propadajo, če niso ustrezno stimulirane. Ta fenomen se imenuje »nevroplastičnost možganov«. Sinapse, ki ji uporabljamo pogosteje, se ohranjajo, tiste, ki jih uporabljamo manj, izginejo (Bregant, 2016). Možgani so v stalnem funkcionalnem spreminjanju, so »gradbišče«. Z treningom jih krepimo, z ne-treningom jih oslabimo. Sinapse – povezave se lahko odebelijo, stanjšajo ali pa propadejo. Glede na razi- skave angleškega nevroznanstvenika Petra Hannona (2003) je ključno obdobje inte- lektualnega razvoja zgodnje otroštvo od 2. do 5. leta starosti. V predšolskem obdobju se razvije več kot 70 % sinaps. Raziskave kažejo, da so intelektualne sposobnosti posameznika odvisne ne samo od števila živčnih celic, temveč od števila sinaps (Vol- pe, 2008). Dozorevanje in razvoj možganov – najintenzivneje se tvorijo sinapse do pe- tega leta (50 %), do sedmega leta (70 %) in do dvanajstega leta starosti (95 %). Razvoj možganov je tako najbolj intenziven v pr- vih letih življenja, ko se nevroni združujejo v nevronske mreže z medsebojnimi pove- zavami (Slika 3). V notranjosti možganov poteka ves čas borba za prevlado, v kateri se ustvarjajo nove zveze med aktivnimi ne- vroni (živčnimi celicami). Neaktivni nevroni odmrejo, neaktivne poti se izgubijo za ve- dno. Z aktivnostjo se število povezav med ne- vroni poveča, kar se odraža v gostoti ne- vronske mreže. S katerimi aktivnostmi pa vzpodbujamo delovanje in povezovanje nevronov – živčnih celic? Otrokovi mož- gani so kot zelo vpojna »goba«, ki spreje- majo različne dražljaje iz okolice. Otrok v zgodnjem otroštvu sprejema informacije kot nedeljivo celoto med sliko, zvokom in predmetom (Rajović, 2016). Ko otrok začne zaznavati okolico, se začno vzpostavljati nove povezave med živčnimi celicami. V bolj stimulativnem okolju kot otrok živi, več sinaptičnih povezav bo ustvaril. V pr- vih letih življenja se razvijejo osnove mi- šljenja, jezika, vida, sluha, okusa in telesnih spretnosti. Otrok s prvimi ontogenetskimi prirojenimi gibalnimi spretnostmi, kot so plazenje, lazenje, sprejema mnoge vidne, slušne, tipalne in gibalne dražljaje iz okoli- ce. Človek se uči celotno življenje, vendar se v zgodnjem otroštvu oblikujejo temelji za vse nadaljnje življenjsko učenje. Otrok je raziskovalec! Vzpodbudno okolje mu omo- goča razvoj sinaps in gostejših nevronskih mrež, ki predstavljajo osnovo njegovega kasnejšega mentalnega razvoja (Slika 4). Otrok od množice zvokov uporablja le tiste, ki jih sliši v okolju. Najbolj pogost je materin govor kot eden najtežjih umskih izzivov. Med drugim in tretjim letom otrok že prepoznava barve in simbole. Pozna že znake avtomobilov, znamke čokolad. O po- menu in učinkih zgodnje aktivnosti otrok se lahko prepričamo s proučevanjem neka- terih ljudstev, ki imajo izjemne sposobno- sti. Otroci Eskimov že od petega leta dalje ločijo petnajst odtenkov bele barve, kar je povezano z njihovim opazovanjem ledu in snega. Ljudstvo Maori so izjemno muzika- https://www.google.si/search?q=network+sinapse&source=lnms&tbm=isch&sa Slika 2. Živčne celice (nevroni) in njihove povezave (sinapse). https://www.google.si/search?q=sinapse&source=l nms&tbm=isch&sa=X&ved=0ah Slika 3. Povezava dveh aktivnih živčnih celic (nevronov). 12 len narod. Matere otrokom že v nosečnosti in kasneje v otroštvu prepevajo pesmi. Ro- mom sta glasba in ples položena v zibko, kot pravimo. Pomen telesne dejav- „ nosti otrok Prvi problemi, ki jih možgani rešujejo, so povezani z gibanjem. Otrok mora z razvito zaznavo z lastnim telesom najti ustrezno gibalno rešitev, kako doseči igračo. To so začetni kognitivni procesi, povezani z gi- banjem. Možgani so ustvarjeni za učenje in reševanje problemov, na začetku eno- stavnih, kasneje kompleksnih (Bregant, 2016). Otrok te probleme rešuje spontano, intuitivno in nestrukturirano. Kasneje otrok z bolj organiziranim gibanjem pridobiva razne motorične veščine in spretnosti, senzorične izkušnje in si tako ustvarja nova spoznanj o sebi in okolici. Ta spoznanja in izkušnje bodo otroka pomembno opremi- le za kasnejše življenje z izzivi in problemi, ki jih le-to prinaša. Z gibanjem otrok vstopa tudi v medsebojne interakcije, v skupinsko dinamiko, pridobiva občutek za samostoj- nost in neodvisnost. Osnovna značilnost človeka je vzravnana hoja in govor, ki nas evolucijsko ločita od živali. Človek je sicer zelo nebogljen sesa- lec. Medtem ko konjiček ali srnica takoj po porodu shodita, rabi dojenček eno leto ali več, da shodi. Telesna dejavnost ni samo dobra za zdravje, temveč tudi za uspeh v šoli. Če otrok veliko čas preživi pasivno, se- de ali leže, nastane velika možnost nastan- ka kasnejših kognitivnih težav. Vsako uro sedenja naj bi otrok nadomestil z dvema urama igranja ali druge telesne aktivnosti (Rajović, 2016). Otrok se uči z dejavnostjo. Najboljša vaja za hojo je hoja, najboljša vaja za tek je sam tek, najboljša vaja za smučanje je smučanje. Vsakokrat, ko otrok izvede novo dejavnost, se v možganih vzpostavljajo nove povezave. Ko ponavlja že naučeno gibanje, se utrjujejo stare že vzpostavljene možganske povezave. Zato je otrokom potrebno omogočiti čim več različnih gibalnih dejavnosti, kot so plaze- nje, plezanje, valjanje, hoja, tek, poskako- vanje, lovljenje ravnotežja, vrtenje. »Gumi tvist« je za otroke ena najbolj koristnih vaj! To so tako imenovana intuitivna gibanja, ki so praviloma povezana z igro otrok. Otroci se učijo z igro! Ko se otrok »zatopi« v igro, se v možganih vzpostavljajo številne aso- ciativne povezave med nevroni. To stanje možganov imenujemo REM stanje, ko se informacije urejajo, utrjujejo in umeščajo v pravilne dele spomina. Gibanja v obliki igre sprožajo v možganih posebne snovi – tran- smiterje, ki dajejo otroku občutek zadovolj- stva, ugodja in sreče (Slika 5). Posebej pomembno je otrokovo gibanje in raziskovanje v naravi. Jaen Piaget, oče ra- zvojne psihologije, otroštvo razume in celo definira kot čas, ko smo posebno motivira- ni za raziskovanje narave. Predpostavlja se, da je otrok v naravi čustveno in duševno v ravnovesju. Evolucijsko se je Homo sapiens vedno učil iz narave in se prilagajal narav- nim zakonitostim. Starši delajo pogosto napake tudi zaradi nevednosti ali strahu, da se bo otrok pri igri poškodoval. Otroka starši preveč ščitijo! Posledično otrok nima dovolj vzpodbud, ni dovolj aktiven, s tem ne pridobiva novih izkušenj, ki so nujno potrebne za njegov mentalni in osebnostni razvoj. Pustimo otroka, da se bo igral v blatu, pesku ali vodi. Tudi umaže naj se! Starši imajo pri razvoju otrokovih sposobnosti največjo vlogo in odgovornost (Slika 6). Z otrokom preživijo največ časa in z otrokom so najbolj pove- zani. Več kot bodo deležni gibalnih vzpod- bud s strani staršev, gostejše so nevronske mreže. Neaktivnost ima za posledico redke povezave med nevroni, v možganski struk- turi nastajajo vrzeli. V posameznih predelih so specializirani centri za določene funkcije (govor, fina motorika – grafomotorika, rav- notežje, senzo-motorika). Z ozirom na to, v katerem predelu možganov se pojavljajo te vrzeli, se lahko to kasneje v šolski dobi https://www.google.si/search?q=nevronske+mre%C5%BEe&source Slika 4. Število sinaps (povezav ) med živčnimi celicami (nevroni) se povečuje z aktivnostjo. Slika 5. Tek je eden od najbolj naravnih in učinkovitih sredstev razvoja otroka. aktualno 13 izraža v obliki učnih težav, disleksije, go- vornih pomanjkljivostih, težav z branjem, pomanjkanju koncentracije in gibalne ne- kompetentnosti. Slika 6. Prve gibalne vzpodbude otrok so odvisne od staršev. Glede na nekatere raziskave ima okoli 50 % otrok težave z fino motoriko – grafomoto- riko (Rajović, 2016). Medtem ko je globalna motorika povezana s koordinacijo in kon- trolo gibanja različnih delov telesa, je fina motorika rezultat povezave in koordinacije dlani, prstov in očesa. Znak razvitosti v tej sposobnosti sta pisanje, risanje in ročno oblikovanje. Za razvoj fine motorike je po- membno obdobje od 2. do 7. leta starosti. Grafomotorika je pomembna za aktivnost in stimulacijo regije skorje velikih možga- nov in s tem za generalni intelektualni ra- zvoj otroka (Rajović, 2016). Oblikovanje pla- stelina, rokovanje z različnimi predmeti, kot so žoge, kiji, kocke, vsakodnevna opravila, kot so hranjenje, oblačenje, zavezovanje čevlje, vse te dejavnosti razvijajo fino mo- toriko. Grafomotorika sestavlja več sposob- nosti, najpomembnejše so: vizualna per- cepcija, vizualno-motorična koordinacija, kinestetični feedback ter glasovna sinteza in analiza. Da bi lahko otrok začel pisati, ki je ena najbolj zahtevnih grafomotoričnih dejavnosti, mora predtem preiti komple- ten motorični razvoj. Ta se začne z grobo – globalno motoriko (sedenje, plazenje, hoja in tek) in se nadaljuje s fino motoriko obvladanja dlani in prstov. Grafomotorika je izredno pomembna pri razvoju sinaps v možganih in kot taka je pomembna za ra- zvoj otrokovih potencialov. Prefinjeni in usklajeni gibi rok delujejo ne- posredno na senzomotorični razvoj živčne- ga sistema in preko njega na razvoj govora, ki predstavlja najvišjo stopnjo senzomoto- rične koordinacije. S stimuliranjem splošne motorike neposredno vplivamo na razvoj govornih organov (Jezdic, 2016). Roke, ki jih sestavljajo številne kosti, vezi in sklepi, so skozi zgodovino ustvarile vrhunska dela v umetnosti, slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, glasbi, tehniki in medicini. Otrok mora naj- prej obvladati koordinirano in harmonično kinestetično kontrolo gibanja rok. Razvoj se začne z odmikanjem roke od telesa in palca od dlani. Otrok najprej ulovi večje predme- te (žoga) in kasneje manjše predmete. Ne- dvomno ima igra in manipulacija z raznimi predmeti (žoge raznih oblik, velikosti in tež, kiji, kolebnice, kocke in drugi drobni rekvi- ziti) izjemno pozitivne učinke na razvoj fine motorike. Z razvojem motorike prstov se razvije tudi kinestetični spomin. Zaključna faza senzibiliziranosti in diferenciranosti motorike prstov je obvladanje grafomoto- rike, to sta pisanje in risanje. Nevroznanstveniki, ki proučujejo razvoj žičnega sistema, nadalje ugotavljajo, da je razvoj otroškega govora povezan z razvo- jem motorike prstov. Ko zaostaja razvoj fine motorike, zaostaja tudi razvoj govora. Vpliv impulzov iz mišic rok vpliva na for- miranje motoričnih govornih funkcij. Zato je pomembna raznolika dejavnost otrok v smislu oblikovanja plastelina, zlaganja kock ali drugih predmetov, lepljenja, rezanja in drugih ročnih del. Roke dajejo pomembne informacije centralnemu živčnemu siste- mu in so vključene v človekovo komuni- kacijo tako v verbalnem kot kinestetičnem telesnem izrazu. Ali razvijajo fino motoriko tudi sodobne »elektronske igrače«, ko so telefoni, iPadi in druge elektronske tablice? Samo deloma, ker pri njihovi uporabi aktiviramo le dva prsta. Učinkovit razvoj grafomotoričnih sposobnosti pa zahteva aktivnost celotne dlani in vseh prstov. Za otrokov celostni, motorični in intelektu- alni razvoj je potrebno bogato in stimula- tivno okolje (Slika 7). Ali temu okolju danes ustreza šola, v kateri preživijo otroci več kot tretjino svojega aktivnega časa? Šo- le nimam rad, jo celo sovražim, je pogost odgovor otrok in mladostnikov. Že slavni humanist, pedagog in filozof Jan Amos Ko- mensky je zapisal: »Šola mora biti igra.« Ali je temu res tako? Otroci pogosto doživljajo v šolskem okolju akutni stres. Zapomniti si morajo velike količine podatkov, jih pona- vljati, si jih zapomniti in jih na koncu tudi pokazati. To je reproduktivni način učenja, ki je v nasprotju z funkcionalnim delova- njem možganov. Naši možgani delujejo na principu asociacij, primerjav in slikov- nega pomnjenja. Temu je naša šola začela slediti v zadnjem času s tako imenovanim interaktivnim poukom. Asociativno učenje zagotavlja funkcionalno znanje oziroma funkcionalno pismenost, ki je pomembna za učinkovito razumevanje besedil, upo- rabo pridobljenih informacij v vsakdanjem življenju, prepoznavanju bistvenih zakoni- tosti in smiselnosti zaključkov. Po podatkih PISA (Programme for Interna- tional Student Assessment) za leto 2015 so slovenski učenci na področju matematike, bralne pismenosti in reševanja problemsko zasnovanih nalog presegli povprečje svojih vrstnikov iz ostalih članic OECD. V medna- rodni projekt PISA je vsako leto vključenih 540 tisoč 15-letnikov iz 72 držav. Naši učen- ci so v zadnjih letih napredovali predvsem v bralni pismenosti. Najboljši šolski sistem imajo v Singapurju, saj so bili učenci iz te države najboljši v vseh treh glavnih katego- rijah. V bralni pismenosti sledijo učencem Singapura Kanadčani, učenci Hong Konga, Finci, Irci in Estonci. Slovenski učenci so v tej kategoriji na 14. mestu, ob že naštetih so med evropskimi državami pred nami še Norvežani, Nemci in Poljaki. Prvih sedem mest na področju matematike zasedajo učenci iz azijskih držav. Prvo evropsko drža- vo najdemo na osmem mestu – Švica, sle- dijo ji Estonija, Kanada, Nizozemska, Finska, Danska in Slovenija, ki je na 14. mestu. Učinkovit razvoj možganskih potencialov naroda bo odločal o prihodnji perspektivi naroda (Rajović, 2016). Samo asociativno učenje ustvarja nove možganske povezave in s tem ustvarjalne in uspešne posamezni- ke. Slika 7. V ranem otroštvu mora biti šola igra s čim bolj pestrimi gibalnimi dejavnostmi. 14 Kaj nam prinaša sodobno življenje? Otro- ci preživijo vse več časa pred televizorji, računalniki, iPadi in drugimi elektronskimi in komunikacijskimi napravami. Njihov svet komunikacije ni več realen, njihov svet je umeten – virtualen. Tudi to ima že svoje posledice. Nemški raziskovalec Manfred Spitzer (2016) govori v svoji knjigi o tako imenovani »digitalni demenci« mladih, ki je posledica sodobnih vizualnih in komu- nikacijskih tehnologij. Otrok, ko gleda v ekran, zaznava sliko eno dimenzionalno – ploskovno, s tem ne aktivira dinamične akomodacije – prilagoditve vida. To pome- ni, da ne razvija ravnotežja, oči ne sledijo premikajočim predmetom, otrok ne spre- mlja predmeta, ki se mu približuje ali od- daljuje. S tem oko ne pošilja pravih podob zunanjega sveta v vidni center, ki se nahaja v zadnjem delu možganov. Zaradi neprila- gojenega vida lahko nastanejo tudi težave pri branju in pisanju, posledično tudi v ko- munikaciji in na govornem področju. Hoja, tek, skakanje, plezanje, vrtenje, žoga- nje, vožnja s kolesom in druge dinamične vaje ohranjajo možgane v aktivnem stanju, saj morajo ves čas vzpostavljati ravnotežje. Otroci premalo hodijo, tečejo in se giblje- jo v naravnem okolju. Hoditi bos je bila navada, ki jo otroci skoraj ne poznajo več, čeprav bosonoga hoja in bosonogi tek po travi ali mivki najbolj učinkovito razvijata pravilen stopalni lok. Otrok pri petih letih lahko prehodi štiri ali več kilometrov na dan. Po nekaterih podatkih ima danes kar 70 % otrok plosko stopalo ali nagnjenost k ploskemu stopalu. Pred 50 leti je bil odsto- tek otrok s ploskimi stopali le 15 % (Rajović, 2016). To je zanesljivo posledica pomanjka- nja najbolj naravnih načinov gibanja, kot sta hoja in tek, ter neprilagojenih obuval. Hipokinezija odraslih in v zadnjem času vse bolj tudi otrok ima nedvomno vse vidnejše posledice, ki se kažejo v zmanjšani kvaliteti življenja novodobnega človeka. Zaključek „ Razvoj miselnega in gibalnega potenciala otrok je dinamičen proces, ki je povezan s številnimi dejavniki, med katerimi imajo od- ločilno vlogo družina, predšolske ustanove, šola in stimulativno družbeno okolje ter ne- nazadnje genetika. Tehnološki napredek in razvoj sodobnih znanosti nam omogočajo boljše razumevanje mentalnega in psiho fizičnega razvoja otrok. Rano otroštvo je eno najbolj kritičnih obdobij otrokovega razvoja. Rano otroštvo je eno najbolj kritič- nih obdobij otrokovega razvoja. V predšol- skem obdobju se razvije kar 70 procentov možganskih povezav kar tvori ogrodje in okvir za kasnejše otrokove sposobnosti in lastnosti. Gibalno stimulativno in pestro okolje nedvomno pomembno vpliva na in- telektualne funkcije otrok in s tem na razvoj njihovih potencialnih sposobnosti. Literatura „ Bregant, T. (2010). Razvoj možganov. 1. Proteus 73 (4), 168-174. Bregant, T. (2016). Razvoj in vzgoja otroka z 2. vidika nevroznanosti. http://familylab.si/razvoj-in-vzgoja-otroka-z 3. vidika-nevroznanosti/ Hannon, P.(2003). Developmental neurosci- 4. ence implication for early childhood inven- tion and education. Current Paediatrics, 13, 58-63. Rajović, R. (2016). IQ – Deteta- briga roditelja, 5. Smart Production, Novi Sad, Mensa Sloveni- je. Rajović, R. (2016). Kako z igro spodbujati 6. miselni razvoj otroka. Mladinska knjiga, Lju- bljana. Lieberman, D. (2015) Zgodba človeškega 7. telesa. Evolucija, zdravje in bolezen. UMco, Ljubljana. Strel, J., Jurak, G., Strel, J., Starc, G., Strel., J. 8. (2016). Telesni fitnes v funkciji zdravja. Zdrav- je in šport, Ljubljana. Starc, G., Strel,. J., Kovač, M., Leskošek, B., So- 9. rić, M., Jurak, G. (2016) Telesni in gibalni ra- zvoj otrok v Sloveniji . Šolsko leto 2016/2016. Fakulteta za šport, Ljubljana. Spitzer, M. (2016). Digitalna demenca. Mo- 10. horjeva družba, Ljubljana. Škof, B., s sodelavci (2016). Šport po meri 11. otrok in mladostnikov. Fakulteta za šport, Ljubljana. Volpe, J. ( 2008). Neurology of the newborn. 12. Philadelphia: Saunders Elsevier. https://www.plivazdravlje.hr/aktualno/cla- 13. nak/15494/Evolucija-trcanja-22.html https://www.domovina.je/rezultati-pisa- 14. 2015-slovenski-ucenci-na-vseh-podrocjih-v- najboljsi-petnajsterici-na-svetu/ https://ntcucenje.com/spretni-prsti-spre- 15. tan-jezik?v=ce774d9cab3a prof. dr. Milan Čoh Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport milan.coh@fsp.uni-lj.si