5/2018 letnik CXX152 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE O ponarejenem medu na tržišču Dr. Norberto Garcia, predsednik mednarodne organizaci- je izvoznikov medu (International Organization of Exporters of Honey), meni, da se nam ponarejevalci medu smejijo. Po- narejenega medu je vse več na trgovskih policah in uničuje celotno industrijo. Med je na šestem mestu ponarejenih živil na lestvici EU. 1,4 vzorca medu od desetih je ponarejenih. V Avstriji njihova Agencija za zdravje in varnost živil (AGES) ugotavlja, da 18 vzorcev od 538 ni skladnih z zakonodajo. Strokovnjaki sicer menijo, da je težava večja, kot kažejo ome- njene številke, saj večine ponaredkov ne odkrijejo. Po drugi Kot smo že pisali v prejšnji številki, je v avstrijskem Gradcu od 23. do 25. februarja 2018, v organizaciji Evropskega združenja profesionalnih čebelar- jev in Evropske čebelarske konfederacije Beelife, potekal Evropski čebelarski kongres z razstavo čebelarske opreme, imenovan Beecome. Na kon- gresu so bili predstavljeni tudi stališča glede zelo aktualne teme potvorbe medu na svetovnem trgu medu in pirolizidin alkaloidi v medu. Na čebelarskem kongresu Beecome o ponaredkih medu Mag. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si strani pa so ponaredki tudi nenamerni, saj morajo čebelarji čebelje družine zaradi podnebnih sprememb krmiti. Tisti, ki namerno ponarejajo med, točno vedo, kako je mogoče preva- rati laboratorije. Trenutno je obetavna metoda za odkrivanje ponaredkov jedrska magnetna resonanca (NMR). Garcia pravi, da se že iz statističnih podatkov vidi, da je med ponarejen. Kitajska letno proizvede 474.000 ton medu, Turčija 81.000, celotna Evropa 161.000 ton. Odkar so ZDA uvedle kazenske tarife na kitajski med, je vse več izvoznikov iz drugih azijskih držav. Kitajska izvozi Tajski in nenadoma Tajska izvaža ogromne količine medu. Od leta 2007 do 2016 se je izvoz iz Kitajske, Ukrajine, Vietnama, Tajske in Indije povečal z 89.500 ton na 270.000 ton. Nemogoče je, da bi se ob takšnem propadu čebeljih družin pridelava medu tako po- večala. V Avstriji so v letu 2007 uvozili 88 ton medu iz Kitaj- ske, 69 iz Ukrajine in nič iz Tajske. Leta 2017 so 590 ton uvo- zili iz Kitajske, 995 ton iz Ukrajine in 158 ton iz Tajske. Cena kilograma medu, ki ga Kitajska uvozi iz EU, je 5,23 EUR, cena medu, uvoženega iz Kitajske v EU, je 1,51 EUR. Garcia ocenjuje, da je škoda, ki se dela s ponarejenim me- dom, za poštene čebelarje vredna 600 milijonov EUR. Če- belarji se nočejo izpostavljati v medijih glede ponaredkov medu, ker se bojijo, da nihče več ne bo kupil medu, če se bo o tem govorilo v medijih. Ekonomska škoda pa je samo vrh ledene gore. Če čebelarjenje ne bo ekonomsko sprejemljivo, bo manj čebel, rastline ne bodo oprašene, zmanjšala se bo biodiverziteta, porušilo se bo biološko ravnovesje. Rastline Bodo slovenske čebele še opraševale naša polja? Slovenci smo znani po svetu kot narod čebelarjev. Po organiziranosti in strokovnem znanju je to resnica. Znali smo organizirati kongres Apimondie, vso svetovno jav- nost in politiko smo poenotili za svetovni dan čebel, v svet prodiramo s slovenskim zajtrkom z medom … Vendar so na obzorju črni oblaki za slovensko čebelarstvo. Po veliki krizi, ki jo je neupravičeno povzročila birokratka s svojo iz- javo o nekakovostnem slovenskem medu, se je zmanjšala prodaja našega medu za 50 %. Po izrazito slabih dveh le- tinah zaradi pozebe se v zadnjem času pojavljajo trgovske reklame za med po ceni 3,49 EUR. Če od te cene odbijemo stroške prevoza iz Kitajske, maržo uvoznika iz Hrvaške, stroške pakiranja, maržo našega veletrgovca in malopro- daje pridemo do cene sladkorja. Ta med se proizvaja, ne prideluje, v tovarnah in se v velikih količinah uvaža v Evro- po. Sem 74-letni čebelar iz stare čebelarske družine po obeh straneh staršev, ki v teh dneh začenja svojo 64. čebe- larsko sezono. V tem času sem pridelal mnogo ton sloven- skega medu. Imam sina, naslednika, ki se poklicno ukvar- ja s čebelarstvom. Močno sem zaskrbljen predvsem nad njegovo prihodnostjo, saj je takšna nelojalna konkurenca pri prodaji medu težava. Težko prodamo svoje pridelke za pošteno ceno. To je poguba slovenskega čebelarstva. V za- dnjih letih smo vzgojili nov, mladi rod čebelarjev, vendar v takšnem stanju zanje ni perspektive. Sprašujem se, kdo bo opraševal pridelke na slovenski zemlji. Zato pozivam slovenske kontrolne organe, naj poostrijo kontrolo nad temi proizvodi. Obsojam neizprosen boj trgovskih verig za večje dobičke in prosim slovensko javnost, naj bojkotira nakupe v takšnih trgovinah. Maks Medved, čebelarski mojster 5/2018 letnik CXX 153 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE in živali bodo propadle, tako da je vojna proti ponaredkom medu vojna vsega človeštva, ne samo čebelarjev. Pirolizidin alkaloidi Druga vroča tema s področja medu je bila prisotnost pi- rolizidin alkoloidov (v nadaljevanju PA) v medu, za katere je tudi evropska organizacija za varnost živil izdala opozorilo. V nemškem časopisu je bil objavljen članek, da med vsebuje PA in je zato strupen. Avtor predstavitve na kongresu, dr. Thomas Gloger, je prepričan, da je bil naslov pretiran in da obstaja nevarnost, samo če čebele nabirajo nektar na mono- kulturi, ki izloča nektar z višjo vsebnostjo PA. PA so strupe- ne snovi, ki jih izločajo rastline kot obrambo pred rastlino- jedci. Do sedaj so v rastlinah odkrili več kot 350 PA, približno polovica teh je strupenih za ljudi in živali, pri čemer povzro- čajo poškodbe jeter in pljuč. Največ PA vsebujejo predstav- niki družin nebinovk, srhkolistovk in metuljnic. Od njih so v medu najpogostejše grint (Senecio spp.), konjska griva (Eupatorium sp.), regrat (Tussilago farfara), navadni gadovec (Euchium vulgare), navadni boreč (Borago officinalis) in spo- minčica (Myosotis spp.). Če čebele nabirajo nektar ali cvetni prah na teh rastlinah, se PA lahko prenesejo v med. V Švici so naredili raziskavo vsebnosti PA v medu in ugotovili, da je 54 % analiziranih vzorcev PA vsebovalo v poprečju 6,7 µg/kg, največ so jih vsebovali vzorci cvetličnega medu alpskih ob- močij. Na vsebnost vplivata tip prsti in stanje rastline. Ka- dar čebele nabirajo med na raznovrstnih rastlinah, tako ni tveganja, da bi med vseboval višje količine PA, tveganje na- stane, če bi čebele nektar ali cvetni prah obilno nabirale na omenjenih rastlinah, zato naj čebelarji pazijo, da okrog če- belnjaka ne sadijo boreča, grinta, spominčice. V Nemčiji or- ganizacije, ki se ukvarjajo z varnostjo hrane, priporočajo, da ne uživamo več kot 0,007 µg PA na dan na kg telesne mase. Če oseba, ki ima 60 kg, na dan poje 20 g medu, v tem medu ne sme biti več kot 21 µg PA na kg medu. PA sicer vsebujejo tudi čaji (rdeči grm – rooibos, črni, zeleni, kamilični …). Komora za segrevanje zalege, t. i. »savna za čebele«, kot metoda zatiranja varoj Fo to : V la do A ug uš tin Čebelarstvo Grünwald v Vorderlengau pri Saalbachu V čebelarstvu Grünwald sta nas sprejela prisrčen gospod in njegova žena, ki na turistično zanimivem območju na 1200 m n. m. čebelarita že 55 let. Na območju se pojavljajo paše na rododendronu, regratu in tudi gozdnem drevju, predvsem iglavcih in javorju. Donos medu na družino je pri njih v povprečju 30 kg/čebeljo družino na leto. Gospod pri svojih 83 letih čebelari v nakladnih panjih. Njegovo čebe- larstvo je sestavljeno iz 100 gospodarskih čebeljih družin, poleg tega pa ima vedno v rezervi še približno 30 rezervnih družin, ki jih običajno spomladi proda. Čebelari na štirih lo- kacijah. Tudi pri njih so velika težava varoje. V posameznih letih so čebelarji izgubili precejšen delež čebeljih družin, za razliko od njihovega čebelarstva. Tudi pri njih ugotavljajo, da varoje iz leta v leto postajajo agresivnejše in odpornejše in s tem težje obvladljive. Z veseljem nam je zelo podrobno predstavil svoj pristop do zatiranja varoj, katerega rezultat so vse ohranjene čebelje družine, ki naslednje leto tudi na- polnijo medišča. V svoji praksi za obvladovanje populacije varoj uporablja tehnološke ukrepe – predvsem omejevanja zaleganja matice ter mravljinčno in oksalno kislino. Metodo omejevanja ma- tice začne pred nastopom rojilnega razpoloženja. Pri njih je to nekje okrog 25. maja, ko se pojavijo glavne paše, zaključijo pa se okrog 1. julija. V preteklosti je to delal v klasičnem na- Oktobra lani smo odšli na ogled čebelarskih praks na območje Tirolske. Strokovna ekskurzi- ja je bila zasnovana na podlagi želja po pridobi- vanju informacij o praksah ekološkega čebelar- jenja tamkajšnjih avstrijskih čebelarjev in tudi označevanja in prodaje čebelarskih pridelkov in izdelkov, ki se tržijo v okviru shem višje kako- vosti v Avstriji. Dobre prakse ekološkega čebelarjenja na Tirolskem Mitja Zupančič*, univ. dipl. inž. zoot., in mag. Andreja Kandolf Borovšak** * Svetovalec specialist II za področje ekološkega kmetovanja pri KGZS – Zavod CE in ** svetovalka JSSČ za varno hrano mitja.zupancic@ce.kgzs.si in andreja.kandolf@czs.si