s:©v. 35S
(Posamezna «tevflfea 8 vinarjev.) V TfStM, V poaetfeffek, 1/« S^^fembra 1^17

IzVaia vsak rian, tudi ob nedelj«* In ob 5 zjutraj.
Ured Sv o: UHca Sv. Pran^iSka As^kcga St 20, L aadstr. — Vtf
<JcpL«d ni j sc poiiMajo uredništvu Usta. Nefranklrana pisna m m
sprejemajo in rokopl«? se ne vračajo. Izdajatelj !n odgovorni urednik Štefan Godim. Lastnik komoicU J s , Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti/pisane zadruge J ur ejfciJm poročhrom v Trstu, ulica Sv. rrfir.&Ska Atifte^a 5t
Telefcu uredništva la uprav« št«*. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto ....... K 31*30
Za pol leta..........•	• HH®
2« til mesece........... • • » • «7*
sa a edeljako txtf aja a rt pol leta.......
» • • •
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po S vinarje^
zastare]e številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Mrokosii ene kolon*
Ceae: Ogissi trgovcev in cbftclkov.....mm po 10 vi*
Osmrtnicc. zahvale, pos!;-ruce, cjjias! den.v^lh zavodov ...............mm po 20 vl^.
Oglasi v tekstu lista do p2t vrst........K 2C.-J
vsaka nad*ijna vrsta............# i- «•»
MaH oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglate sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina Is ieklarnacije se pošiljajo upravi lista. Pisanje se izključno 1« upravi .Edinosti- plač« in toži se v Trstu.
U*"va ln maeratei oddelek se nahajata v ulld Sv. FrančiSta* Aattk«(a it 20. — P*&nohranilnltaJ račun it '41.652.
Z^zna anadna poročila.
AVSTRUSKO.
DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se razglaša: 10. septembra 1917.	.
Vzhodno bojišče in Albanija. — Nobenih posebnih dogodkov.
! t a I i j a n s k o bojišče. — južno Sela ob Soči so bi!? itafljanski napadi iz-jsIvHeni. V Južnem odseku planote Banj-Sv. Duh je sovražnik zopet obnovil s s ve poizkuse, dq bi prebi! naše postojanka. >Taše Cele so zmagale po srditih boiih iz bližine. Italijani so bil? vrženi. Pri Gorici in na kraški planoti topovski boii.
Nače7n;k generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN. 16. (Kor.) Veliki glavni st2ii: l.'i. septembra žM 17-
Za pa d no bojišče. — Armada kraljevića Rupreiita: Na žiaadrski froiui sc »e izpreminjalj topovsko delovanje v obsegu in siši. Predvsem ob cesti Mejim— Vpern je bil naš bojni pas srdito obstreije-van. Taitikai ie n-padio več angleških ba-taljonov, ki so bili povsod izgnbonosno odbiti. Severno ceste je prodrl sovražnik v «aš sprednji jarek v stotnijski širini. Jugovzhodno ArraSa je narastel popoldne sovražni ogenj udarcema do največje sile. V umetni megli so napadli nato Angleži pri Cherisy v širini 1500 m. Metaici plamen in tanki naj bi pripravili pot napadnim četi; m. Naša krepka obramba s topovi in strojnicami je izjalovila sovražni sunek. K«er ie nospei sovražnik v naše jarke, je bil z napadom v boju iz bližine zopet vržen. Sovražnik je na isti točki obnovil na-p :d tik pred mrakom. Tudi tokrat se je ponesrečil njegov naval. — Armada nemškega cesarjeviča: Razven poizvedoval-rv. bo»ev in od časa do časa živahnega irotilnega ognja v nekaterih odsekih e bilo bojno delovanje neznatno.
Na vzhodnem bojišču in na m a-ce <ionski fronti nobenih večjih : ' :t»h dejanj.
»5EROLIN. 16. (Kor.) Veliki glavni stan, r>. septembra 1917, zvečer.
v Flandriji včasih naraščajoč, včasih p^iemajoč topovski ogenj s posameznimi peMotnuni boju Sicer nič bistvenega.
Prvi generalni KvarurmojsCeTS Ludendorft.
BOLGARSKO.
SOFIJA. 15. (Kor.) Generala! štab poroča: Macedonska fronta: Pičlo streljanje v nekaterih frontnih odsekih. Na Dobrem p le naš o^enj uničil srbski poizvedovalni oddelek, ki je poizkušal napredovati. Na desnem bregu Vardarfa, pri Alčaku. živahnejše streljbnie obojestranskih sprednjih enot. Ob dolnji Striimi. pri mostu pri Orlijaku, ie bil angleški pehotni oddelek po boju Iz bližine vržen in ie imel krvave izgube. — Romunska fronta: Od Mah-Bindije do Tulceie pičel topovski ogenj.
NOVI BOJI NA SOŠKI FRONTI.
DUNAJ, lb. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Italijansko bojišče: P<> daljšem odmoru so izvrjili Italijani včeraj z;;pet srdite poizkuse, ua bi T renili naše postojanke na južnem delu p! mote Banjšica-Sv. Duh. Njihovo topovsko pripravljanje se ie razvilo v bobnajoči ogenj. Nato je poslal sovražnik svojo pehoto v naskok; prišlo :e do skrajno srditih bojev iz bližine. tekom katerih se jc sovraiiiiku posrečilo, da ie prodrl v del naših postojank. Toda, še predno se je igel ustaliti, je b i s krepkim proti-su ikorn našiii čet zopet vržen. Na severnem krilu bojnega ozemlja so sc ze spočetka izjalovi?! vsi sovražni sunki ob hrabrem zadržanju r»a-i"i vojakov. Tako je 'lil zvečer končam boj ; <^o^^ina v našo korist. Sovražnik je zopet obstreljeval južne sosednje frontne uele, kakor tudi Sv. Gabrijel. V Vipavski dolmi in na kraški planoti neznatno bolno delovanje. Na južnem Tirolskci i je b;!a neka sovražna patruljna akcija odbita. — \ zhodno b o-
______p o n i i s i f. v_____
Milijonar, ki ie Izsinii.
R"man. Francoski spisal Evgea Chavetm.
Ali ga je prisilil de Lozeril, da se je
oblekel?
In bil je tudi videti ves drugačen.
Namesto resne črne obleke, ki jo je no-navadno, je imel sedaj Brichet na sebi sivo obleko čisto drugačnega kroja. Na-i .sto ob čajne lasulje, kakor so jo nosili tiste ča^e ljudje, ki so službeno imeli opravke na sodišču, je imel krajšo in manj gosto, ki mu je popolnoma izpre-miujala obraz. Noge, ki jih Hanibal ni videl nikdar drugače kot v nizkih čevljih, so mu tičale v visokih, težkih škornjih z ostrogami. Skratka: bil je sicer Brichet. toda popolnoma izpremenjen, Brichet v obleki, ki je kapitan ne le ni nikdar vide* pri njem. temveč tudi ne bi bil ni-kdar pri-čakovaJ, da bi jo Brichet mogel kedaj imeti. ker nikakor ni pristojala resnosti in neokretnosti bivšega odvetnika.
j i š č e: Naše napadne čete so na več točkah prodrle v neki del sovražnih črt in razrušile ruske obrambne naprave.
Italijanska meja zaprta.
LLiGANO, 16. (Kor.) Italijanska meja je zaprta. Vzrok in trajanje odredbe nista znana.	_
Revolucfiia ¥ Rušili.
SESTAVITEV VOJNEGA KABINETA.
AMSTERDAM, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Pctrograča: Govori se, da je bil po dolgih pogaianjih sestavljen vojni kabinet iz petih oseb in sicer na sledeči način: KereiiSkij — ministrski predsednik; Verhovskii — vojni minister; admiral Verderevskii — mornariški minister; Tereščenko — vnanje stvari; Ni-fci»?n — pošto m brzoaav.
PETROGRAD, 15. (Kor.) Vsi cd daljšega posvetovanja, ki je trajalo med vlado in političnimi strankami ves večer do pozne noči, je bilo vprašanje sestavitve novega kabineta ugodno rešeno, kar je povzročilo razvozlianje do tedaj iako kritičnega političnega položaja. Ministrska lista ie že sestavljena in bo objavljena jutri. Popustitev napetosti se čuti tembolj,ker je bila vlada istočasno obveščena o aretaciji Kornilova in njegovih glavnih sokrivcev.
Centralizacija oblasti v RuSi»l.
PETROGRAD, 15. (Kor.) Iz uradnega
vira se poroča: Sklenjeno je bilo, da se glede v r-rasan i vlade in obrambe začasno centralizira oblast v r.>ke nekaterih oseb, ki pripadajo prov'zorični vladi.
Odredbe Kerenskega za vzpostavitev
discipline v srmacii.
PETROGRAD, 15. (Kor.) tieucralissi-mus Kerenskij ie izdal na armado in mornarico dnevno povelje, v katerem konstatira, da je upor Kornilova desorganiziral normalno življenje na fronti, in zaukazuje sledeče: 1. Prenehati morajo vsi politični boji v armadi in treba delati z vsemi sredstvi za vzpostavitev bojne zmožnosti armade. 2. Prevažanje čet naj se vrši zopet v smislu povelj vrhovnega armadnega vodstva. 3. Ustavitev aretacij poveljnikov, do česar imajo pravico le sodne oblasti in državno pravdnišivo. 4. Poveljnikov se ne sine odslavljati. 5. Nikaikor se ne smejo iz lastnih nagibov ustanavljati oddelki pod pretvezo boja proti protirevo-iucijonarnemu gibanju. Dnevno povelje zaključuje z izrazom prepričanja, da bo armada, ki je dokazala tekom zmešnjav svojo zvestobo in popolno zaupanje v provizorično vlado, uvidela, da ie mogoče rešiti domovino le z vzpostavitvijo discipline v armadi in z notrannm edin-stvom vseh njenih oddelkov.
Delavsko-voiaški svet za splošni mir, odpravo smrtne kazni na tionti in za pravice Finske in Ukrajine.
PETROGRAD, 15. (Kor.) Na seii dela vsko-vojaškega sveta, ki se je vršila v eni zadnjih noči v Petrogradu, je bila z 27M proti 115 glasovom sprejeta resolucija. ki nravi: Delavsfko-voiaski sovjet smatra za svojo dolžnost, da izjavi, da je i.rcba v bodoče ne samo odstraniti vsako moč buržoazije in kadetov, katerih ude-iezba pri zaroti Kornilova je izven vsakega dvoma, ampak da je treba končno odpraviti tudi vsako politiko neodgovorne koalicije in preprečiti, da bi vojaško vrhovno poveljstvo in vladna oblast ix>stala ognjišče protirevoUicijonarne zarote. De-lavsko-vojaški svet je mnenja, da bi bil edini izhod iz sedanjega nesrečnega položaja ustanovitev oblasti, ki bi bi!a se-stavlje ia iz zastopnikov revohtcijonarne-^ra proieiarijaia in kmečkega stanu in ka-t2-e delovanje bi temeljilo na sledečih načelih: 1. Proglasitev demokratične republike. 2. Takojšnja, brez povratne na-ku. ie pravice omejena predaja vseh zemljiškim lastnikom pripadaj >čili pokrajin kmečkim odsekom do sestanka ustavodajne skupščine. 3. Uvedba delovne kontrole za industrijsko produkcijo in razde-
litev izdelkov, podržavljenje vseh važnih industrijskih panog kakor tudi pridelovanja naite, kovinskih izdelkov in dobave premoga in popolno obdavčenje velikih kapiiaiov, da se osvobodi državo gospodarske desorganizacije. 4. Razveliavljenje vseh tajnih pogodb in takojšnji predlog splošnega, demokratičnega miru v vseh vojujočih se državah. 5. Istočasno naj se odrede sledeče odredbe: 1. Prenehanje zatiranja delavskih razredov in naprav, odprava smrtne kazni na fronti, vzpostavitev absolutne svobode politične ^propagande in sicer za vse t demokratične in vojaške organizacije, odstranitev vseh protirevolucijonarnih elementov iz armadnega poveljstva. 2. Pravica krajevnih zvez, da imenujejo komisarje. 3. Proglasitev pravice narodov, da odločajo o svojem političnem življenju, to se pravi, popolna zadovoljitev vseh zahtev Finske in Ukrajine. 4. Razpust dume in državnega sveta in takojšnje sklicanje ustavodajne skupščine. 5. Odprava predpravic socijalnih razredov in enakost vseh državljanov pred zakonom.
Razveliavljenie od delavsko-vojaškega sveta po slučami večini sprejete inaksi-maiistične resolucije.
PETROGRAD. 16. (Kor.) Pctrograjska brzojavna agencija javlja: Od delavsko-voiaškega sveta z 279 proti 115 glasovom spreieta maksimalistična resolucija je dobila to večino samo radi nenavzočnosti večine vojaških delegatov. V si cd tega se je delavsko-vojaški svet sestal na novo sejo, ki :e bila tokrat pohioštevilno obiskana, ter ie z ogromno v eČino zav rgla gori omenjeno niakshnaiistično resolucijo; sprejela pa je resolucijo, ki zahteva sestavo močne, od vsakega kompromisa s pro-tirevolucijonarniini meščanskimi elementi proste revolucionarne oblasti ter zato zahteva splošno konferenco zastopnikov organizirane demokracije v svrho rešitve vprašanja ustave. — Predsednik Cejdze je naznanil, da se bo ta konferenca vršila najdalje 25. t. m. v Petrogradu.
Gotove koncesije Finske.
PETROGRAD, 15. (Kor.) ProvizoriCna vlada je izdala manifesi, ki dovoljuje iin-skcrfru deželnemu zboru pravico končne ureditve cele vrste vprašani, o katerih je odločal poprej veliki knez Finske. Od teh vprašanj je izvzeto: Sklicanje in razpust deželnega zbora, proračunske razprave, pomilostitev' obsojencev, imenovanje generalnega guvernerja in drugo.
Koroilov še ni odložil poveljstva.
AMSTERDAM. 15. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petro^rada: Kornilov še ni odložil vrhovnega poveljstva. Aleksejev pride danes v spremstvu preiskovalne komi si ie v glavni stan.
StOCKHOLM, 15. (Kor.) Delavsko-vojaški svet v Helsingiorsu je skupno z osrednim odborom baltiškega brodovja in kmečkega sveta sklenil, da proglasi j Kornilova in njegove čete kot protirevo-jiucijonarne izdajalce.
Proces Suhomlinov.
PETROGRAD, 14. (Kor.) Proces Suhomlinov, ki je bil vsled zarote Kornilova odgoden, se je danes zopet nadaljeval. Kot priča je bil zaslišan Ivers, ki je bil nastavljen v pisarni vohuna neke sedanje sovražne vlasti. Ivers je izpovedal, da je zakonska dvojica Suhomlinova od časa do časa pesečala tega vohuna.
Proglasitev republike.
PETROGRAD, 16. (Petrogr. brz. agencija. — Kor.) Z razglasom provizorične vlade se Rusija proglaša za republiko.
Učinkovitost nemških zračnih napadov na London In Ramsgate.
BEROLIN, i 5. (Kor.) VVolnov urad poroča; izpovedbe treh v zračnem boju sestreljenih angleških letalskih častnikov podajejo prvič avtentično slfko o velikanskih opustošenjih, ki so jih povzročili nemški zračni napadi na London. O napadu nemških velikih bojnih letal sredi julija
Ko je kapitan zagledal ostroge, se mu je razjasnilo v glavi.
—	Strela! Sedaj jo imam! — je dejal sam pri sebi. — Ko sem videl starca, da se je slačil, pač ni bilo za to, da bi šel v
jjosteljo____preoblačil se je, da bi potem,
ko bi de Lozeril prišel k njemu, skupno pobegnila odtod.
Ker je kapitan slišal de Lozerilov in Brichetov razgovor le kot nekako mrmra nje, je stopil še nekoliko korakov naprej, da bi ju videl in slišal bolje.
Lozeril in Brichet sta si sedela pri mizi nasproti. De Lozeril je kazal kapitanu hrbet, zato pa je gledal Hanibal Brichetu naravnost v nekoliko bledi obraz, a v Bri-chetovih očeh je žarel izraz, kakor ga kapitan še ni videl doslej v njih.
—	Ali izpremenjena lasulja tako izpre-minja njegov običajno tako pohlevni o-braz? — se je vpraševal Hanibal. — Moj ljubi zet je sedajle prava slika in prilika divjega tigra.
Kapitan je bil sedaj tako blizu, da je popolnoma razločno čul njun pogovor. — Pravkar je dejal de Lozeril:
—	Ta papir sežgeva; kaj ne, o tem sva dogovorjena?
—	Sežgite ga, — je odgovoril Bnchet suhoparno.
Plapolajoč svit, ki je hipoma jasneje razsvetlil sobo, je kazal, da je de Lozeril užgal neki papir ob sveči, ki je gorela na mizi.
Po molku, ki je trajal nekoliko trenutkov, dokler ni zgorel oni papir, je nadaljeval de Lozeril porogljivo:
—	Tako, s to zverino, s Hanibalom, bi bila torej gotova.
—	Aha! zdi se mi, da se moj ljubi prijatelj vtika v mo$e stvari----Pazi se, dečko
mojf — je škripal kapitan, čigar prsti so se krčevito oprijeli mečevega ročnika.
Nato je de Lozeril izpregovoril z izrazom nepopisne lakomnosti:
—	Sedaj pa deliva!!
Brichet je nato odgovoril s hrapavim, srditim glasom, ki je razodeval zadrževano jezo:
—	Da, deliva.
—	Delitev, to je ravno pravi trenutek, da se vmešam v njuna pogajanja, —^i je mislil kapitan in stopil tja proti min.
pripovedujejo, da je neka bomba padla v glavni brzojavni urad ter je povzročila tam silna opustošenja. Nad vse občutna jc bila tudi škoda, ki je bila povzročena po zadetku v Angleško banko. Ali vlada je takoj ukrenila stroge odredbe, tako da javnost ni doznala nobenih podrobnosti. Posebno velike so bile izgube v Ramsgatu. Tu je bilo ubitih veliko število vojakov, katerih imena pa niso bila spreieta v seznam izgub.	-i,
Nemško-argentinskl spor.
BERN, 15. (Kor.) Iz Pariza se poroča: Kakor doznavajo listi iz Buenos Airesa, je iirof Luxburg v nekem intervievvu zanikal pristnost od Lansinga objavljenih depeš.
Otvoritev Sedmograške vojne razstave.
BUDIMPEŠTA, 15. (Kor.) Danes se je ?:a Margaretnem otoku vršila otvoritev pod pokroviteljstvom Njenega Veličanstva cesarice in kraljice Zite se nahajajoče Sedmograške vojne razstave. V zastopstvu Njenega Veličanstva ie prisostvovala otvoritvi nadvojvodinja Avgusta. Izprememba v ogrski vladi.
BUDIMPEŠTA, 16. (Kor.) Uradni list »bjavlja Najvišje lastnoročno pismo, s katerim se finančni minister dr. Gustav Gratz odpušča z njegovega mesta ob istočasni pristojbin prosti podelitvi dostojanstva tajnega svetnika ter se dr. We-kerlu poverja začasno vodstvo ogrskega finančnega ministrstva.
Smrt bolgarske kraljice.
SOFIJA, 15. (Agenc tel. bulg. — Kor.) Truplo pokojne kraljice Eleonore je bilo to noč prepeljano iz Varne v Sofijo ter je bilo v nemški evangeljski cerkvi v S(>-fiji položeno na mrtvaški oder. Prebivalstvu je od danes dovoljen pristop v mrtvaškemu odru. Pogreb se bo vršil v pon-deljek popoldne.
Novi nemški poslanik v Carigradu v slovesni avdiienci pri sultanu.
CARIGRAD, 15. (Agence tel. Milil. — Kor.) Novi nemški poslanik grof Bcrn-storff je bil danes ob 2 in pol popoldne sprejet od sultana v slovesni avdijenci, da mu izroči svoje poverilo e listine. Avdijenci sta prisostvovala tudi veliki vezir Ta-laat paša in minister vnanjih stvari, Ah-med Nezimi Bey.	*	_
Horlijorski sKlepI fismšKih nacljo-nalce«.
Ko so iz strahu pred parlamentom padle mnoge internacije in konffnacije, ko je izginil nemški državni jezik z dnevnega reda in je konečno prišla politična amnestija, je v nemškem taboru hudo zavrela Najprej so zaropotali Nemci na Češkem, Kjer so njihovi poslanci imeli zelo težko stališče, da umirijo razočarane mogočneže. Še globlje je šol odpor v alpskih deželah. Začeli so se konventiklji nemškona-cijonainih društev, ostri članki in napadi na ^popustljive* poslance. »Nationalver-band« je julija razglasil nekakšna načela, »Ricbtlinien <, med njimi eno za narodno avtonomijo. Mislil je seveda, kakor vlada* na ustanovitev iaroduih šolskih svetov po moravskem vzorcu, kjer se tam. kjer je češka šola, ustanovi ludi češki krajni Šolski svet poleg nemškega, in seveda nad njim češki okrajni in deželni šolski svet. Za nas na Koroškem bi to ne pomenilo mnogo, ker slovenskih šol ni in bi torej tudi šolskih svetov ne dobili. A vendar bi imeli vsaj nekaj uradnega priznanja svoje narodnosti in dobili bi javne šole vsaj v vseh obmejnih mestih. Posebno nevzdržne bi se pokazale razmere na srednješolskem polju, kjer bi Slovencem namenjene nemške gimnazije in realke morale konečno barvo pokazati. Tiste neomejene moči gg. K--5ner. Belar. Kaitenegger m Jrugi ne bi več imeli. Že ta malenkost je spravila Nemec v strah. Agitacija je rastla in rastla. Avgusta so se že zbrali »Volksra ti«, a se niso zedinili. Zdaj pa je opozicija zmagala, predsednik »Nationalverbanda < Dobernig je moral »Richllinie«, kar se tiče južne Avtsrije, umakniti. V prisotnosti njegovi, mnogih drugih poslancev, zlas?« kočevskih zastopnikov, grofa Barbota in kneza AuerSperga, so se izrekli proti vsaki spremembi na jugu. Kočevarji, ki tožijo, kako se jih na Kranjskem »zatira«, ne rabijo narodne avtonomije! In preganjani ljubljanski in primorski »Nemci« tudi ne! To velja, da si zapomnimo za prihodnje čase!
Zmagala je torej radikalna opozicija! Brez pomisleka je zažgala mino, ki je malone porušila vse nade na dogovorno rešitev narodnega vprašanja. Da monarhija potrebuje zedinjenja svojih narodov, da je njen obstoj odvisen od tega, to vedo oni dobro. A kaj je njim za Avstrijo, ce je ogrožen kakšen privilegij kranjskin m Koroških Nemcev! Dobro vedo, da so današnje razmere dobrodošel vojni povod za entento, da je nezadovoljenje narodov ovira za mir; vedo, da je država v stiski radi nadaljevanja vojne; a vse to jim ni nič mar. Njim ni za Avstrijo, njim je le za Nemštvo. Ce oni ne obdrže privilegijev, naj propade raje vse!
Da je temu tako, je kriva pred vsem vlada. Od tam ni odločne besede. Go-
vori se le o miru, a pri tem se hvalisa dan na dan naš položaj, širijo se pretirajoče vesti in s tem daje kuriva za vojne stranke. Čeinu, zaboga, naj sklepamo mir, če vse tako izvrstno stoji? Maja in junija, ko je pri aprovizaciji šlo slabe, da je bilo joj, so se tudi Nemcem odpirale oči. 2e ie bilo upati, da se streznijo. Komaj pa ie vlada lansirala par ugodnih vesti o kolosalni letini, kakoršnje še ni bilo, o velikih vojaških uspehih in rezervah, že je zrastel star grebn. Spet imamo stari program o zatiranju Slovanov in »Staats-sprache«. Kedar vlada najde poguma, da ljudstvu natoči čistega vina, tedaj nastopi morda razpoloženje za spravo.
Drugi krivec ste nemška socijalistična in krščanskosocijalna stranka. C)be ugovarjate mariborskemu skiepu, a nimata nobenega vpliva, da bi mu odvzela pomen. Socijalisti kritizirajo in se hudujejo, a naj pišejo karkoli — njihova politika in politika ministra za vnanje stvari sta si podobni kakor jajce jajcu, in tudi notranja politika njihova je odločna le v besedi: ma'o pa je videti dejanj, ki bi vladi »n Nemcem imponirala. Vsak delavski pokret udušitje lastna stranka a!i pa izroča delavce vojaški mogočnosti (glej Maribor!). In kedar so njih besede vzbudile kaj plamena, pa hite sami gasit. Ker grejo nazadnje nemškt sočna listi v Avstriji vendar vkljub vsemu pisarjenju za vlado in za vojno politiko, zato so izcp.ibili vodstvo, ki je v resnici v roki nemških strank.
Podobno je s krščanskimi socijalcL Koliko se na Dunaju zabavlja proti gotovi strani, če ni krompirja. Vidijo da, če gre za Avstrijo, gre najbolj za Dunaj. A komu imponira to, ko vsakdo ve. da ni nobene resne volje zade}. Da, Ltiegerja manjka tej stranki; manjka ga Avstriji sploh. Poleni bi ne bili privesek, ampak krepkejša siia. Tholski klerikalci so se že pred e-nem mesecem izjavili proti vsaki avtonomiji. Po vzorcu te stranke se sklepali 2. t. m. v Mariboru .
Tudi židovstvo, ki dobro ve, kam plove-mo, ne_ zmore nič proti nemškemu iu-rorju. Šele, če dr. Steinvvender res stopi na prste vojnim dobičkarjem, bo morda Kaj. A 2idje so zadovoljni, da zaslužijo; zato pa bodo gotovo do zadnjega podpirali stare mogotce.
V teh razmerah se nemški nacijonalci čutijo prave gospodarje, tembolj, ker se opirajo na mogočne vojaške in diplomatske kroge.
Videii so tudi naše hibe in slabosti: videli so spore o taktiki, nesrečno epizodo s Cehi; videli so »fraukovštino'< na obeh straneh Sotle, videli, da so še med nami lokalni partikularisti in taki, ki jim je Ju-goslovanstvo »fantom«. Videli so, da nimamo še dosti — batin...!
Zato so pred novo parlamentarno kampanjo vrgli bakljo v streho skromne ko-čice, kjer se je gradilo zedinjenje avstrijskih narodov.
Mi srno čakali tri leta na iztreznenje Nemštva. Po treh letih smo v deklaraciji od 30. maja 1917. ponovili zahtevo po popolni narodni svobodi, kakor imamo do nje pravico vsled načela samodoločbe narodov; z ozirorn na druge narode in monarhijo pa smo vanjo upleiK predlog, naj se to zedinjenje izvrši v okviru monarhije in pod žezlom Habsburžanov, Vlada in Nemštvo nas odklanjata!
A pridejo še težji časi, nego so bili maja in junija. Nobeno še tako spretno pisanje ne prepreči, da bo ljudstvo videlo črne oblake. Že jeseni pridejo na dan finančne rane. 2e tedaj bodo kruto rabili parlament ;n — na^l Pozimi pa se pokažejo še druge stvari, o katerih nočemo pisati. Mi o-stanemo hladni, kajti odgovornost pade na tiste, ki so pljunili na roko, ki smo jo jim pošteno ponudili.
Na mariborsko provokacijo odgovorimo s šc večjo odločnostjo: opustimo lokalno politiko, strah za osebe in stranke, strah za imena, ki niso v nevarnosti, nastopaj-iii!) enotno kot Jugoslovani: to je zastava, ki jo vidimo vsi Slovenci, Hrvati in Srbi, in ki jo vidi tud ves svet.
iz španske Amerike.
Težki oblaki so se zbirali nad novo-ustrejeno svobodno državo. V Evropi je bila Napoleonska epopeja zaključena. Na Španskem se je povrnil kralj Ferdinand in z niiin tudi stari absolutistični zistem, ki je imel močno oporo v »sveti zvezi«, sklenjeni na dunajskem kongresu. Ce je bilo upornim naselbinam težko sporazumeti se z liberalno kadiško začasno vlado, je postala sprava z novo despotično vlado Bourboncev nemožna potem, ko so Amerikanci pili iz studenca svobode, in se privadili, sami urejevati svoje domače stvari. Španski kralj je odločno sklenil, da si zopet podjarmi južno Ameriko. V ta namen je bil izbran general D<m Pablo Mo-rillo. Grof de Cartagena in Markiz de la Puerta, človek nižjega pokoljenja, ki je znal, kakor mnogi francoski generali in maršali takratne dobe, rz lastne moči, vsled prirojenega talenta in razumnosti, stremiti navzgor, tako, da je tekom polu-otoške vojne od navadnega prostaka postal eden naj&pretnejših izmed španskih vojskovodij. Aprila meseca 1815. se je iz-
stran II
»EDINOST* Stev. 8.
v lrstu, dne 17. septembra
krcal Morillo na čelu 10.500 španskih vojakov. Majhna armada, ali skrbno izbrana, sestoječa iz samih veteranov, ki so se v vojni proti Napoleonu izšolali in odlikovali. Drugih 10.000 je imelo v- kratkem slediti. Morillo je pridružil svoji armadi ravnotoliko španskih pristašev. Tekom enega leta ste biii Venezuela in Nova Ura-r.aJa zopet v španskih rokah, Bolivar pri Cartageni premagan, Cartagena sama, najvažnejše pristanišče Nove Granade in
kralja Abascala ob ognjeniku Pichinga. Ker pa so dobili Španci v osebah novega podkralja Laserna in generala Canterac izvrstna voditelja, se jim je posrečilo z obupnimi napori, da so si zopet prilastili prestolico in zapodili kolumbiške čete iz Perua. Še poldrugo leto se je vojna ne-odločilno zavlekla z menjajočo se srečo, dokler ni prišel Bolivar s svežo armado na pomoč. Izvoieval je slavno zmago nad maršalom Canteracom pri Juninu dne 3.
močna trdnjava, se je udala 6. 12. 1S15.1 avgusta 1824. in s tem osvobodil Ekvador. Morillotu (odtod grof Cartagenski). Maja 1 9. decemrba 1824. pa so šli zadnji ostanki meseca 1815. leta je bil Bolivar pri Santa I španske vlade v Ameriki na dno vsled
Fe de Bogota premagan. Morillos je s tem osvojil prestolico Nove Granade in potisnil upornike do morja. Bolivar sam je bil prisiljen pcbegniti v Jamajko pod angleškim varstvom.
Medtem, ko se je Morillo podal na pot proti Oiiitu, da bi se tam združil z generalom Montesom, da bi potem oba preko Ume in Zgornjega Peruva udrla v Argentino, mu je za hrbtom zopet splamtela u s taja. Bolivar se je vrnil, spravil skupaj razpršene čete. zavzel pomorsko mesto
sijajne zmage generala Sucre pri Aya-cucho: »Bila je to bitka junakov«, pravi Las Cases. »stari ranjeni podkralj Laserna, maršala Latorre in Canterac, drugih 15 generalov, 16. polkovnikov in 5000 mož, zadnje razvaline onih 60.000 mož, ki so se izkrcali pred petimi leti, da bi u-krotili svobodo, so kapitulirali.«
Osvobojene peruvanske države pa so izvolile Bolivarja predsednikom in se pridružile kolumbiški zvezi, potem, ko je Bolivar iz Zgornjega Perua ustanovil
Barcelona z bližniiin otokom Santa Mar- novo državo, ki se je njemu na čast inie-garita. in zopet sestavil začasno vlado, i novala »Bolivia*, prestolica pa prekrstila Več tisoč angleških dobrovoljccv se je v »Sucre«, v počastitev generala osvobo-
pr i d ružilo uporniški armadi. Morillo je bil prisiljen opustit? svoj načrt in se je sreJi pota obrnil, da bi odklonil preteči vihar. Pri Calabozo, Sombrero in La Pue ta, so se 181 s. izvojevale strašne bilke, ki so ra za upornike nesrečno izpadle; posebno pri La Puerti je bil Bolivar do ccla premagan (cdtod Morillo, Markiz La-Puer:iški). V tem kritičnem času, ao svobodni stvari zopet pretila velika nevarnost, je Bolivar, >o raz umno z narodnim kongiesom. od-iwdil izpustitev v svobodo vseh črnih sužnjev in si je s tem pridobil znatno o-trambno sredstvo. Opremljen od kongresa i neomejeno močjo, je Bolivar tekom leta 1818. in 1819. v zvezi s Paezom in Santanderjem po težkih, hudih naporih zo;;ct zapodil Špance preko venczolanskih meja, tako, da mu je bilo možno sklicati v Angosturi (Angostura ob reki Orinoko jc bil namreč edini kraj, ki so ga uporniki v Novi (iranadi še vedno držali s pomočjo vojnega brodovja) redni kongres, ki je prvikrat sprejel odposlanca Združenih Severcamerikanskih Držav, ki so s tem korakom oficijelno priznale suverenost, zakoniti obstoj uporniške vlade. Po najpotrebnejših ustavnih in upravnih predpripravah je Bolivar juiija meseca 1819. s krepko armado, natihoma, prekoračil visoke Kordiljere in se nenadoma prikazal v Novi (Jranadi: dne 1. julija 1819. je pri Bochiki odločilno zmagal nad Morinom. in kmalu nato je zavzel Santa Fe, prestolico Nove Granade. 9. septembra 1S19. pa je Bolivar Venc uelo in Novo Grana Jo združil v ncrazdružljivo republikansko telo nod imenom »Kolumbija«.
Medtem jc bila. kakor suo videli, leta lh?0. tudi na Španskem zopet uvedena liberalna ustava vsled vojaške revolucije, in general Morillo je dobil od španske \S.Jj potrebna navodila, da stopi tozadevno v pogajanja z uporniško vlado. \ongres pa je odklonil vsak sporazum, in Bolivar je odgovoril španskim posredovalcem z besedami, ki bodo za vedno zna-i j.!iie v zgodovini: »Španska prihaja za deset let prepozno; ponuja nam sedaj ti-s o svobodo, ki smo si jo že pridobili po-i m desetletnih krvavih bojev in potem, ko o žrtvovali idealu svobode cvet naši naroda. Prisegam Vam, da so na-i: i v.o ko!umb;ške vlade povsem skromne i . i r... i Ine. Ce pa se noče španska vlada j«..dajati z n.oni kot Španiji popolnoma c-i!ai-:o;;ravii') In suvereno državo, potem ne 1, j, u i mirovali, dokler ne bo svobodna vs:t južna Amerika.« (Las Cases). Iz tega jc razvidno, da Bol i var je v osvobodilni m črt v znčetku ni obsegal in predvideval vse naselbinske dežele, ampak samo Ve-r^neio in Novo Granado. Španci so bili namreč sicer do takrat (do leta 1520.) pač že izgubili v Ameriki dežele Argentina. Chele, Venezuelo in Novo Granado, sti pa še vedno s trdno pestjo držali Zgornjo in Spodnjo Peru (Peru, Ekvador, Bo-livia), kjer se je inteligentnemu podkralju Aba.-ca!ii, deloma z železnim, deloma s patmetnim ravnanjem posrečilo, o-iktji: počiti vsako protišpansko gibanje. Le trdnovratnosti španske vlade j o pripisovati, da se je voj:ia razširila konečio tud! na dc/ !e, podvržene podkralju A-
ditelja istega imena.
(Dalje v prihodnji nedeljski številki.)
Razne poOSične vesti.
Amerikansko-argentinski konflikt. Zaplenjene depeše nemškega poslanika. Kakor poroča ^Berliner Tagblatt« iz Haaga, slove besedilo šifriranih depeš nemškega poslanika grofa Lu.\burga v Argentini ji, ki je prišlo na dosedaj še neznan način v roke ameriške vlade, sledeče: »Majnika 1917, št. 32. — Vlada (argentinska) jc sedaj izpustila vse nemške in avstrijske ladje, na katerih ?e imela dosedaj stražo. Vsled poravnave slučaja Protegido je nastala velika izprememba v javnem mnenju. Vlada hoče voziti v bodoče z argentinskimi ladjami le do Las Palmasa. Prosuti, da naj se malemu parniku »Orankua-sa<' 31. januar (VVashingtonski pristavek: to se pravi, parnik je odplul 31. januarja), ki se bliža Bordeauxu z namenom, da iz-premeni svojo zastavo, ali prizanese ali pa ga uniči brez sledu. Podp. Luxburg.jt — Druga depeša: v3. julija 1917., št. U5. Izvedel sern za gotovo, da je sedanji argentinski vnanji minister, ki je bedak po poklicu in prijatelj Anglije; na taini seji j senata izjavil, da bo Argentinija zahtevala od Nemčije obljubo, da ne bo več potapljala argentinskih-ladij, sicer pride do pre-kinjenja odnošajev. Prosim, da naj se to odkloni, eventualno zaprosi za posredovanje Španije, Luxburg.« — Tretja depeša: 9. julija 1917, št. 64. Prosim, da naj se odgovor Argentiniji, ne da bi se kazala kaka pripravljenost za koncesije, zavlačuje do sprejema nadaljnih poročil. Pričakovati je rzpremembe v ministrstvu. Glede argentinskih parriikov svetujem, da naj se jih prisili k povratku ali pa potopi, ne da bi ostali kaki sledovi. Parniki so vsi zelo majhni. Lu\burg.«
Domaie vesti.
Šclsk3 refekcija. Med drugimi se imajo zgiasiti danes v svrho revizije tudi učenci nadaljevalnih tečajev c. kr. drž. obrtne šole v ulici Stadion in sicer v refektoriiu v Ljudskem vrtu od 2 do 4 pop.
V slovo!. V nedeljo dne 2. septembra je minulo ravno 8 let, odkar je kontoveliska župnija prvikrat zaslišala pozdrav iz ust svojega novega dušnega pas-irja v osebi vlč. g. župnika Antona Koširja. Z niegovim prihodom se je i7premeni!o marsikaj v cerkvi in izven nje. Na pevskem odru se je po njegovi inicijativi uvedlo in trajno gojilo lepo petje pod vrlim vodstvom g. učitelja Cibica, ki se je vkljub seri^n im težkočam dvignilo na višek možnosti. Razni okraski v cerkvi in druge velekori-tne uvedbe na cerkvenem po ju pričajo o delavnosti in požrtvovalnosti g. župnika, ki se vrhutega more ponašati še z lepim govorniškim ta-entom Umevno je lorej, da s takimi las.r.osimi in zmožnostmi j oblagodarjeni duhovn k ni mogel imeti sovražnikov, ampak le prijate'jev. Radi tega je i vest, da skoro izgubimo tega dušnega pastirja, nemilo zadela vse župljane, posebno; pa'tiste, ki jim je bila prilika, da so pogo steie občevali /nim. Go^i imenovane nedelje
šteje občevali žnrm. uon imenovane ncueije i je g. župnik jemal slovo od svojih prisotnih in neprisotnih žu pijano v, želeč jim najboljše-
bascalu. Da bi španski parlament priznal ga. P-dp-ani so preslabi, da bi se zamogli1
g. odh ciniku d stojno zahvaliti za n e?cvo j delovanje. Obžalujejo tudi, da se je njegov
siorjc.a deja ra. namreč priznal neodvisnost Kol ubi je, Argentine in Chile (Argen-tiua. ' /in : takrat »Estdaos de la Plata.« ] odhod višil ob tak;h neugodnih razmerah, j j vsebovala tudi Paraguav in Uruguay), j Iz globine srca že e, da ga Bog ohrani na bi si s tem ohranil vsaj obe deželi Peru, • mnoga leta ter njemu in n egovan milim do-veTil: ' 11- ; »vrsja in jako bogati, kakor so; deli vrega, kar jih more osrečili. Župnjii r!■•ranili Angleži v Severni Ameriki vsai j lovranski pa časiitamo na pridobitvi tako vrle-Kanado.
* T ,.r:it
.Vi"f". \ videč prekerni. slabi položaj s» anske armade, ie bil srečen, da je mo-'t J :!e:-'ri z Bolivarjem dne novembra sestmesečno premirje, izročivši po-ve'i tvo čet generalu Latorre, na kar se jc / : c- poda! na Sransko. Pogajanja pa s«» se razbila, ker španska vlada ni hotela pri/; a.i rpornikom politične neodvisnosti, in se pveJ pretekom Šestih mesecev so vojne operacije zopet obnovile. Dne junija 1^21. jc Santander pri Varinasu premagal in prisilil k predaji Moralesa, Bf)!ivar pa je dne 1821. pri Carabobu -sijajno premagal Mori'! vega naslednika. Druga španska ar-rnada. ki se jc izkrcala pri Caracasu. je bila 24. junija 1821. pri Valenciji skorai uničena: od 10.000 mož se je rešilo komaj 1500 v Pucrtii Cabellu.
Vojna je bila na to prenesena v Peruvanske dežele. Bolivar je naložil gene-ralj Sucrejn osvobodilno delo. Ta le je i -ekoračil IS22. f. Ande. zavzel ekvadorsko prestolico Qnito. ]iro»Jrl do Lime in
ga in blig:-ga duhovnika. Kontoveljci.
N j -pcštuieio hčerko b^ž!e! GlasHn | primorskih italijanskih — recimo - prti-! tilibcn '*cv se silno ponašajo s svojim av-! stri" - kim patrijoiizmom in svojo pravico-' in resnicoljubnostjo. Dejstva, ki jih moramo beležili v zadnjih ča^ih. pa pričajo, da te lastnosti — da-si bi nmrale biii saino-obsebi umljive v prvi vrsti pri njih, ki se imenujejo služabnike cerkve in vere, torej vere resnice, ljubezni in pravice — imajo ti ljudje le na jeziku, <ne pa v srcu. generala ; Kajti, ako bi imeli te čednosti tudi v srcu. 24. junija bi jih kazali v praktičnih dejanjih in ne v
jih
zadnji vrsti v političnem življenju, ki je pri nas nerazdružljivo spojeno z vprašanjem medsebojnega življenja med narodi. O njihovem avstrijskem patrijotizmu se nočemo prerekati. Puščamo jim ga. Pravičnosti in resnicoljubja v javnem življenju pa jim ne moremo priznavati — najmanje pa tedaj, govore o nas Slovencih, njihovih sodeželanih. O neresnico-Ijubju lista »Eco del Litorale* smo dobili v zadnjih časih do<volj eklatanr-iih doka-
lo. novembra ]£>22. premagaj ; jJ- zov. k pričrje. da ne spoštuje resnice.
te hčerke božje. Zabeležili smo jih ž«? in jih bomo morali gotovo še. Za danes le en izgled iz teh dni. V neki polemiki je spravila »Eco« liste »Edinost«, »Lavora-tore« in — »Slovenca« v kombinacijo starih rstomišljenikov«!! Ta zgled kriči. — V Trstu pa izhaja še neki drug list in drug vrle »Eco« — tednik »L* Unione«. V svoji številki od 7. t. m. sika kakor gad radi shoda političnega društva »Edinost«, oziroma, radi sprejetih resolucij. Prijeli smo se za glavo, ker nismo mogli verjeti svojim lastnim očem. Uverjeni smo, da bodo čitatelji tudi strmeli nad toliko drznostjo, s katero lalzifikuje resnico list, ki hoče, da bi ga smatrali katoliškim in krščanskim. Za danes citiramo le s pripombo, da tako ne dela, kdor je res katoliški, res krščanski, res resnicoljuben. Odgovora mu ne ostanemo dolžni. Piše. da hočejo Slovenci izrabiti sedanjo situvacijo, da bi Italijane poteptali in da bi položili roko na italijanske zemlje, da bi lih raz narodova! i, in nadaljuje: »Moramo zavzeti stališče proti resolucijam, ki so jih sprejeli izvest-ni Slovenci Trsta pod zaščito njihovega političnega društva ^Edinost« in v katerih govore o vsem Primorju in o Dalmaciii kot o deželah, v katerih bivajo izključno Slovani, ki da so tudi v Trstu edino avtohtono prebivalstvo, ter govore o nekaterih na pol poi tal i ia učenih mestih ob
obrežju____Treba, da je popoln neved-
než v zgodovini, kdor vzdržuje tako trditev, dočim vedo vsi. da edini avtohton* element Primorja ie italijanski element, da so Slovani došli šele v drugi polovici osmega stoletja, da so torej veliko pozneji element; da so mesta Primorja bila vedno italijanska; da je bil Trst v narodnem pogledu čisto in izkijučiM) italijansko mesto do srede msnolega stoletja: da so šele potem Slovenci začeli infiltrirati se v naše mesto, kjer tvorijo še danes veliko manj-j škio — kako četrtino vsega prebivalstva, — da se bi moglo torej morda govoriti o kakem italijanskem mestu Primorja, ki se polagoma slavizira vsled rovarenja Slovanov. nikdar pa se ne more govoriti o na pol poitalijančenih mestih Primorja, kajti Slovani niso imeli nikdar niti enega mesta, ali mesteca v Istri, marveč so vedno živeli živijenic na kmetih----T'*ia,
tisti, ki govore take laži, so tuji agitatorji, odvetniki in uradniki (!! Ali ne diši to po denuncijamstvu? Vprašanja stavca), padli sem doli med nas (Vzbujajo se v nas spomini na »Piccola«. Prip. ured. »Ed.«) .z Kranjske, Štajerske in celo iz Češke (Ta sunek v rebra velja menda dru. Rvbaru. Prip. ured. »Ed.«); dobri ljudje, ki se postavljajo na stališče osvojevslcev pljuvajo setitence, razpaljajo narodna sovraštva in mislijo, da so izvojevali velik triurni, ko so dali nevednežem (ki polnijo tržaške; cerkve! Prip. ured. »Ed.«) glasovati sle-j parske sklepe, v katerih se nahajajo take j absurdnosti, da jih ne imenujemo: nesramne laži. Slovenci naj le protestirajo proti Italiji, kolikor hoče anektirati gotove slovanske teritorije, kakor n. pr. slovenski del Goriške. Nikar pa naj ne nastopajo kot paladini slovanskega Trsta, kajti nam ni nikdar prišlo na misel, da bi nastopali kot paladini Ljubljane, ki je bila tudi stara romanska kolonija in latinsko mesto skozi več stoietg!« — Tako piše vUnione«^ ki hoče biti katoliški, krščanski j in — dosledno temu — pravico- in resni-; coljuben list. Ne spoštuje resnicc — hčere ^ božje.
Pczoiav z iužuo-zapadnega bojišča. — j
Sovražnik si lomi zobe. Naša kaša mu ne j gre v slast. Iskrene pozdrave tržaškim j Slovencem in Slovenkam sporočajo eno-j letni prostovoljci: Zoran Hribernik. Vladi-' mir Kodrič, Ivo Makovec, Drejče Pirje-vec. (Vojna poŠta 4.34.)
Prejemki prodajaiišč aprov. komisije v, mesecu avgustu so znašali K 1,586.6^1'26. j
Podružnica »Zveze jugoslovanskih že-lezničaijev« Trsi 11. sklicuje izredni ob-eni zbor, ki se bo vršil jutri, 18. t. rn..| ob 7 iii pol zvečer v zgornjih prostorih »Konsumnega društva« v Rojanu. Dnevni rea: 1. Vprašanje organizacije in stanovske zadeve. 2. Slučajnosti. — Tovariši železničarji, udeležite s v kolikor mogoče velikem števiiu tega važnega občnega zbora. Predvsem bi bilo želeti, da bodo tokrat čim številnejše zastopani tudi južni železničarji.
Mestna zastavljalnica. Jutri, v torek. 18. j t. in., od 9 in pol dop. do 1 pop. in od 3 in pol do 6 pop. se bodo prodajale na dražbi i dragocenosti serije i39. zastavljene mese-j ca februarja 1916 na rumene listke, in sicer od štev. 3JS01 do štev. 74«)0.	_ |
Dutovijc. VL vojno posojilo v zvezi z j vojnim zavarovanjem so poJpfcali: Sirca Leopold 4000 K; Ćuk Marija 30 0J\; Ukmar Albina in Suc And; po 20 0 K ; Žvab E:r.a, Manzoni Maiija, Gofntzelj Pavla, Mikiavcc Alujzij, Goraezdj Via ko, Lah Matilda, Žvab Ivan':a, Štok Judi.a, Lah Marija in Ravber Ivan po 1000 K. _
Gdssse-dsrstvo.
VINSKA POSODA.
Prazna vinska ptrsoda se zelo rada spridi, ako ni pravilno osušena, shranjena, zažveplana in zamašena. O taki pravilnosti letos ni možno govoriti, ker se prostori rabijo tudi v druge svrhe, a, kar je družine doma, ne more vsemu kaj. Ker je od dobre posode odvisna dobrota in cena vinu, poskrbeti treba pred trgatvijo za zdravo posodo. Lansko leto smo. žal, pri pičlem pridelku, v marsikaki kleti o-pazili, da ni bilo vino pravilno spravljeno.
Najnavadneji bolezni vinske posode ste plesnivost in skisanje. Obe izpoznavamo s povohanjem pri vehL
Plesnive sode se ne more izprati in o-čistitf samo z izpiranjem, pa naj bi bilo to še tako temeljito, ker se plesen trdno drži lesu. Tudi n;* odstrani^ o1e5ni vku-
iiana dišeča zelišča in listje, v katera imajo nekateri še podedovano zaupanje. Vsak plesnivi sod, ali pa tudi tak, o katerem nismo prepričani, da je popolnoma zdrav, treba odpreti in ga temeljito odrgniti s ščetjo in mrzlo vodo. Ob špranjah, koder ne prime ščet, naj se plesen postrga z nože u ali kakim žebljem. Gorke vode ne smeš rabiti pri tem drgnenju, ker bi vročina pospešila prehod smrdeče plesni v les, od koder bi kasneje prehajala v vino.
Za odpiranje in zapiranje soda ni treba ravno sodarskega mojstra, ampak postopaj sam tako-Ie: Postavi sod na glavo in zaznamuj z zarezo nad luknjo dno in dogo. da kasneje vložiš dno na ravno isto mesto. Potem položi sod na trebuh in zbij vse obroče v glavi do vehe in če treba še enega ali dva onkraj vehe. Ko so doge primerno popustile, porini dno v sod in potegni je postrani ven. Pre idzpira-njein soda nabij obroče zopet na sod na stalno mesto, da ti pri ribanju ne uide nesnaga med doge. Po temeljitem osneže-nju soda znotraj in zunaj, pusti ga v senci odprtega eden ali dva dni, da se posuši. Kadar sod zapiraš, zbij prej obroče z njega, kakor pri odpiranju; porini dno po strani vanj in potem je postavi na isto mesto v veturo. kakor ti kaže zarez-a, ki si jo naredii pred odpiranjem. Potisni dva obroča, da stisnita dno v veturo in na to postavi sod na glavo ter nabij ostale o-broče na tisto mesto, kakor so bili poprej. Jačje nabijanje bi bilo škodljivo, ker se les zveze. Konečno se sod še z vrelo vodo zapari in zavini.
Ako se ti je posoda skisaia, t. j., da diši po octu, odpri jo, kakor plesnivo, postrži iz nje srež in dobro jo oribaj z lugom, ali z apnenim beležem, ali s sodo. Ko se osuši, zapri jo in nalij jo z mrzlim lugom, ali apnenim beležem, ali s sodo — kar je ceneje in imaš bolj pri rokah, ter pusti to notri vsaj 8 t'.nij. Ako je posoda velika, ni treba ie napolniti, ampak zliti le nekaj brentačev te tekočine noter, potem pa večkrat na dan prevaliti sod, zdaj na eno, potem pa na drugo stran, da se namoči na vsej notranjosti. — Navadno se vzame na vsak hI posode po 14 kg sode ali —1 kg ugašenega apna. Po končanem tem delu izlij tekočino iz soda in speri ga z vrelo vodo.
Imamo še druge načine o zdravljenju bolne posode, ali za sedanji čas priporočam to, kar je najlažje izvršljivo.
Kakor morajo biti sodi znotraj in zunaj čisti, da zdrav zrak lahko prihaja skozi les do vina in je zori, morajo biti tudi klet in vs' podstavki za sode vsako leto z apnenim beležem razkuženi in skrbno pobeljeni. V umazanih in zaduhlih kleteh se vino navzemlje smradu in se celo lahko zbirsi. Krompirja, kisa ve in takih pridelkov ne smeš hraniti v kleti pri vinu.
Jos. Str.
HALi O^LMSl.
Mlfffffil	zt-'lo simpatično, globoko m!-
niUuwy sleče »l-'kle želi korespjcd nco s ?nmo duhovitim gospodom. Dopisi na Tos. odd. Edinost« pod ^anjavost".	308'
Ha hrano
Santa 'J6:;.
in r-tanov.inje sprejmem ?tiri d'ja po zmerni ceni A. Drufovka. Scala
1-550
Kiflft nnrffl vino in sadjevec razpošilja A,. UlSIU VUUOf 0?et, p. c.uštanj, Koroško Kupujem tntli steklenice, zamaške in sode	3088
Hlrff Oft^ftfl	"^""»fe^antno sobo v
lllltll	1 nadstropju e ent* a no s
hrano v bližini ljudskega vrta. ali Domeuico Roi-setti, pri bolji družini. Ponudbe pod „Mir 1'JIT na Ins. odd. Edinotti.	14' 5
Sode
vinske 31 0 —700 litrov, v dobrem s anu kupuje Kuret, Sett^fontane 1.	14."»4
EflfftAVftf Anton Jerkič posluje v Brojem ateljei u
rUIOgrUl t Trstu. Via deUe Poste št 10. 4* >7
Rvnrffffn fO domaČi zajci, belgijske pa*?, c rlUUUJU JL Kdor jih želi kmpiti naj se « b t-na Edvard bcheiinerja. Barkovlje (Judovac). ti-: 1
14 vj

SSEKEBBHSK&S^
Me
Trs! - Uio Stadion 10 - Trst
Odprt ođ 8!2 immm}
Vstopnina K 2
DAROVI.
Darovi, dcsli vladnemu komisarju. —
Henrik Pardo K 2u za organizacijo oskrbnic vojniških sirot. Družina Ferdinanda MalabotiJi K 40 za vdove in sirote padlih Tržačanov. Roman Borsine K 20 za preostale na soški tromi padlih vojakov. L J J M—B—gWBSBB8BWWHMWP
Kdor ima številke »ifdincsti« od 7, 10 junija in 13. juiija 1912; 12. avgusta in 11. oktobra 1913. naj jih prinese ali pošlje na seniu Inseratncinu oddelku, (nI. S. fran-cesco d' Assisi štev. 20, pritličje) proti primerni nagradi.
C k.
za trgovino in obrt
0. r. priv. Stabilimento Austriaco di Credito per Commercio ed Industria)
Podružnica Trst, Trg Marije
Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju Vil. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke
na Dunaju „Filcredit") Obrestna mera za vloge na knjižice 37tJ/0» na	knjižice stopi ta obrestna mera v veljavo z dnem 1. decembra 1916.
Blasciina je odprta od 9 zjutraj do 1 pop.
Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne.
ZOSOZpEaVMISC
Dr. J. Cer mak
v Trstu« uS. Posle vecchie 12, vogal ulic« dello Poste.
Izdiranje zobov brez
bolečine. m Plombiranje. UMETNI ZOBJE
Trsi, m CesšE di Rispnrmio šteu. 5 (Lastno poslopje)
Kapital i vi rezerva K 13,200.003».—
Filijaike: Dunaj Tegetbofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković1,
Opatija, Split, Šibenik, Zadar.
Vloge na kstjiiice 3 1 2 ° o Vloge na knjižice
od dneva vlege do Jneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka ocl svojega. Obresiovanje
" deposits. — Prodaja srečk razredne loter'je. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev ? ___t_______:	SnJ^.nni« cf-a/'\r iiH hrATnla^nn Stavhn; Vro iif. remhours
U^sšna ure : cd 9 do 1
5 . .
rmn
ASSICURAZiONi GENERALI IN TRIESTE
(Cbčna zavarovalnica V Trsta). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi za jamstvo dne 31. dcccmbra 1914. K 4S0.9S4,656.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 19:4: K 1,295,S16,563. Plačana podvraciia ud leia 18S1 do 31. dcceir.ora l^U
K 1.212,012,598.55.
S 1. januvarjeni 1907. je druitvo uvtio za Zivijenskl oddelek nove glavne voioie pcl:.< nadarjene največjo kulantnostjo.
Povdarjati ie blcdeCc ugodnosti police:
L Veljavnih takoj od izdanja:	, ,
«) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrllti vej.
službo, ako je vpisan v polab Črne vojske.	__
b) ako plača zavarovanec l°°/oo od zavarovane svote. IaiihO obnovi potico, ki je Izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrbi v tekuGmesccev po preteku roi,a.
II.	Veljavnih po preteka i mesecev od Izdanja;
•) zavarovanec more — ne da bi za 10 plačal po^eLne premije m brez vsake iormalitete — ro-
tovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v kater sibodi deželi \cga sveta. (Svetovno
police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v ^vobr'u.
III.	Veljavnih po preteka enega leta po izdanju police:
a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da poitar.a nč»pf'iohr;i za delo.
IV Veljavnih po preteka treh let od izdanja:
a)	Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec nmrl vsled sair.'nror*, -VI posknšenefa samomora.
c)	Zavarovanec sme dvigniti posolila proti plačevanju
Društvo sprejema zavarovanje tudi za
življenje, požar, prevažanie in lifcn;. •