3
O zadevah občinskega lova.
Prejeli smo iz Dolenjskega sledeče vprašanje:
SI. vredništvo! Dovolite v blagor soseske javno vprašanje: ali se res lov ne sme v najem dajati po posameznih davkarskih soseskah? ali ravnd postavno c. k. okrajno glavarstvo, ki ne da drugače, ko za celo sosesko, dve fari skupaj , lova v najem , kar vendar posamezni najemniki žele, gotovo na korist soseski, kateri bi po tej poti najemščina veliko več vrgla.
Odgovor vrednistva.
Po §. 7. lovske postave (cesarskega patenta) od 7. marcija leta 1849. (drž. zak. lista broj 154. stran 173) niso smele občine občinskega lova po davkarskih občinah v najem dajati, ampak za celo občino skupaj. — Z razglasom ministerstva za notranje zadeve od 15.f decembra 1. 1852. (drž. zak. lista broj 257. stran 1120) so pa dobile politične gosposke (zdaj okrajna glavarstva) pravico v roke, da občinske love v najem daj6. Samo ob sebi se razume, da morajo okrajna glavarstva na to delati, da se občinski lovi za občine kolikor mogoče ugodno v najem dajo, a določba navedenega §. 7. lovske postave, po kateri se imajo občinski lovi za celo občino skupaj v najem dajati , velja tudi še zdaj. — Vendar pa imajo okrajna glavarstva po §§. 5., 10. in 12. navedenega ministerskega ukaza od 15. decembra 1. 1852. pravico, da smejo po potrebi in svoji previdnosti, ako bi ne bilo mogoče občinskega lova po navadnem potu v najem dati, ukreniti to, kar se jim potrebno zdi, torej kaj druzega nego veleva §. 7. lovske postave.
Torej je treba, da se obrne županstvo zarad tega na okrajno glavarstvo , da bi se lov ne oddal za celo občino skupaj v najem, ampak posamezno po davkarskih občinah ali skupno za več davkarskih občin. — Ako okrajno glavarstvo v to ne privoli, ima županstvo pot odprto, obrniti se na c. k. deželno vlado.