98 IJDK 338.48-53:792 Članek preiskuje podobnosti in razlike v načinih, kako gledalci doživljajo gledališke predstave. Slednje so urejene v skupine širokih, transnacionalno navzočih tipov, kot so govorjeno gledališče, ples, glasbeno gledališče in kleinkunst. Naše ugotovitve temeljijo na analizi obširnih podatkov, zbranih v Projektu za raziskovanje evropskih gledaliških sistemov [STEP] prek kvantitativne in kvalitativne raziskave občinstva v obdobju 20102014 v Groningenu [Nizozemska], Tartuju [Estonija], Debrecenu [Madžarska] in Tynesidu [Velika Britanija]. Iz rezultatov razberemo portret na splošno zelo zadovoljnega občinstva z majhnimi, a pomembnimi razlikami med različnimi tipi in mesti. Analizo smo izvajali po dveh med seboj povezanih poteh: dimenzije gledališke izkušnje na osnovi dopolnjene različice van Maanenovega modela TEAM smo primerjali s skupki ključnih besed, ki izpostavljajo določene vidike gledalčeve izkušnje. Raziskava je uspela osvetliti specifične vzorce recepcije gledališke umetnosti, ki podžigajo vznemirljivo debato o tem, kako tolmačiti določene ključne sestavne dele gledališke izkušnje: vživljanje, osebni in družbeni pomen, spoznavno in čustveno vpletenost ter kompleksnost. Ključne besede: gledališka recepcija, gledališka izkušnja, tipi gledališča, gledališki žanri, izkustvene vrednote, mednarodno primerjalno gledališko raziskovanje, STEP »Dodobra me je očaralo« 99 Izkušnje občinstva različnih tipov in žanrov gledališča v štirih evropskih mestih Marline Lisette Wilders, Hedi-Liis Toome, Maja Šorli, Attila Szabo, Antine Zijlstra Uvod "Ker si še nikoli nisem ogledal baletne predstave, sta me moč in strast koreografije dodobra očarali." (gledalec predstave Labodje jezero Matthewa Bourna) Področje raziskovanja gledališke recepcije poskuša opredeliti, kdo med gledališkimi dogodki doživlja kaj.1 To navadno počnejo gledališki tržniki, snovalci politike, akademiki ali druge kulturne agencije. V Študiji mest STEP, ki jo je izvajala mednarodna raziskovalna skupina Projekt za raziskovanje evropskih gledaliških sistemov (STEP), primerjamo vloge različnih dejavnikov gledaliških sistemov v več evropskih državah. Raziskovanje občinstva lahko tehtno prispeva k raziskovanju delovanja gledališča v družbi in je torej pomembno orodje v okviru Študije mest STEP. Skupina je sestavila vprašalnik, ki smo ga nato razdelili gledalcem na izbranih predstavah v štirih evropskih mestih: v Debrecenu (Madžarska), Groningenu (Nizozemska), Newcastlu na reki Tyne, kar bo v nadaljevanju imenovano Tyneside, kajti del vzorca se nanaša na prizorišča v širši regiji Tyneside (Velika Britanija) in Tartuju (Estonija). S pomočjo vprašalnika smo zbrali podatke o tem, kdo obiskuje gledališča, pa tudi o mnenju članov občinstva o njihovi gledališki izkušnji. Skupaj z enotnim vprašalnikom smo izvajali tudi Raziskave za ta članek so podprli Mestna občina Groningen, Estonski raziskovalni svet (štipendija "Emergent Stories: Storytelling and Joint Sense Making in Narrative Environments"; PUT 192), Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (projekt št. P6-0376, "Gledališke in medumetnostne raziskave") ter Raziskovalni svet za umetnost in humanistiko Velike Britanije v okviru projekta Cultural Value, subvencija št. AH/L01440/1. Zahvaljujemo se Joshui Edelmanu za prispevke k tej raziskavi ter Marku Koprivnikarju za del statističnih obdelav. 1 Za pregled področja raziskovanja gledališkega občinstva od šestdesetih let dvajsetega stoletja dalje glej Sauter, "Who reacts when, how and upon what: From audience surveys to the theatrical event". 100 kvalitativno raziskavo, in sicer s pomočjo žariščnih skupin in intervjujev. Naš članek je v tej reviji objavljen za zgodnejšimi članki, ki ponudijo temeljitejši opis Študije mest STEP, primerjavo gledaliških sistemov, produkcijo in distribucijo gledališke ponudbe ter družbeno demografsko analizo vrst občinstva. V njem nameravamo raziskati, kakšne vrste estetskih izkušenj svojemu občinstvu ponujajo različni tipi gledališča v teh štirih evropskih mestih. Gledališče je povsod navzoč svetovni pojav, in četudi še kako temelji na nacionalnih jezikih in kulturah, je hkrati tudi transnacionalen v svojih tipih in žanrih, ki skušajo zadovoljiti raznolike okuse. V članku raziskujemo intrinzične estetske izkušnje, ki jih občinstvu prinašajo predstave v štirih že omenjenih mestih, in izkustvene vrednote, ki jih v občinstvu vzbujajo različni tipi in žanri gledališča. Po teoretskem uvodu in razpravi o metodologiji predstavimo skupno oceno predstav v vzorcu za posamično mesto. Sledi razprava o tem, kako občinstvo doživlja različne tipe gledališča, s pomočjo (dopolnjenega) modela TEAM, da bi pridobili boljši uvid v strukturo izkušnje gledališkega dogodka. Vloga, ki jo dimenzije modela TEAM opravljajo v vsesplošni oceni predstav, je prav tako predmet razprave. Zatem preiskujemo, katere izkustvene vrednote svojemu občinstvu ponujajo predstave različnih tipov gledališča v štirih mestih, in si ogledamo podobnosti ter razlike, ki jih je mogoče odkriti med njimi. Nazadnje se posvetimo še temu, v kolikšni meri omenjene vrednote prispevajo k skupni oceni predstav. Teoretsko ozadje Razsežnosti izkušnje gledališkega dogodka Glavno raziskovalno vprašanje naše študije je bilo, kako opredeliti različne izkušnje, ki jih doživljajo gledalci, medtem ko si ogledujejo štiri različne tipe gledaliških dogodkov. Z drugimi besedami, osredotočili smo se na gledališki dogodek kot na posamičen tip in žanr gledališča v specifičnem mestu. Uporabili smo model analize gledališkega dogodka (TEAM, glej Prilogo 1), kakor ga je razvil Hans van Maanen (van Maanen idr., How Theatre Functions in the City of Groningen 85), ki je služil za osnovo opisa gledaliških izkušenj. Torej smo k izkušnji gledališkega dogodka pristopili, kot da je strukturirana v petih dimenzijah. Naš vprašalnik je ponudil nabor izjav za vsako dimenzijo, pri čemer smo sodelujoče prosili, naj navedejo, v kolikšni meri se strinjajo z navedenimi izjavami na lestvici od ena do šest.2 Številka 1) dimenzija gledališkosti se povezuje 101 z gledališkimi oblikami predstave, denimo z načinom plesa, igre in igranja, režiranja, tipa koreografije in scenografije. Številka 2) tematska dimenzija se nanaša na izkušnjo tematike gledališkega dogodka v smislu vsebine. Številka 3) sporazumevalna dimenzija opisuje »vzajemno dejavnost« med uprizoritvijo/ izvajalci uprizoritve in gledalci med uprizoritvijo. V izvirnem modelu TEAM je bila sporazumevalna dimenzija opredeljena v širšem kontekstu, na primer, kako se izvajalci gledališkega dogodka srečajo pred, med in po predstavi. Vendar pa nas je ob opisovanju učinka posamične uprizoritve zanimal bistveni formativni element gledališča, namreč živa navzočnost izvajalca, zato so bila naša vprašanja osredotočena na zaznane interakcije med uprizoritvijo/izvajalci uprizoritve in gledalci med samo uprizoritvijo. Številka 4) dimenzija vživljanja se nanaša na način, kako gledalce pritegne svet predstave. Izvirni TEAM, ki ga je zasnoval van Maanen (prav tam), vsebuje pripovedovalsko dimenzijo, ki obravnava način, na katerega gledalci doživljajo zgodbo (linije fabule, like itd.). Izvirno ta pripovedovalska dimenzija izhaja iz dramske dimenzije, kakor jo je ločil van Maanen že v zgodnjih devetdesetih letih dvajsetega stoletja, skupaj s tematsko, gledališko in sporazumevalno dimenzijo, in sicer z namenom, da bi lahko opisali in analizirali predstavo oziroma način, kako jo zaznavamo (glej van Maanen, "De kunst van het uitgaan" 120-121, "Theaterwetenschap in de praktijk" 12, Het Nederlandse toneelbestel van 1945 tot 1995 24-26, 309). Vendar pa je bila za namene tega članka pripovedovalska dimenzija preimenovana v dimenzijo vživljanja, saj se trditve, uporabljene v vprašalniku, pravzaprav niso nanašale na zgodbo, temveč v glavnem na to, kako je predstava ustvarila stanje vživljanja, kakor ga opisuje Eversmann in ki naj bi bilo značilno za vrhunsko izkušnjo ("The experience of the theatrical event" 139). Te štiri dimenzije so se sčasoma razvile v TEAM, ko smo jim dodali še številko 5) kontekstualna dimenzija. Ta se nazadnje nanaša na načine, po katerih je gledališki dogodek soroden resničnemu življenju gledalcev. Skupki izkustvenih vrednot Poleg omenjenih trditev smo sodelujočim predstavili niz ključnih besed. Prosili smo jih, naj ocenijo, do kakšne mere ponujene lastnosti opisujejo predstave -znova na šeststopenjski lestvici od »sploh ne« do »zelo«. Te ključne besede zastopajo izkustvene vrednote, ki se vzbujajo prek estetskega sporazumevanja in jih je mogoče razumeti kot učinke na gledalce, ki izhajajo iz vpletenosti v gledališki 2 Prišlo je do nekaj neznatnih razlik med izjavami in številom izjav, ki so bile uporabljene v vprašalnikih za različna mesta. Štirinajst ločenih izjav, ki smo jih uporabili v vseh vprašalnikih, je predstavljenih v Prilogi 9. 102 dogodek. Pri večini tukaj predstavljenih izkustvenih vrednot gre za neposredno posledico vpletenosti v (intrinzične) estetske značilnosti predstave, toda ker bi se prav lahko uresničile tudi v drugih razmerah, veljajo za delno intrinzične vrednote (van Maanen, How to Study Art Worlds 150).3 Seznam ključnih besed je vzpostavila raziskovalna skupina STEP, pozneje pa smo ga za namen tega članka razdelili na šest teoretskih skupkov, ki obravnavajo 1) oblike in veščine, 2) čustveno vpletenost gledalcev, 3) spoznavno vpletenost gledalcev, 4) zaznano kompleksnost predstave, 5) vrednote kratkočasja in 6) zaznano relevantnost predstave. Prvi skupek, oblike in veščine, se nanaša na vrednote, kakršne so doživljanje lepote, doživljanje podob na novo pa tudi na določeno raven veščine, ki jo izkazujejo nastopajoči. Skupka čustvena in spoznavna vpletenost do gledalcev vključujeta afektivne in intelektualne odzive na predstavo ter koreninita v čustveni in spoznavni dimenziji gledališke izkušnje, kakor ju je razločil Eversmann.4 Čustvene odzive je mogoče povezati bodisi z vsebino predstave bodisi s samo izkušnjo obiska gledališča. Spoznavno prizadevanje članom občinstva omogoča, da sledijo zgodbi in iz predstave razberejo smisel. Prepoznavanje samega sebe ali znanih okoliščin je pomemben element na spoznavni ravni in lahko bi ga celo upoštevali kot ključni element v procesu recepcije, kakor pravi Eversmann. Ko predstava ponudi nove uvide ali pa jo gledalec ohranja v spominu, jo lahko doživimo kot navdihujočo (152-155). Četrti skupek, kompleksnost, je pomemben smernik za razlikovanje med zahtevnimi (izzivov polnimi) estetskimi izkušnjami in bolj lagodnimi (prijetnimi) estetskimi izkušnjami, pri čemer naj bi slednje po pričakovanjih obveljale za manj kompleksne. Za prvi tip izkušenj, ki jih imenujemo tudi umetniške izkušnje, so značilne nove estetske zaznave, ki jih gledalci uresničujejo z močjo domišljije. Obseg, do katerega je določena predstava doživeta kot zahtevna (kompleksna), kaže, v kolikšni meri se mora občinstvo potruditi, da predstavi daje pomen, zato je posledično to povezano tudi s spoznavno vpletenostjo gledalcev. Kratkočasnost pogosto obravnavamo kot značilno za lagodnejše izkušnje in jo torej uporabljamo kot ločeno kategorijo.5 In slednjič, zaznana relevantnost predstave se nanaša na njeno pomembnost v resničnem življenju gledalcev bodisi na osebni bodisi na družbeni ravni. Seveda so dimenzije TEAM, ki smo jih uporabili za opisovanje 3 Za obširnejšo razpravo o različnih vrstah vrednot, ki bi se utegnile uresničiti kot posledica gledališke izkušnje, glej van Maanen (How to Study), van den Hoogen ("Functioning of the performing Arts in Urban Society"), Wilders, ("How Theatre Buildings Condition the Realization of values for Local Audiences"), van den Hoogen (Performing Arts and the City) in Wilders (Theaterbeleving in het belevenistheater). 4 Eversmann sam poudarja pomembnost čustvene dimenzije (155). Boerner, Jobst in Wiemann pokažejo, da sta čustvena in spoznavna dimenzija najpomembnejši, ko gre za predvidevanje splošne presoje o izkušnji, ob čemer je čustvena dimenzija pomembnejša kakor spoznavna (178). 5 Za nadaljnjo razpravo o razločevanju med izzivov polnimi in prijetnimi estetskimi izkušnjami glej van Maanen (How to Study) in Van den Hoogen (Performing Arts). strukture izkušnje gledališkega dogodka, in ločeni skupki izkustvenih vrednot, 103 ki jih razumemo kot učinke izkušnje gledališkega dogodka, med seboj v veliki meri povezani. Skupek oblike in veščine je na primer močno povezan z dimenzijo gledališkosti. Poleg tega so določena čustva, ki bi se lahko pojavila v gledališki izkušnji, močno sorodna dimenziji vživljanja; "občutku, da vas predstava odnese, da se izgubite v odrskem svetu, da pozabite na vsakodnevno resničnost" (Eversmann 155). Poleg tega je tudi zaznana relevantnost predstave največkrat povezana s kontekstualno dimenzijo TEAM. Metodologija Kvantitativne podatke smo zbirali med letoma 2010 in 2014 med občinstvom predstav, ki so bile del redne sezone. V Groningenu smo raziskavo občinstva izvajali med obiskovalci nič manj kot 52 različnih produkcij, ki so bile na sporedu med septembrom 2010 in julijem 2011. Predstave, ki so bile del raziskave občinstva, so bile odigrane v glavni in mali dvorani mestnega gledališča (Stadsschouwburg and Kruithuis), manjši dvorani gledališča Oosterpoort, ki se (med drugimi tipi gledališča) uporablja za kabaret, na pritličnem prizorišču Northern Dutch Theatre Company (Machinefabriek), v kompleksu Martiniplaza, ki gosti več priljubljenih žanrov poklicnega gledališča, denimo muzikal, in v treh gledališčih, ki so v rabi za ljubiteljske in študentske uprizoritve (Prinsentheater, Aatheater in OUTtheatre). V Debrecenu smo raziskavo izvajali med aprilom in junijem 2012, vključevala pa je glavno zgodovinsko nacionalno gledališče Csokonai Nemzeti Szinhaz z glavno dvorano in dvema prizoriščema v studiih, Vig Kamaraszinhaz in Horvath Arpad Studioszinhaz. Za razliko od številnih drugih madžarskih gledaliških mest se je v Debrecenu vodstvo nacionalnega gledališča v času raziskave odločilo, da v program ne bo uvrstilo muzikalov in operet, temveč se je bolj osredotočilo na opero, to je žanr, na katerega le redko naletimo zunaj Budimpešte. Vasutas Muvelodesi Haz, kulturni center, zgrajen v socialističnem obdobju za stavbo Madžarskih železnic, in Lovarda, pred kratkim predelana nekdanja dvorana za ježo, ki leži v univerzitetnem študentskem naselju, sta bila prav tako del raziskave. Del raziskave je bila tudi ambientalna ljubiteljska predstava, ki so jo uprizorili na univerzi, kar pomeni, da je bilo skupno del vzorca osem produkcij.6 6 Zaradi pomembne navzočnosti lutkovnega gledališča v gledališki ponudbi v Debrecenu je vzorec iz Debrecena sprva vključeval tudi eno (poklicno) lutkovno produkcijo. Ta predstava je pritegnila v glavnem srednješolsko mladino in je torej dokaj posebna, saj v nobenega od drugih primerov nismo vključevali predstav za mladostnike ali otroke; niti nismo vključevali nobenih drugih lutkovnogledaliških produkcij, saj lutkovno gledališče in gledališče predmetov sicer ni del gledališke ponudbe kot takšne v Groningenu, Tartuju ali Tynesidu. Zato smo to produkcijo (111 sodelujočih) odstranili iz vzorca. V Tartuju smo vprašalnike razdeljevali septembra in oktobra 2012 na štirih različnih prizoriščih: na prizorišču Tartu Uus Teater (Novo gledališče v Tartuju, spremenljivi oder blizu mestnega središča) in na treh različnih prizoriščih Vanemuina, glavnega mestnega gledališča v Tartuju: v veliki stavbi, ki jo navadno izkoristijo za muzikale in govorjeno gledališče ter plesne predstave, ki pritegnejo širok krog občinstva; v majhni stavbi, ki je v rabi za opero, balet in govorjeno gledališče; in na spremenljivem odru, imenovanem Sadamateater, ki se največkrat uporablja za govorjene gledališke predstave. Raziskava je tukaj vključevala 13 produkcij. V Newcastlu na reki Tyne ter v mestih South Shields in Tynemouth smo anketo izvajali med občinstvom 24 produkcij, ki so bile na ogled na prizoriščih v teh mestih območja Tyneside od februarja do maja 2014. Prizorišča so vključevala: kraljevo gledališče Theatre Royal in gledališče Mill Volvo Tyne Theatre v Newcastlu, največji gledališči s tržno usmerjeno produkcijo, obe ponujata raznolike tipe gledaliških dogodkov; dve subvencionirani gledališči, osredotočeni na govorjeno gledališče, Northern Stage in Live Theatre; Dance City, prizorišče, ki je specializirano za produkcije sodobnega plesa; in Alphabetti Spaghetti, majhno prizorišče za obetavne umetnike.7 Raziskavo smo izvajali tudi na največjem ljubiteljskem prizorišču v Newcastlu, v ljudskem gledališču The People's Theatre, in na dveh manjših ljubiteljskih prizoriščih v regiji: Tynemouth Priory Theatre in Westovian Theatre Society v paviljonu Pier Pavilion, pri čemer vsa tri gledališča v glavnem producirajo govorjeno gledališče. V mestu South Shields smo preiskovali tudi osrednje prizorišče The Customs House, ki ponuja vse tipe gledališča. Vzorec V vsakem mestu smo kot del vzorca izbrali določeno število produkcij, za katere bi lahko menili, da zastopajo gledališko ponudbo kot celoto. Število produkcij se je lahko glede na mesto znatno razlikovalo zaradi odstopanj v številu različnih produkcij in v številu predstav na posamično produkcijo. Groningen ima na primer znatno količino ponudbe sodobnega (eksperimentalnega) plesa in veliko pogostih obiskovalcev, kar se odraža tudi v vzorcu (prim. članek o občinstvu v tej številki). Vendar pa je v Tartuju po drugi strani vzorec sestavljen izključno iz produkcij klasičnega baleta, ker v mestu ni sodobnoplesnih gledaliških skupin, zato so te predstave na voljo zgolj občasno. 7 Sprva je vzorec vključeval 26 produkcij, vključno z dvema, ki sta potekali v okviru mednarodnega gledališkega festivala Gateshead International Festival of Theatre (GIFT 2014). Ker so drugi vzorci vključevali le produkcije, ki so bile del sezonskih programov, smo ti festivalski produkciji v Tynesidu izključili iz vzorca. Posledica tega je bila izguba le nekaj sodelujočih, kajti število anketirancev na festivalskih produkcijah je bilo zelo nizko. Edina plesna produkcija v vzorcu iz Debrecena je (delno poklicna) predstava 105 folklornega plesa, ki odraža tovrstno ponudbo v mestu, saj je sodobni ples v ponudbi Debrecena precejšnja redkost. Četudi vzorec iz Tynesida vsebuje dve produkciji sodobnega plesa, je bil odziv na ti dve produkciji zelo majhen, zato bi morali številčne rezultate za Tyneside tolmačiti, kot da veljajo za klasični balet.8 Razen v primeru plesa so vsi vzorci vključevali produkcije v žanrih govorjenega gledališča, glasbenega gledališča in kleinkunsta,9 le da slednji ni bil vključen v vzorec iz Tartuja: tam je namreč v času raziskave primanjkovalo poklicne stand-up komedije ali drugih žanrov kleinkunsta. Vzorec iz Tynesida je vključeval tudi večer predstavitve različnih porajajočih se tipov gledališča, kategoriziran kot »druge« produkcije.10 Poleg tega so vsi vzorci iz Debrecena, Groningena in Tynesida vključevali ljubiteljske predstave (v tem zaporedju, 12,5 %, 15 % in 20,8 %).11 Rezultati, predstavljeni v tem članku, pa se vendarle nanašajo na poklicne predstave v vzorcu: ne le zavoljo primerljivosti med podatki vseh mest, temveč tudi zato, ker utegnejo biti razlike med izkušnjami, ki jih vzbujata poklicno in ljubiteljsko gledališče.12 Preglednica 1 ponuja pregled količine produkcij glede na tip gledališča. Priloge 2 do 5 prikazujejo vse predstave, ki so bile del vzorcev v zadevnih štirih mestih. Odziv in reprezentativnost Preglednica 1 prikazuje skupni odziv, ki se giblje od okoli 15 % v Debrecenu in Groningenu do okoli 19 % v Tartuju, pa tudi odzive glede na tip gledališča.13 Iz razprave o reprezentativnosti vzorca je postalo jasno, da sta število produkcij v vzorcu po posamičnem gledališkem tipu in število anketirancev v primerjavi z obiskom zadevnih tipov gledališča v obravnavanih štirih mestih reprezentativni v različnem obsegu (prim. članek o občinstvu v tej številki). 8 Niz podatkov vključuje pet vprašalnikov za produkcijo sodobnega plesa Motherland (Domovina) in osem za produkcijo sodobnega plesa February 11th 1963 & Road Postures (11. februar 1963 in Cestni položaji). 9 Izraz kleinkunst je izbrala raziskovalna skupina, ker je bil izraz »stand-up« komedija preozek, izraz »kabaret« pa preveč specifičen (na Nizozemskem je kabaret na primer točno določen tip gledališča s posebno estetiko) za opisovanje bistva te kategorije. Za razpravo o tipih gledališča in njihovi delitvi ter žanrih, ki so uporabljeni v Študiji mest STEP, glej članek o gledališki ponudbi v tej številki. 10 O tej predstavi na tem mestu ne bomo razpravljali, ker primerjava s produkcijami drugje ni mogoča. 11 V tem zaporedju, 1 od 8 (Debrecen), 8 od 52 (Groningen) in 5 od 24 (Tyneside) predstav. 12 Za razpravo o razlikah, ki smo jih zaznali med poklicnim in ljubiteljskim gledališčem v Groningenu, glej Van Maanen, Zijlstra in Wilders, ter Edelman in Šorli »Measuring the value« za razlike v Tynesidu. V prihodnjih člankih, ki jih načrtujejo avtorji, bi lahko posvetili posebno pozornost tovrstnim razlikam med poklicnim in ljubiteljskim gledališčem s primerjalnega vidika med mesti, ki smo jih preiskovali. 13 Količina vstopnic, ki so jih prodali za produkcije v vzorcu iz Tynesida, ni na voljo, zato ni mogoče izračunati točnega odziva v Tynesidu. 106 Preglednica 1. Produkcije glede na tip gledališča v vzorcu in stopnja obiskov ter sodelujočih glede na tip gledališča v vzorcu [vključno z ljubiteljskim in polpoklicnim gledališčem) Debrecen Groningen Tartu Tyneside Raziskovalno obdobje 2012 2010-2011 2012 2014 Produkcije v vzorcu 8 52 13 24 Predstave v vzorcu 1 23 52 23 105 Produkcije v vzorcu v absolutnem številu / v % vzorca Produkcije govorjenega gledališča 5 62,5 26 50,0 8 61,5 14 58,3 Plesne produkcije 1 12,5 10 19,2 2 15,4 4 16,7 Produkcije glasbenega gledališča 1 12,5 6 11,5 3 23,0 2 8,3 Produkcije kleinkunsta 1 12,5 10 19,2 0 - 3 12,5 Drugo - - 0 - 0 - 1 4,2 Obiski v vzorcu / anketiranci 2 7,660 1,139 18,486 2,773 7,490 1,401 n.a. 3 1,808 skupni odziv v % 14,9 15 18,7 n.a. Obiskovalci v vzorcu 4 / anketiranci v % Obiskovalci govorjenega gledališča / anketiranci 54,3 63,7 31,1 42,5 41,3 56,5 n.a. 35,8 Obiskovalci plesnih produkcij / anketiranci 6,5 2,0 19,6 18,8 19,4 12,3 n.a. 27,3 Obiskovalci glasbenega gledališča / anketiranci 29,4 30,0 24,0 17,5 39,4 31,3 n.a. 34,0 Obiskovalci kleinkunsta / anketiranci 9,8 4,2 25,3 21,2 - - n.a. 2,3 Obiskovalci drugih tipov / anketiranci - - - - - - n.a. 0,5 Opombe. 1 Te številke se nanašajo na vzorec, ki vključuje ljubiteljske predstave. Za Tyneside je število predstav v vzorcu ocena, ki temelji na petnajstih ljubiteljskih in okoli devetdesetih poklicnih predstavah. Vzorec je vključeval več poklicnih produkcij, ki so igrale daljši čas (muzikal Umazani ples je na primer igral mesec dni, Labodje jezero in Pigmalion pa po dva tedna). V Debrecenu smo raziskavo sprva izvajali ob devetih produkcijah, vključno z lutkovno predstavo. Ker drugi vzorci niso vključevali gledaliških predstav za otroke in mladostnike, pa smo to predstavo izločili iz vzorca. 2 Ti rezultati zadevajo vzorec, ki vključuje ljubiteljske predstave, vendar pa ne vključuje predstave za otroke v Debrecenu. 3 Ni na voljo (n. a.): podatki niso dosegljivi. 4 Za Tartu so to ocene rezultatov, ki temeljijo na številu sedežev na prizoriščih, kjer se je predstava odvijala, in na njihovi zasedenosti med vsako uprizoritvijo. Pri razpravljanju o izkušnjah, ki so jih vzbudile produkcije v vzorcu, je pomembno upoštevati, da je bilo v nekaterih primerih v vzorcu omejeno število produkcij, in četudi so odražale ponudbo, s tem posploševanja postanejo nekoliko problematična. Vzorec iz Debrecena ponuja tozadevno najbolj zapleten položaj, saj vsebuje najmanjšo količino produkcij. Ko gre za govorjeno gledališče, pa smo vendarle pridobili vsaj pet predstav z najmanj 44 sodelujočimi na predstavo (kar velja za Debrecen), torej je o tem tipu gledališča mogoče sklepati o izkušnjah, ki 107 jih je vzbudil širši spekter predstav. Pri vseh drugih gledaliških tipih, pravzaprav v vseh štirih mestih, je priporočljivo biti nekoliko previdnejši, čeprav smo v večini primerov dosegli znatno število sodelujočih za vsako predstavo ali za zadevni tip. Ne glede na to pa je pri razlagi rezultatov pomembno premisliti o žanru predstave v okviru gledališkega tipa (denimo muzikala ali opere v okviru glasbenega gledališča) in v nekaterih primerih o specifičnih značilnostih posamezne predstave. Kvalitativna raziskava Poleg zbiranja kvantitativnih podatkov smo raziskavo v Groningenu, Tartuju in Tynesidu razširili tudi kvalitativno, da bi bolje razumeli, kaj ljudje (radi) doživljajo ob gledaliških predstavah (glej Preglednico 2). Preglednica 2. Pregled kvalitativne raziskave Groningen Tartu Tyneside Raziskovalno obdobje 2011 2014 2014 Produkcije 10 4 9 Žariščne skupine 13 3 9 Poglobljeni intervjuji 6 10 - Skupno število sodelujočih 61 20 28 V teh mestih smo oblikovali vrsto žariščnih skupin, pri čemer je bilo sodelujočih različno število - od občasno samo dveh (Groningen) do devetih (Tyneside) -da bi se pogovarjali, delili izkušnje in razpravljali o predstavah. V Groningenu in Tartuju smo te žariščne skupine dopolnjevali s poglobljenimi intervjuji, ki so trajali približno 1,5 ure ali 2 uri. V Groningenu se je to odvijalo jeseni 2011, v sezoni, ki je sledila zbiranju tamkajšnjih kvantitativnih podatkov, nato pa sta potekali še kvalitativni raziskavi v Tartuju in Tynesidu v prvi polovici leta 2014. V vsakem mestu smo izbrali vrsto predstav, ki so se razlikovale po žanrih in pričakovani kompleksnosti, v razponu od govorjenega gledališča, plesa, klasičnega baleta in opere vse do muzikala, šova in kleinkunsta. V Groningenu in Tartuju so bile vse to poklicne predstave, medtem ko smo v Tynesidu vključili tudi dve ljubiteljski predstavi. V teh žariščnih skupinah so sodelovali gledališki obiskovalci, stari od 16 do 79 let, z različnimi izobrazbenimi ozadji. Sodelujoči so bili v glavnem občasni (od tri do pet obiskov na leto) do pogosti (šest ali več obiskov na leto) obiskovalci gledališča. Vse žariščne skupine in intervjuje smo 108 posneli, prepisali in nato še vsebinsko analizirali.14 Več podrobnosti o žariščnih skupinah lahko najdete v prilogah 6-8. Rezultati V naslednjem delu članka predstavljamo in razpravljamo o ključnih ugotovitvah naše raziskave, začenši z oceno samih predstav. Vse vrste občinstva smo prosili, naj ocenijo predstavo po lestvici od ena do šest. Dodeljene ocene tolmačimo kot nezadostno (od 1 do 3), komaj zadostno (4) do dobro in zelo dobro (5 in 6). Povprečno oceno oz. aritmetično sredino (označeno kot M) znatno nad 3,5 lahko tolmačimo kot pozitivno. Kot je prikazano v Preglednici 3, je občinstvo predstave na splošno ocenjevalo zelo pozitivno. Občinstvo iz Groningena in iz Tartuja je nabor predstav v vzorcih ocenilo z dokaj podobnim skupnim povprečjem, namreč s 4,83 in 4,9, v tem zaporedju. Občinstvo v Debrecenu je bilo celo še bolj zadovoljno s ponudbo (povprečna ocena 5,03), občinstvo v Tynesidu pa je bilo neverjetno navdušeno nad gledališčem v Tynesidu, ki ga je ocenilo z vzneseno povprečno oceno v višini kar 5,75, saj nizkih ocen skoraj ni bilo.15 Nekoliko nižje skupno povprečje v Tartuju in Groningenu lahko pojasnimo s skromnejšimi ocenami za govorjeno gledališče v obeh mestih in za ples v Groningenu. Od občinstva govorjenega gledališča je 15,1 % v Groningenu in 14,8 % v Tartuju predstavo ocenilo kot nezadostno, pri plesu v Groningenu pa jih je to storilo 13,6 %. Izkušnje različnih gledaliških tipov na podlagi petih dimenzij, izpeljanih iz TEAM, pa tudi vloge, ki jih te dimenzije igrajo v skupni oceni predstav, podajo splošnejše razumevanje raznolikih vidikov izkušenj in o njih najprej razpravljamo. Tako torej primerjamo povprečne ocene o dimenzijah, a obenem tudi postavke znotraj dimenzij in rezultate iz žariščnih skupin ter intervjujev. Zatem analiza ključnih besed daje bolj poglobljen uvid v različne izkustvene vrednote, ki jih občinstvo pridobi iz svojih izkušenj. Po analizi rezultatov dimenzij in skupkov izkustvenih vrednot smo naleteli na nekaj zanimivih podobnosti in razlik med doživljanjem različnih tipov gledališča v štirih preiskovanih mestih. 14 Metode za žariščne skupine v Tynesidu smo izpeljali iz dela naše kolegice pri projektu STEP Louise Ejgod Hansen iz Aarhusa na Danskem. Te metode in njihova utemeljitev so najjasneje razložene v "Behaviour and attitude: the Theatre Talks method as audience development" in v "The Democratic Potential of Theatre Talks". 15 Skupno so ocene v Tynesidu precej višje kakor v drugih mestih. Na splošno se vzbujajo dvomi, če primerjamo ocene, ki jih določa občinstvo v različnih mestih (in različnih kulturnih kontekstih), ker so lahko »notranja merila ocenjevanja« občinstva naravnana drugače ali pa utegne biti občinstvo v različnih mestih drugače občutljivo, ko gre za podajanje družbeno zaželenih odgovorov, kar povzroči višje ali nižje ocene vzdolž celote verige. Zato bodo nadaljnje analize temeljile na prepoznavanju trendov, ki se začenjajo pojavljati ob primerjavi rezultatov znotraj vsakega mesta, in na posledični primerjavi teh trendov v različnih mestih ter na opisu podobnosti in razlik med posameznimi mesti. Preglednica 3. Ocena poklicnih predstav glede na gledališki tip 109 Groningen Debrecen Tartu Tyneside N=2294 P GG GlG Kl N=1094 P GG GlG Kl N=1396 P GG GlG Kl N=1637 P GG GlG Kl N 503 937 298 556 23 682 342 47 172 788 436 - 494 526 575 42 1-3 13,6 15,1 8,0 7,4 - 8,5 5,3 - 5,8 14,8 12,1 - 0,4 3,4 3,1 4,8 4 13,9 17,5 15,4 16,0 4,3 15,4 16,8 2,0 8,1 16,8 15,8 - 1,4 3,3 3,0 2,4 5-6 72,5 67,4 76,5 76,6 95,7 76,0 77,9 9 8,0 86,1 68,4 72,0 - 98,2 93,3 93,9 92,8 M 4,79 4,69 5,01 5,01 5,83 5,01 5,70 5,40 5,33 4,80 4,91 - 5,92 5,65 5,70 5,64 Mkupna 4,83 5,03 4,90 5,75 Opombe. P = ples, GG = govorjeno gledališče, GlG = glasbeno gledališče, Kl = kleinkunst. Razsežnosti v gledališki izkušnji in njihov pomen pri ocenjevanju predstav Visoke ocene v dimenziji gledališkosti, tematski dimenziji in dimenziji vživljanja, nižje ocene v sporazumevalni dimenziji Ko primerjamo povprečja dimenzij med seboj (glej Preglednico 4), posebej v Groningenu, Tartuju in Tynesidu, so gledalci še posebej cenili, kar so izkusili v dimenziji gledališkosti. V vseh mestih je dober nastop (kakovost igre, plesa, petja itd.) deležen najvišjih ocen, kakor je prikazano v Prilogi 9, čeprav sta drugi dve postavki v tej dimenziji, dobro režirano/koreografirano in formalne plati uprizoritve, prav tako zelo pozitivno sprejeti. Ni presenetljivo, da se bodo ti rezultati odražali tudi v ugotovitvah o skupku oblike in veščine (glej Prilogo 11). Preglednica 4. Povprečna ocena tipov gledališča glede na dopolnjeni TEAM Groningen Debrecen Tartu Tyneside P GG GlG Kl P GG GlG Kl P GG GlG Kl P GG GlG Kl DG 4,79 4,72 4,86 5,03 5,37 4,75 4,94 5,03 5,21 4,88 4,8 - 5,85 5,44 5,58 5,42 TD 4,28 4,47 4,53 4,81 4,74 4,74 4,3 4,83 4,7 4,56 4,38 - 5,51 5 5 5,01 DV 4,34 4,18 4,14 4,51 5,45 4,67 4,47 5,09 4,86 4,52 4,35 - 5,5 5,09 5,09 4,72 SD 3,37 3,53 3,53 3,8 4,58 4,06 3,61 4,54 4,06 3,79 3,43 - 4,7 4,2 4,42 4,52 KD 4,24 4,43 4,1 4,47 5,3 4,81 4,34 4,87 5,06 4,67 4,41 - 5,68 5,22 5,15 5,12 Opombe. P = ples, GG = govorjeno gledališče, GlG = glasbeno gledališče, Kl = kleinkunst, DG = dimenzija gledališkosti, TD = tematska dimenzija, DV = dimenzija vživljanja, SD = sporazumevalna dimenzija, KD = kontekstualna dimenzija. 110 Opazno je, da je ples dosegel najvišjo povprečno oceno v vseh dimenzijah, če ga primerjamo z drugimi tipi gledališča, z izjemo Groningena. Tam to drži za kleinkunst (kabaret) (glej Preglednico 4). V Groningenu je bilo o kleinkunstu (kabaret) najbolj vredno znova razmisliti in se pogovoriti z drugimi (povprečna ocena za kontekstualno dimenzijo 4,47, glej tudi Prilogo 9). V Tartuju (5,06), Debrecenu (5,30) in Tynesidu (5,68) pa slednje drži za ples. Le v Debrecenu kleinkunst (stand-up komedija) izkazuje najvišjo povprečno oceno za tematsko dimenzijo (4,83, glej Preglednico 4), v glavnem zato, ker so bile gledalcem zelo všeč jasno predstavljene teme v predstavi (5,33, glej Prilogo 9). Čeprav sta bili tudi tematska dimenzija in dimenzija vživljanja deležni visokih ocen pri izkušnji vseh tipov gledališča, je nekoliko zaskrbljujoče, da so ocene pri sporazumevalni dimenziji znatno nižje kakor pri drugih dimenzijah, in sicer za vse tipe gledališča v vseh štirih mestih, pri čemer so absolutno najnižje ocene iz Groningena. Očitno gledalci ne doživljajo v tolikšni meri povezanosti med samimi seboj in nastopajočimi na odru, kakor bi lahko pričakovali iz ocen v drugih dimenzijah. Kvalitativni rezultati iz Groningena kažejo, da je v Groningenu recepcija osebne povezave z nastopajočim(i) videti pomembnejša pri kabaretu in šovu (in morda muzikalu; zaradi dejstva, da so nastopajoči v šovu glasbeni ustvarjalci). Sodelujoči v žariščnih skupinah in intervjujih te nastopajoče vidijo kot osebnosti, ne zgolj kot igralce, kakor velja tudi za druge tipe gledališča (posebej za govorjeno gledališče). Pojasnilo za to je mogoče najti v mnenju sodelujočih, da poznajo nastopajočega kot osebo, ker so nastopajoči dobro znani nizozemski umetniki, ki se pojavljajo tudi v televizijskih oddajah. Četudi se sodelujoči zavedajo, da to ni enako, kot če bi človeka poznali v resničnem življenju, to vseeno doda vrednost njihovi izkušnji, saj se počutijo bolj vpletene. Izjeme so gledalci plesnih predstav v Debrecenu in Tynesidu, ki so skoraj fizično, zelo neposredno doživeli, kar so videli in slišali (5,43 in 5,13, v tem zaporedju, glej sporazumevalno dimenzijo v Prilogi 9). Izvor močnih kinestetičnih odzivov na ples v Debrecenu (kjer je edina plesna produkcija v vzorcu folklorna plesna produkcija) in Tynesidu (kjer rezultati odražajo v glavnem izkušnje klasičnega baleta, torej Labodjega jezera v koreografiji Matthewa Bourna) v primerjavi z drugimi predstavami ni nemudoma očiten. Vsaj v primeru Labodjega jezera je verjetno povezan z naravo prav te predstave. V odgovorih na odprto vprašanje v vprašalniku, kaj je bilo gledalcem v zvezi s predstavo najbolj všeč in zakaj, je gledalka zapisala, da je bila »tako očarana, da sem se počutila vzneseno utrujeno, ko je bilo predstave konec« ali na primer: »ob koncu predstave sem bila čustveno izžeta« ali objokana ali: »Ves čas sem napeto sedela na robu sedeža in občasno sem se morala opominjati, da od vzhičenosti ne bi pozabila dihati.« Ti odzivi sodelujočih bi lahko kazali na to, da ogled dobre plesne predstave sproži močnejše telesne odzive kakor ogled predstave, ki temelji na besedilu. Neka sodelujoča v 111 Groningenu to pojasnjuje kot »plavanje s tokom«. Ni ji treba razumeti zgodbe, ker doživlja plesno predstavo na drugačni ravni, prek glasbe in gibanja, ki ju doživi kot drugačno razsežnost. To pa vendarle ne pojasni, zakaj so rezultati pri plesnih predstavah v Groningenu in Tartuju, ko gre za skoraj fizično izkušnjo, toliko nižji (namreč 3,92 in 3,66, v tem zaporedju). Vživljanje je ključni dejavnik pri govorjenem gledališču, glasbenem gledališču in plesu Potem ko smo si na splošno ogledali izkušnje različnih tipov gledališča z vidika dimenzij, je naslednje vprašanje, kako so te dimenzije povezane s splošnimi ocenami predstave, da bi ugotovili, kateri elementi gledališke izkušnje so najpomembnejši v skupni oceni gledalcev (glej Prilogo 10). Najpomembnejša elementa za oceno govorjenega gledališča, glasbenega gledališča in plesa sta stopnja, do katere se gledalci počutijo, kot da jih je potegnilo v svet predstave in, stopnja, do katere jih je pritegnila zgodba predstave. Sodelujoči iz žariščnih skupin se v glavnem povezujejo z zgodbo in s svetom, ustvarjenim prek osebne povezave. Če ponazorimo: kvalitativni rezultati iz Tartuja in Tynesida kažejo pomen osebne navezave na teme ali pripovedovano zgodbo. Gledalcem se zdi predstava zanimivejša, če se lahko navežejo na teme ali like. In obratno - gledalec, ki se ne more povezati s temami, predstavljenimi na odru, predstave zato ne ceni tako visoko. Tem ključnim elementom sledi način ocenjevanja režije ali koreografije in formalnih plati predstave ter stopnja, do katere občinstvo čuti, da se je bilo o predstavi vredno po ogledu pogovoriti z drugimi. Kvalitativna raziskava v Tartuju kaže, da se gledalci o predstavi v glavnem pogovarjajo z osebo, s katero skupaj gledajo uprizoritev, včasih pa jo priporočijo tudi drugim družinskim članom, prijateljem ali sodelavcem. Nekateri ljudje o predstavi ne želijo razpravljati zaradi »težkih tematik, o katerih je težko debatirati«. Iz teh ugotovitev lahko pridemo do sklepa, da občinstvo pri predstavi najbolj ceni občutje, da je bila predstava zasnovana tako, da bi se lahko sami vživeli v svet, ki ga ustvarja. 112 Ključne besede: ples in govorjeno gledališče proti glasbenemu gledališču in kleinkunstu Ples spremlja visoka čustvena in spoznavna vpletenost, cenjen pa je zaradi oblik in veščin Plesne predstave v vseh štirih mestih veljajo za najbolj vešče izpeljane, lepe na pogled in polne novih podob (glej Prilogo 11). Ples je hkrati tudi najbolj impresiven, navdihujoč in najmanj površinski od vseh žanrov v vseh štirih mestih, obenem pa je bolj vznemirljiv kot drugi tipi, četudi se rezultati med mesti močno razlikujejo (od 5,53 v Tynesidu, 4,73 v Debrecenu, 3,85 v Tartuju vse do 3,43 v Groningenu). Plesnemu občinstvu tako v Groningenu kot v Tartuju se zdijo predstave najmanj prepoznavne (2,84 in 2,94, v tem zaporedju) in dokaj presenetljive, v večji meri v Groningenu (4,75) kot v Tartuju (4,31). Ta razlika bi utegnila odražati ponudbo sodobnega plesa v Groningenu, za katero bi lahko rekli, če jo upoštevamo v celoti, da je v večji meri inovativne narave kakor ponudba klasičnega baleta v Tartuju. Vendar pa v Tynesidu, kjer rezultati odražajo v glavnem doživljanje klasičnega baleta (Labodje jezero), ples velja tako za prepoznavnega (4,70) kot tudi za presenetljivega (4,69). To je mogoče pripisati obenem inovativnosti v zgodbi in koreografiji pri tem zelo priljubljenem baletu: tradicionalno zasedbo ženskih labodov so namreč zamenjali z moškimi, zato se zgodba spremeni v sodobnejšo pa tudi koreografija ima več elementov urbanosti in jazza kot klasično Labodje jezero. V nasprotju s tem pa velja v Debrecenu plesna produkcija, vključena v vzorec, tj. folklorna plesna produkcija Tancmusor, za dokaj prepoznavno (4,75) in niti ne zelo presenetljivo (3,50), a vendarle zelo vešče izpeljano (5,62) in zabavno (5,56). Na Madžarskem so osnovni gibi folklornega plesa dokaj strogo opredeljeni z izročilom in večina ansamblov si prizadeva pristno podati plese različnih zgodovinskih regij države. Pri tradicionalni folklorni plesni predstavi, kot je Tancmusor, ima koreograf svobodo samo do te mere, da opredeli vrstni red plesov, natančno določi glasbo, ki bo izvajana, in razporeditev plešočih (parov) na odru. Četudi imajo pri nekaterih plesih plesalci nekaj prostora za improvizacijo, občinstvo pri takšni predstavi pričakuje, da si bo ogledalo, kako vešče plesalci predstavijo znane tipe plesov, namesto da bi pričakovalo prikaz radikalno presenetljivi0h oblik. Ples in govorjeno gledališče sta čustveno in spoznavno bogatejša ter kompleksnejša tipa gledališča z manj poudarka na vrednotah kratkočasja Četudi nobena ocena ne kaže na to, da bi bila kateri koli od gledaliških tipov zaznan kot zelo kompleksen, se je izkazalo, da sta ples in govorjeno gledališče kompleksnejša tipa gledališča. Medtem ko v Groningenu to drži za ponudbo 113 sodobnega plesa, glede na ocene pri izrazih, kot so zapleten (3,43), lahko sledljiv (3,55) in zahteven za vas osebno (2,75), v Debrecenu to drži za govorjeno gledališče (zaporedne ocene 3,09, 4,24 in 2,86). Tudi v Tartuju in Tynesidu so ocene za kompleksnost pokazale, da sta ples in govorjeno gledališče najmanj »lahkotna« tipa gledališča. V Debrecenu smo ugotovili, da govorjeno gledališče velja za najbolj izzivalno (4,47), presenetljivo (4,08) in zahtevno (3,16), medtem ko v Tynesidu in Tartuju to velja za ples.16 To pomeni, da so v Debrecenu sodelujoči bolj spoznavno in čustveno vpleteni pri govorjenem gledališču kot v drugih mestih. Poleg tega smo ugotovili, da so predstave govorjenega gledališča v vseh štirih mestih najmanj sproščujoče, saj ne veljajo za sproščujoče ne v Debrecenu (3,35) ne v Tartuju (3,37) ne v Tynesidu (3,05). In četudi veljajo za prepričljivo zabavne v Groningenu (4,05), Tynesidu (4,20) in Debrecenu (4,47) ter zmerno zabavne v Tartuju (3,62), so še zmeraj manj zabavne od drugih tipov gledališča v vseh mestih z izjemo Groningena, kjer to velja za ples. Če povzamemo, ponujata ples in govorjeno gledališče najboljše možnosti za čustveno in spoznavno vpletenost, saj ta dva tipa veljata za kompleksnejša in ju občinstvo doživlja kot najmanj zabavna v primerjavi z drugimi tipi gledališča. Glasbeno gledališče in kleinkunst sta najmanj kompleksna, a bolj zabavna in konvencionalna tipa gledališča Kleinkunst in glasbeno gledališče sta se po drugi strani izkazala za najlahkotnejša tipa gledališča za svoje občinstvo, saj sta oba dobila nizke ocene pri skupku kompleksnost, kleinkunst pa je bil deležen visokih ocen pri skupku kratkočasnost. Nista zapletena in v skladu s pričujočimi rezultati jima je zelo lahko slediti. Tako v Tynesidu kot v Groningenu sta glasbeno gledališče in kleinkunst očitno doživljana kot najmanj zahtevna gledališka tipa, pri glasbenem gledališču pa je verjetno tako zaradi velikega števila sodelujočih, ki so si v obeh vzorcih ogledali tržno usmerjene muzikale. V Tynesidu kleinkunst (stand-up komedija in kabaret) velja za najbolj konvencionalen žanr, medtem ko drugje to velja za glasbeno gledališče. Ko razpravljamo o operi v kvalitativni raziskavi v Tartuju, sodelujoči posebej cenijo konvencionalnost opere, ker se to ujema s pričakovanji gledalcev. V vseh štirih mestih se zdi, da je glasbeno gledališče nekoliko bolj površinsko kot drugi tipi 16 Upoštevajmo, da izraz "izzivalno" ni bil vključen v vprašalnik v Tartuju. 114 gledališča. Poleg tega (kar verjetno ni najbolj presenetljivo) kleinkunst velja za najbolj kratkočasen tip gledališča, saj je najbolj smešen, zabaven in sproščujoč hkrati, pri čemer je povprečna ocena skoraj 5,0 (Groningen) ali nad 5,0 (Debrecen in Tyneside).17 Ponudba glasbenega gledališča v Tartuju je nekoliko kompleksnejša - manj lahko sledljiva (4,23), nekoliko zapletenejša (2,45) in zahtevna za posameznika (1,91) - kakor to velja za Groningen in Tyneside. Zdi se, da je to v skladu z opažanjem, da glasbeno gledališče v Tartuju ne velja za smešno (3,12), medtem ko to drži za Groningen (4,38) in Tyneside (4,56). V Tartuju bi to lahko pojasnili z dvema predstavama, in sicer z opero Tosca, tragično ljubezensko zgodbo z nesrečnim koncem, in z muzikalom Kabaret, ki navkljub črnemu humorju, ki ga prav tako vsebuje, v kvalitativni raziskavi ni bil zaznan kot smešen. Četudi glasbeno gledališče v veliki meri velja za zabavno v Debrecenu in Tynesidu (4,57 in 5,50, v tem zaporedju), ga imajo za veliko manj sproščujoče (3,86 in 3,89, v tem zaporedju). V Tynesidu bi lahko bilo tako zato, ker bi se dalo muzikal Umazani ples (ki je dal večino sodelujočih) prej klasificirati kot energičen ali aktivirajoč, kakor pa sproščujoč. Glasbeno gledališče ne velja za smešno niti v Debrecenu (2,57). To bi bilo mogoče pojasniti z dejstvom, da je edina glasbena predstava v vzorcu iz Debrecena dokaj tradicionalna uprizoritev Puccinijeve opere La Bohème, ki bi jo le stežka zaznali kot smešno in nemara zavoljo tega niti ne kot posebej sproščujočo. V Groningenu pa je po drugi strani raven kratkočasnosti, ki jo vzbujajo predstave glasbenega gledališča, na splošno zmerno visoka (zabavno 4,64, sproščujoče 4,90) kar najverjetneje povzročijo (tržno usmerjeni) muzikali, navzoči v vzorcu iz Groningena. Dokaj jasno je, da v Debrecenu ali Tartuju, kjer je v ponudbi več opere, ljudje glasbeno gledališče doživljajo kot kompleksnejše in manj kratkočasno kot v Groningenu in Tynesidu, kjer glasbeno gledališče v glavnem sestavljajo muzikali. Govorjeno gledališče in kleinkunst sta najbolj družbeno relevantna, kleinkunst pa je tudi najbolj osebno relevanten Na splošno je občinstvo videti zadovoljno s profesionalno ravnjo produkcij v ponudbi. Vsi tipi gledališča v vseh štirih mestih naj bi bili po ugotovitvah zelo vešče izpeljani, zmeraj zadovoljivo celoviti in nikoli dolgočasni. To zadovoljstvo je vidno tudi iz visokih ocen za dimenzijo gledališkosti in tematsko dimenzijo. 17 Le v Groningenu glasbeno gledališče velja za nekoliko bolj sproščujoče kakor kabaret (4,9 za glasbeno gledališče v primerjavi s 4,8 za kabaret). Zgornji rezultati potrjujejo prepričanje, da govorjeno gledališče in ples v 115 različnih evropskih kulturnih regijah zastopata »resnejša« in bolj »zahtevna« tipa gledališča, da občinstvo pritegneta bolj na čustveni ali spoznavni ravni in, še posebej v primeru plesa, prek svoje veščine in oblik, ne pa toliko prek vrednot kratkočasja. Kleinkunst in glasbeno gledališče pa sta po drugi strani potrjeno lahkotnejša tipa gledališča, kjer je veliko bolj pomembna vrednota kratkočasja. Vendar pa to ne pomeni, da tem gledališkim tipom samodejno primanjkuje relevantnosti. Kvantitativna raziskava s svojimi rezultati kaže, da na splošno vsi tipi predstav veljajo za bolj družbeno relevantne kakor relevantne na osebni ravni, saj so ocene osebne relevantnosti dokaj nizke, zlasti v Groningenu in Tartuju. Pojmovanje osebne relevantnosti je kljub temu treba nadalje pojasniti. Sodelujoči v žariščnih skupinah v Groningenu očitno presojajo predstavo kot osebno relevantno, če se lahko neposredno in osebno povežejo s tistim, kar se med predstavo dogaja. V večini primerov sodelujoči jasno povedo, da prepoznajo, kaj je udejanjeno, vendar pa tega ne morejo neposredno povezati s položaji v svojem osebnem življenju. Zato teh izkušenj ne imenujejo osebno relevantne, kar bi pojasnilo nizke ocene osebne relevantnosti v Groningenu. Vendar pa cenijo način, kako jim zadevne predstave dopuščajo razumeti načine delovanja in razmišljanja ljudi v danih okoliščinah. Sodelujoči iz Groningena povezujejo pojem družbene relevantnosti z aktualnimi in družbenimi vprašanji. Nekaj sodelujočih ocenjuje družbeno relevantnost kot osebno relevantnost, ker se jim zdi zelo pomembno ohranjati družbeno zavedanje v svojem osebnem življenju. Kvantitativni rezultati prikazujejo, da sta govorjeno gledališče in kleinkunst gledališka tipa, za katera je značilna največja družbena relevantnost, medtem ko kleinkunst velja tudi za najbolj relevanten tip gledališča na osebni ravni. Za ta dva tipa gledališča smo ugotovili, da sta najbolj relevantna, tako na osebni kot na družbeni ravni, v Debrecenu in Tynesidu. Dokaj nenavadno je, da kljub velikemu učinku na gledalce ples ne velja za posebej osebno ali družbeno relevantnega za občinstvo tako v Groningenu kot v Tartuju, medtem ko ga imajo v Tynesidu in Debrecenu za relevantnega. V Debrecenu je to mogoče pojasniti s tem, da je folklorno gibanje na Madžarskem močno živo povsod po državi, v glavnem prek plesnih tečajev in ljudskih balov, ki oblikujejo pomembno reprezentacijo nacionalne in regionalne identitete. V Tynesidu je to spet mogoče pripisati temi Labodjega jezera, ki v nasprotju z izvirnim romantičnim baletom prikazuje življenje plemstva in gejevske ljubezni. Pomen izkustvenih ključnih besed pri ocenjevanju predstav Predstave plesa, govorjenega gledališča in glasbenega gledališča najprej ocenjujejo glede na vtis, ki ga naredijo na svoje občinstvo Ko si ogledujemo stopnjo povezanosti med ocenjevanjem predstave in ključnimi besedami (glej Prilogo 12),18 se izkaže, da so v povprečju vseh štirih mest, če jih štejemo skupaj, najpomembnejše značilnosti predstav plesa, govorjenega gledališča in glasbenega gledališča, da so impresivne (naredijo vtis). Vendar pa ima ta izraz nekoliko različen pomen za različne vrste občinstva. Za občinstvo glasbenega gledališča impresivno razložimo znatno bolj skozi obliko predstave, saj gledalci pričakujejo dobro narejeno sceno (ki ne sme biti »poceni«), lepo glasbo, vrhunske pevce, kakor ugotavljajo člani žariščnih skupin v Tartuju. Žariščne skupine v Tartuju nadalje kažejo, da občinstvo govorjenega gledališča izraz impresivno namesto tega povezuje bolj z vsebino predstave: gledalci so impresionirani, če jih je predstava resnično pripravila do razmišljanja o vprašanjih, predstavljenih na odru, in če so teme v predstavi lahko povezali s svojimi lastnimi izkušnjami. Podobno velja, da je videti, da je za občinstvo govorjenega gledališča dobra igra eden od vidikov predstave, ki je impresiven, a posebej tedaj, ko opazijo, da vloge ali lika ni lahko igrati. Kvalitativna raziskava v Groningenu kaže, da sodelujoči občudujejo strokovno delo igralcev, profesionalni način podajanja besedila in zmožnost ustvarjanja celotnega sveta s komaj kaj scenskih pripomočkov v predstavi Prevara. Sodelujoči so bili tudi pod vtisom igralske tehnike in nadarjenosti igralcev: na primer zmožnost, da se priplazijo pod kožo nekomu drugemu, da so si zmožni zamisliti in ustvariti lik, graditi dvoslojnost in poglobljenost značaja kot igralci v predstavi Skopuh. Na drugem mestu po pomembnosti so veščine nastopajočih Na prvi pogled je presenetljivo, da je veščina, ki naj bi bila osnovni pogoj za ples, zgolj peta najmočnejša stopnja povezanosti (0,51) v povprečjih vseh štirih mest skupaj. Vendar pa to večinoma povzroča nekoliko nižja stopnja povezanosti plesa v Debrecenu, ki ga zastopa polpoklicna predstava folklore. Pravzaprav je v Tartuju in Tynesidu, kjer je vzorec v glavnem sestavljen iz klasičnega baleta, veščina najvplivnejša spremenljivka v oceni predstave. Drugi izrazi, ki igrajo pomembno vlogo pri ocenjevanju plesa, so nedolgočasno, navdihujoče in lepo na pogled. Za občinstvo v Groningenu mera, do katere se predstava izkaže za sproščujočo in 18 Stopnje povezanosti za kleinkunst niso vključene v Prilogo, ker se je izkazalo, da niso statistično pomembne v Debrecenu. Zaradi pomanjkanja kleinkunsta v Tartuju so nam ob tem za primerjavo ostali le podatki iz dveh mest. polno novih podob, prav tako vpliva na oceno. Za gledalce folklornega plesa v 117 Debrecenu pa je precej pomembna tudi osebna relevantnost predstave. Za impresivno sta med prvimi tremi v povprečju štirih mest skupaj za govorjeno gledališče in glasbeno gledališče še nedolgočasno in vešče izpeljano, sledi pa jim navdihujoče v primeru govorjenega gledališča. Za občinstvo govorjenega gledališča tako v Debrecenu kot v Groningenu je dodatno pomembno še, da je predstava vznemirljiva pa tudi zabavna. Da ni površinska, je pomembno predvsem za občinstvo v Groningenu in Tartuju, medtem ko gledalec v Groningenu ceni tudi lepo predstavo. To kaže, da različni vidiki, kot so zabava ter spoznavna in čustvena vpletenost, igrajo pomembno vlogo pri dodelitvi visoke ocene določeni predstavi. Da predstava glasbenega gledališča daje vtis celovitosti in da je vznemirljiva, je pomembno v Tynesidu in Debrecenu. Tudi lepa na pogled je pomemben dejavnik v primeru glasbenega gledališča, vendar za občinstvo v Debrecenu ne tako zelo. Kvalitativna raziskava v Groningenu podpira te rezultate. Sodelujoči v žariščnih skupinah in intervjujih so poudarili tudi pomen profesionalne usposobljenosti in veščine. Spoštovanje lepote je videti povezano s (pričakovanimi) značilnostmi predstave in ima zato različne pomene v različnih kontekstih. Sodelujoči cenijo veščine še posebej v povezavi s plesom in kleinkunstom (kabaret): pri plesu v povezavi s fizičnostjo predstave, pri kabaretu pa se pogosto govori o nadarjenosti nastopajočega, ki je povezana z zabavo, denimo z roganjem in šalami, igro v smislu upodobitve specifičnih - bolečih in/ali smešnih - položajev in/ali igranjem/ petjem. Ko smo sodelujoče v kvalitativni raziskavi v Tartuju prosili, naj se domislijo svojih prvih spominov na predstavo, so pogosto začeli razpravljati o igri ali o petju. Posebej igranje je bilo cenjeno, če je bila vloga očiten tehničen izziv za igralca. Razprava o veščinah nastopajočih je bila celo še opaznejša v primeru glasbenega kakor govorjenega gledališča. Pri slednjem so sodelujoči pogosteje združili pogovor o igri in o vlogi, torej so razpravljali o dobri igri in poosebitvi skupaj. Gledalce so osupnile veščine odraslih igralcev, ko so igrali otroke v predstavi govorjenega gledališča Kuidas tappa laulurastast [Ne ubij slavca], ali pa so opazili, da je bila »vloga popolna za dotičnega igralca«. Gledalci opere so dokaj jasno ločevali med igro in petjem, ob čemer so poudarili, kadar je bilo poleg petja tudi igranje presenetljivo dobro. Potem ko smo v žariščni skupini v Tartuju razpravljali o kakovosti petja, je neki gledalec poudaril, da »včasih operni pevci samo stojijo in pojejo, tukaj pa nikakor ni bilo vse tako. Vsi so zelo dobro igrali in se pomikali naokoli.« Poleg tega so gledalci glasbenega gledališča veliko več govorili o tehničnih podrobnostih, kot so glasovne zmožnosti ali primerjava med 118 različnimi pevci v isti vlogi (če so uporabljali dvojne pevce), naglas pevcev (če opera ni bila odpeta v maternem jeziku) in artikuliranje. Zaključek in razprava Visoke ocene pri skupnem ocenjevanju predstav v naših vzorcih nam omogočajo sklep, da člani občinstva visoko cenijo vse vrste izkušenj, ki jih ponujajo različni tipi in žanri gledališča. Bližnji pogled na tipe, žanre in mesta pa prinese bolj raznolike izide ter prispeva k boljšemu uvidu v vsebino teh splošnih sodb o gledaliških izkušnjah v različnih regijah Evrope. Najvišje ocene za vse tipe in žanre so v dimenziji gledališkosti. Povsod člani občinstva pri izvajalcih posebej cenijo kakovost igranja, petja, plesa, nastopanja itd. Te rezultate še podprejo visoke ocene v skupku oblike in veščine v vseh mestih. Zatem je pri gledališkem dogodku jasno viden pomen dimenzije vživljanja, torej zmožnost predstav, da gledalca pritegnejo s svetom in zgodbo, ki sta ustvarjena in predstavljena na odru, kar je najvplivnejši element pri opredeljevanju splošne ocene predstave. Poleg tega je najvplivnejša ključna beseda, ki opredeljuje oceno predstave, impresivno. Ta ugotovitev je zelo skladna z Eversmannom, pri čemer se beseda impresivno nanaša na pomen čustvene vpletenosti in je dodatno močno povezana z dimenzijo vživljanja. Kvalitativna raziskava pa še bolj osvetljuje pomen izraza impresivno pri različnih gledaliških tipih. Za občinstvo glasbenega gledališča je izraz bolj povezan z oblikami in veščinami (kar pa ima po drugi strani močno povezavo z dimenzijo gledališkosti), medtem ko občinstvo govorjenega gledališča meni, da ima izraz več opraviti s temami, predstavljenimi na odru (tematska dimenzija), in njihovo osebno relevantnostjo za gledalce. Ti kvalitativni rezultati zastavljajo hipotezo, da se gledalci v predstavo v prvi vrsti zatopijo prek dimenzije gledališkosti in tematske dimenzije. Vendar pa pri primerjavi gledaliških tipov opazimo dokaj jasno razliko med izkušnjami, ki jih po eni strani ponujata glasbeno gledališče in kleinkunst, in po drugi strani med izkušnjami ob ogledu predstav govorjenega gledališča ali plesa. Prve doživljajo kot bolj kratkočasne in najmanj kompleksne, medtem ko za druge menijo, da so kompleksnejše in zahtevajo večjo spoznavno ter čustveno vpletenost. Govorjeno gledališče in ples veljata za bolj zapleteni, izzivalni, presenetljivi in zahtevni obliki, ki sta manj sproščujoči in zabavni od drugih tipov gledališča. Glasbeno gledališče in kleinkunst po eni strani veljata za v večji meri zabavna in sproščujoča, hkrati pa tudi za nekoliko bolj površinska. Poleg tega so ob podrobnejšem pregledu izkušnje odvisne tudi od razlik med 119 žanri: sodobni ples velja za kompleksnejšega od klasičnega baleta, ki ga cenijo bolj zaradi njegovih oblik in veščin, podobno pa velja tudi za opero in muzikale; pri čemer so muzikali tudi bolj sproščujoči in zabavni. Občinstvo kleinkunst doživlja kot najbolj kratkočasen, in precej zanimivo je, da tudi kot najbolj osebno relevanten tip gledališča. Ko ocenjujemo rezultate v okviru širšega sklopa celotnega projekta Študije mest STEP,19 je treba poudariti, da se pojavi nekaj razlik med mesti, ki jih povzročajo razlike v gledališki ponudbi teh mest. Prvič, zmožnost doseganja določenih rezultatov v smislu izkustvenih vrednot je odvisna od žanrov, ki so v ponudbi, kakor prikazuje primerjava med mesti Tartu in Debrecen na eni strani ter Tyneside in Groningen na drugi. V Tartuju in Debrecenu, kjer je v ponudbi opazna količina opernih predstav, glasbeno gledališče doživljajo kot kompleksnejše v primerjavi s Tynesidom in Groningenom, kjer je več muzikalov, ki vzbujajo vrednote sprostitve in kratkočasja. Poleg tega je, četudi se govorjeno gledališče in ples na splošno izkažeta za tako najbolj spoznavno kot tudi čustveno bogatejša tipa gledališča, v Groningenu ples tisti, ki izstopa kot najbolj spoznavno bogatejši, medtem ko v Debrecenu to velja za govorjeno gledališče. Če upoštevamo rezultate, ki so predstavljeni v tem članku, je zelo verjetno, da je to mogoče razložiti s specifično vrsto plesa in govorjenega gledališča, ki ju najdemo v ponudbi teh mest. Če vzamemo za primer Debrecen, je jasno, da je bila večina predstav govorjenega gledališča v mestnem gledališču najbolj inovativnih tako po predstavljenih temah (sodobna dramatika) kot tudi po uporabljenih gledaliških oblikah. Mestno gledališče v raziskovalnem obdobju ni predstavljalo niti sodobnega plesa niti klasičnega baleta, in inovativne plesne predstave katerega koli žanra so bile v tipičnih primerih v mestu dokaj redke, saj so jih navadno ponudili zgolj kot občasna gostovanja. Na splošno za Madžarsko drži, da se pomembnejši sodobni ples (ali tudi klasični balet, ko smo ravno pri tem) osredotoča na prestolnico, torej Budimpešto. Za občinstvo v Debrecenu in podobnih mestih sta od resnih žanrov v ponudbi govorjeno gledališče in včasih opera. V Študiji mest STEP so upoštevane izkušnje zgolj štirih glavnih tipov gledališča. Zavedamo se, da obstajajo številne vrste gledališča, ki bi se utegnile močno razlikovati od prevladujoče recepcije, denimo participatorna umetnost, multimedijski dogodki in oblike mešanih žanrov. Ker pa nobeno od štirih mest, ki so vključena v projekt, ni gledališka prestolnica, je bila delitev na štiri tipe, in po potrebi tudi na žanre, razumen in sledljiv kompromis. Četudi je v vseh teh mestih uprizorjenih tudi več alternativnih predstav, te ne prevladujejo v gledališki 19 Dodatni zaključki, ki jih je mogoče črpati iz tega v okviru širšega obsega Študije mest STEP, so predstavljeni v sklepnem članku v tej številki. 120 ponudbi zadevnih mest in jih nismo vključili v raziskavo recepcije gledališča (prim. članek o ponudbi v tej številki). Podobne raziskave o različnih ali mešanih žanrih bi utegnile terjati drugačen metodološki pristop. Zaradi metodoloških razlogov smo se odločili razločiti dimenzije in skupke zgolj na podlagi teoretičnih domnev, ne pa (tudi) na podlagi statističnih analiz svojih podatkov, denimo analize glavnih komponent ali faktorske analize. Tako smo sklenili zato, ker smo delali s štirimi ločenimi nizi podatkov z različno velikimi vzorci (število sodelujočih) in sestavami (različna razmerja med tipi in žanri gledališča med različnimi nizi podatkov), kar zaplete poskuse, da bi prišli do primerljivih ali delno podobnih skupin med različnimi nizi podatkov. Nekajkrat smo poskusili izpostaviti faktorje ali skupke v svojih podatkih, vendar pa je bilo rezultate težko razložiti in pričakovati je bilo, da bi se lahko, če bi različne produkcije še naprej preučevali ločeno, pojavile opazne razlike v oblikovanju faktorjev ali skupkov.20 Pomena kvalitativne raziskave pri raziskovanju recepcije gledališča ne smemo podcenjevati. Žariščne skupine in poglobljeni intervjuji so na plano privedli pomembne uvide in načine, kako si razlagati rezultate kvantitativnih raziskav. Priporočljivo je opraviti tako kvantitativno kot kvalitativno raziskavo, ko preučujemo iste predstave (kakor smo storili v Tynesidu), vendar pa bi ločevanje raziskave na različna obdobja prav lahko bilo posledica pomanjkanja denarja, časa ali človeških virov za hkratno izvedbo raziskave o množični recepciji. Raziskava mednarodne primerjalne recepcije gledališča prinaša mnoge izzive ves čas raziskovalnega procesa, od ustvarjanja primerljivega vzorca in prevajanja vprašalnikov do razlaganja rezultatov, posebej na mestih, kjer rezultati nemara izhajajo iz le nekaj predstav. Vendar pa Študija mest STEP na splošno dokazuje, da primerjava izkušenj občinstva različnih mest proizvede logične in razložljive vzorce recepcije gledališča pa tudi ponazori, kako se ti vzorci odražajo preko določenih tipov in žanrov, ki so na voljo v zadevnih mestih. 20 Predhodne poskuse, da bi razločili dimenzije gledaliških izkušnj v več produkcijah na velikem nizu podatkov, je opravila Wilders (Theaterbeleving). Eksploratorno faktorsko analizo je izvedla na nizu podatkov govorjenega gledališča in sodobnega plesa. V tem primeru so posamezne produkcije celo znotraj istega gledališkega tipa/ žanra spodbudile različne rezultate in tvorile bolj ali manj različne faktorje. Wilders je zaključila, da se zdi izkušnja posameznih odrskih produkcij preveč specifična, da bi lahko iz nje izločili skupke, ki izpolnjujejo kriterije interpretabilnosti (357). V odnosu do Študije mest STEP se je pojavila domneva, da bi velike razlike v številu produkcij, sodelujočih na produkcijo in druge razlike v podatkovnih bazah izkrivljale celotno sliko za tip/žanr, kot se je to zgodilo za ples v zgoraj opisanem nizu podatkov (Theaterbeleving). Po drugi strani pa se je takšna metoda izkazala za koristno pri prikazu kompleksnega razmerja med zahtevnimi (izzivom polnimi) in prijetnimi estetskimi izkušnjami. Takšni analizi z uporabo ključnih besed smo izvedli ločeno na vzorcu v Tynesidu (glej Edelman in Šorli) ter vzorcu v Tartuju (glej Toome). Literatura 121 Boerner, Sabine, Joanna Jobst in Meike Wiemann. "Exploring the Theatrical Experience: Results from an Empirical Investigation." Psychology of Aesthetics, Creativity and the Arts 4.3 (2010): 173-180. Edelman, Joshua, Maja Šorli in Tony Fisher. Cultural Value. The Value of Subsidized, Commercial and Amateur Theatre and Dance for Tyneside's Audiences. London: Osrednja kraljeva šola za govor in dramo, Univerza v Londonu, 2014. Edelman, Joshua, in Maja Šorli. »Measuring the value of theatre for Tyneside audiences.« Cultural Trends 24. 3 (2015): 232-244. DOI: 10.1080/09548963.2015.1066074. Eversmann, Peter. "The experience of the theatrical event." Theatrical Events: Borders Dynamics Frames. Ur. V. A. Cremona, P. Eversmann, H. van Maanen, W. Sauter and J. Tulloch. Amsterdam, New York: Rodopi, 2004. 139-174. Hansen, Louise Ejgod. "Behaviour and attitude: the Theatre Talks method as audience development." International Journal of Cultural Policy, 21.3 (2015). DOI: 10.1080/10286632.2014.904299. —. "The Democratic Potential of Theatre Talks." Nordic Theatre Studies 25 (2013): 10-21. Sauter, Willmar. "Who reacts when, how and upon what: From audience surveys to the theatrical event." Contemporary Theatre Review. 12.3 (2002): 115-129. Toome, Hedi-Liis. "Do you feel the same? Different dominants of theatrical experiences." Nordic Theatre Studies 27.2 (2015). [pred izidom] Van den Hoogen, Quirijn Lennert. "Functioning of the performing Arts in Urban Society: Political Views on Artistic Experience." Global Changes - Local Stages. How Theatre Functions in Small European Countries. Ur. H. van Maanen, A. Kotte, A. Saro. Amsterdam, New York: Rodopi, 2009. 265-299. —. Performing Arts and the City. Dutch municipal cultural policy in the Brave New World of evidence-based policy. (Disertacija.) Univerza v Groningenu, 2010. Van Maanen, Hans. "De kunst van het uitgaan." Boekmancahier 4 (1990): 118-131. —. "Theaterwetenschap in de praktijk. Over de integratie van productie-, receptie-organisatie." Tijdschriftvoor Theaterwetenschap 3 (1993): 7-20. —. Het Nederlandse toneelbestel van 1945 tot 1995. Amsterdam: Amsterdam University Press, 1997. —. How to study Art Worlds. On the Societal Functioning of Aesthetic Values. Amsterdam: Amsterdam University Press, 2009. Van Maanen, Hans, Antine Zijlstra in Marline L. Wilders. How Theatre Functions in the City of Groningen. Supply and Use in a Regular Season. Raziskovalno središče Umetnost v družbi: Univerza v Groningenu, 2013. 122 Wilders, Marline L. "How Theatre Buildings Condition the Realization of values for Local Audiences." Global Changes - Local Stages. How Theatre Functions in Smaller European Countries. Ur. H. van Maanen, A. Kotte, A. Saro, Amsterdam, New York: Rodopi, 2009. 460-489. —. Theaterbeleving in het belevenistheater. De architectuur van het theatergebouw als contextvoor de theaterervaring. (Disertacija.) Univerza v Groningenu, 2012. PRILOGA 1. EKIPA - MODEL ZA ANALIZO GLEDALIŠKEGA DOGODKA (TEAM) 123 kontekstualna dimenzija 1 1.1 Kako privabljamo katere (skupine) gledalce(v) (vključno s tržno usmerjenimi dejavnostmi) 1.2 Odnosi med gledalci v resničnem življenju 2.1 Kako so gledališki ustvarjalci in gledalci v stiku pred, med in po predstavi, pa tudi gledalci med seboj 2.2 Tozadevna uporaba prostora gledališča in gledališkega prostora 3.1 Gledališki prostor, vključno z osvetljavo in zvočno opremo 3.2 Način igranja (odnos med igralci in liki) 3.3 Način igre (posnemovalna, gibalna dejavnost in oddaljenost) 3.4 Kostumi 4.1 Struktura zgodbe (potek fabule, liki itd.) 5.1 Izkušnje resničnosti, na katerih temelji predstava 5.2 Druga umetniška dela, ki se jih predstava poslužuje 5.3 Kaj lahko imenujemo za teme predstave 2 organizacija sporazmevanja v prostoru in času 1 organizacija odnosa med gledališkim dogodkom in življenjem(-ji] gledalcev t 1.3 Kako so na organizacijski ravni izkušnje dogodka povezane s (skupnimi) življenji gledalcev SNOV, KI DOBIVA OBLIKO V GLEDALIŠKEM (3) IN PRIPOVEDOVALSKEM SISTEMU (4), PODANA V SPECIFIČNIH PROSTORSKIH IN DRUŽBENIH RAZMERAH (2 IN 1), VZBUJA GLEDALIŠKE IN DRUŽBENE IZKUŠNJE IN ZAZNAVE. Opomba. Pod številko 4 so lahko opisani pripovedovalski sistem, dramski pa tudi postdramski načini »pripovedovanja zgodb«. Specifično področje za besedilni sistem ni navzoče, ker imajo po eni strani nebesedilne predstave prav tako pripovedovalsko strukturo, po drugi strani pa lahko strukturo gledaliških besedil opišemo znotraj okvira »pripovedovalskega sistema«. © Hans van Maanen 124 PRILOGA 2. Izbrane produkcije za kvantitativno raziskavo občinstva v Groningenu (sezona 2010-2011) SKUPINA PREDSTAVA P/L TIP ŽANR PRIZORIŠČE N 1 Kunes Small Hour P Ples Sod. ples Grand T. 16 2 Nederlands Danstheater Entwine P Ples Sod. ples Stadssch. 64 3 Grand Theater productie Storm and Co P Ples Sod. ples Grand T. 11 4 Australian Dance Company Be your self P Ples Sod. ples Stadssch. 67 5 Conny Jansen danst ZOUT P Ples Sod. ples Stadssch. 55 6 Noord Nederlandse Dans Rock Paper Scissor P Ples Sod. ples Stadssch. 42 7 Noord Nederlandse Dans Tidal P Ples Sod. ples Stadssch. 90 8 Club Guy and Roni Quick, Quick, Wall P Ples Sod. ples Stadssch. 66 9 Het internationaal Danstheater Oorsprong P Ples Sod. ples Stadssch. 38 10 Nederlands Dans Theater 2 Re-Engage P Ples Sod. ples Stadssch. 71 11 André Manuel Leve de man P Kl Kabaret Oosterp. 80 12 Rogaar Gewoon Bijzonder P Kl Kabaret Kruithuis 19 13 Katinka Polderman Polderman P Kl Kabaret Oosterp. 50 14 Joep Onder den Linden Nat P Kl Kabaret Stadssch. 46 15 Freek de Jonge Neven P Kl Kabaret Stadssch. 72 16 Lenette van Dongen Hoogseizoen P Kl Kabaret Stadssch. 67 17 Schudden Noorderzon P Kl Kabaret Oosterp. 67 18 Ronald Goedemondt Binnen de Lijntjes P Kl Kabaret Stadssch. 83 19 Kamps en Kamps Kamps en Kamps P Kl Kabaret Oosterp. 68 20 Nathalie Baartman RAAK P Kl Kabaret Kruithuis 37 21 Joop van de Ende Toon de musical P GlG Muzikal Stadssch. 93 22 Joop van de Ende Petticoat P GlG Muzikal Martinipl. 89 23 De Graaf en Cornelissen Volendam de musical P GlG Muzikal Martinipl. 86 24 Goof Bommen Berend L GlG Muzikal Stadssch. 69 25 Vals alarm Bad Girls L GlG Muzikal Martinapl. 92 26 Opera van Tartastan Carmen P GlG Opera Martinipl. 56 125 SKUPINA PREOSTAVA P/L TIP ŽANR PRIZORIŠČE N 27 Kate Mcintosh Dark Matter P Kl Sod. pan. Grand T. 27 28 Zomergasten Rinoceritis P GG Grand T. 31 29 Toneelgroep Maastricht Weense Woud P GG Stadssch. 55 30 Theater te water Van zussen en zo P-L GG Prinsenth. 26 31 Het toneel speelt Expats P GG Stadssch. 68 32 Groninger studenten toneel Ifiginea L GG Aatheater 40 33 Kurk Paradijs L GG Prinsenth 40 34 Discordia Monolog P GG Grand T. 6 35 Noord Nederlands Toneel Theiresias P GG Stadssch. 81 36 Nelissen HerbertsAquarium P GG Grand T. 22 37 Toneelgroep Amsterdam Spoken P GG Stadssch. 88 38 Nachtgasten Nachtgasten P GG Machinef. 21 39 Praedinius Gymnasium Central Park west L GG Prinsenth. 26 40 Noord Nederlands Toneel Medea P GG Stadssch. 42 41 Noord Nederlands Toneel Nacht van Gertrude P GG Machinef. 26 42 Carver Steeds meer mensen... P GG Grand T. 50 43 Flauwe cult Boeing Boeing L GG Prinsenth. 18 44 Oostpool Hamlet P GG Stadssch. 60 45 Het toneel speelt De wijze kater P GG Stadssch. 94 46 Ro theater Amazones P GG Stadssch. 53 47 Toneelgroep Amsterdam Phaedra P GG Stadssch. 77 48 Mighty society Mighty Society 8 P GG Noorderpoort 83 49 Nationaal toneel Verre Vrienden P GG Stadssch. 60 50 Dood paard Freetown P GG Grand T. 22 51 Van dolron Voordeel van de twijfel P GG Kruithuis 36 52 Stranger things have happened Osama, the hero L Kl Improviz. gled. OUT th. 27 Opombe. P/L = profesionalno / ljubiteljsko, P = profesionalno, L = ljubiteljsko, P-L = polprofesionalno, GG = govorjeno gledališče, GlG = glasbeno gledališče, Kl = kleinkunst, N = število anketirancev, Sod. ples = sodobni ples, Sod. pan. = sodobna pantomima, Improviz. = improvizacijsko gledališče. 126 PRILOGA 3. Izbrane produkcije za kvantitativno raziskavo občinstva v Debrecenu (sezona 2012, april-junij) SKUPINA PREDSTAVA P/L TIP ŽANR PRIZORIŠČE N 1 Hajdu Tancegyuttes Tôncmûsor P-L Ples Folklorni ples Csokonai Szinhaz Nagyterem 23 2 Različni umetniki stand-up komedije Stand Up Comedy P Kl Kabaret Lovarda 48 3 Csokonai Nemzeti Szinhaz Bohémélet P GlG Csokonai Szinhaz Nagyterem 342 4 Csokonai Nemzeti Szinhaz Az ember tragédiôja P GG Csokonai Szinhaz Nagyterem 166 5 Csokonai Nemzeti Szinhaz illuziok P GG Csokonai Vig Kamaraszinhaz 386 6 Csokonai Nemzeti Szinhaz Péter és Jerry P GG Csokonai Horvath Árpad Studio 52 7 Koruti Szinhaz Meseauto P GG Vasutas Müvelodési Haz 78 8 SzinLaz Tarsulat Szentivônéji Mômor L GG Debreceni Egyetem alagsor 44 Opombe. P/L = profesionalno / ljubiteljsko, P = profesionalno, L = ljubiteljsko, P-L = polprofesionalno, GG = govorjeno gledališče, GlG = glasbeno gledališče, Kl = kleinkunst, N = število anketirancev. PRILOGA 4. Izbrane produkcije za kvantitativno raziskavo občinstva v Tartuju (sezona 2012, september-oktober) SKUPINA PREDSTAVA P/L TIP ŽANR PRIZORIŠČE N 1 Vanemuine Cabaret P GlG Muzikal BB 227 2 Vanemuine Mary Poppins P GlG Muzikal BB 53 3 Vanemuine Tosca P GlG Opera SB 158 4 Vanemuine Uinuv kaunitar P Ples Balet BB 62 5 Vanemuine Casanova P Ples Balet SB 110 6 Vanemuine Kadunud kasi P GG Sadamateater 112 7 Vanemuine Karjaar P GG Sadamateater 101 8 Vanemuine Inimese parimad sobrad P GG Sadamateater 98 9 Vanemuine Oblomov P GG Gov. gled. Sadamateater 153 10 Vanemuine Puhastus P GG Gov. gled. SB 157 11 Vanemuine Kalendritüdrukud P GG Gov. gled. BB 112 12 Tartu New Theatre (TNT ) Ird, K P GG Gov. gled. TNT 48 13 Tartu New Theatre Vanemuise biitlid P GG Gov. gled. TNT 10 Opombe. P/L = profesionalno / ljubiteljsko, P = profesionalno, GG = govorjeno gledališče, GlG = glasbeno gledališče, Kl = kleinkunst, N = število anketirancev, BB = velika stavba, SB = mala stavba. PRILOGA 5. Izbrane produkcije za kvantitativno raziskavo občinstva v Tynesidu 127 (sezona 2014, februar-maj) skupina predstava P/L TIP ŽANR PRIZORIŠČE N 1 Joelene English Dance Theatre & MYSTERYSKIN February 11th 1963 & Road Postures P Ples Sod. ples Dance City 8 2 Vincent Dance Theatre Motherland P Ples Sod. ples Dance City 5 3 New Adventures Swan Lake P Ples Balet Theatre Royal 475 4 Ballet Theatre UK The Little Mermaid P Ples Balet The Customs House 6 5 Jacobsen Entertainment Dirty Dancing P GLG Muzikal Theatre Royal 575 6 Starset Theatre Avenue Q A GLG Muzikal The Customs House 40 7 Encore Encore P Kl Kabaret The Customs House 25 8 Jimmy Cricket & Alfie Joey Jimmy Cricket & Alfie Joey P Kl Stand-up The Customs House 3 9 Sarah Millican Sarah Millican Homebird P Kl Stand-up Mill Volvo Tyne Theatre 14 10 Owen Sheers The Two Worlds of Charlie F. P GG Theatre Royal 64 11 Theatre Royal Bath Pygmalion P GG Theatre Royal 179 12 Propeller Theatre Company A Midsummer Night's Dream P GG Theatre Royal 10 13 Propeller Theatre Company The Comedy of Errors P GG Theatre Royal 3 14 The Customs House and Guild of Lillians Get up & Tie Your Fingers P GG The Customs House 33 15 Nabokov Incognito P GG Live Theatre 101 16 Live Theatre Captain Amazing P GG Live Theatre 58 17 Kirsten Luckins The Moon Cannot Be Stolen P GG Live Theatre 5 18 Northern Stage Catch-22 P GG Northern Stage 54 19 Headlong Spring Awakening P GG Northern Stage 19 20 Westovians Murder in Play A GG The Pier Pavilion 22 21 The People's Theatre The Steamie A GG The People's Theatre 24 22 The People's Theatre Woman in Mind A GG The People's Theatre 42 23 Tynemouth Priory Theatre Lend me a Tenor A GG Tynemouth Priory Th. 34 24 Alphabetti Theatre Alphabetti Soup P Drugo Alphabetti Spaghetti 9 Opombe. P/L = profesionalno / ljubiteljsko, P = profesionalno, L = ljubiteljsko, P-L = polprofesionalno, GG = govorjeno gledališče, GlG = glasbeno gledališče, Kl = kleinkunst, N = število anketirancev, Sod. ples = sodobni ples. 128 PRILOGA 6. Izbrane produkcije za kvalitativno raziskavo v Groningenu (sezona 2011) DATUM sKUPINA / UMETNIK predstava TIP / ŽANR PRIZORIŠČE 30 oct. Staatsopera van Tatarstan Die Zauberflöte Glasbeno gledališče / opera Martiniplaza 8 nov. Tg. Stan Bedrog Govorjeno gledališče Grand Theatre 20-21 nov. Ontroerend Goed A Game of You Instalacija performansa Der Aa-Theater 28 nov. Het Toneelhuis De man zonder eigenschappen II Govorjeno gledališče Stadsschouwburg 30 nov. Henk Poort en Danny de Munk Jeugdherinneringen Glasbeno gledališče / šov Martiniplaza 1 dec. Club Guy and Roni and Tanzompagnie Oldenburg Miraculous Wednesday Ples / sodobni ples Stadsschouwburg 7 dec. Toneelgroep Amsterdam De vrek Govorjeno gledališče Stadsschouwburg 12-17 dec. Najib Amhali Alles komt goed Kleinkunst / kabaret Martiniplaza 23 dec. Hans Dorrestijn Het buigen Kleinkunst / kabaret Stadsschouwburg 29 dec. Ballet Staatsopera Tatarstan De notenkraker Ples / balet Martiniplaza PRILOGA 7. Izbrane produkcije za kvalitativno raziskavo v Tartuju (januar 2014) DATUM skupina / umetnik predstava TIP / ŽANR PRIZORIŠČE 4. jan. Vanemuine Jevgeni Onegin Glasbeno gledališče / opera Mala stavba 8. jan. Vanemuine Cabaret Glasbeno gledališče / muzikal Velika stavba 9. jan. Vanemuine Paanika Govorjeno gledališče Sadamateater 17. jan. Vanemuine Kuidas tappa laulurästast Govorjeno gledališče Sadamateater PRILOGA 8. Izbrane produkcije za kvalitativno raziskavo v Tynesidu [sezona pomlad 2014) 129 DATUM sKUPINA / UMETNIK predstava TIP / ŽANR PRIZORIŠČE 24. april Joelene English Dance Theatre & MYSTERYSKIN February 11th 1963 & Road Postures Ples / sodobni Dance City 1. maj Nabokov Incognito Govorjeno gled. Live Theatre 22. maj The Customs House and Guild of Lillians Get up & Tie Your Fingers Govorjeno gled. The Customs House 26. april Starset Theatre (amateur) Avenue Q Glasbeno gledališče / muzikal The Customs House 3. maj Third Angel Cape Wrath Govorjeno gled. (ambientalno prizorišče) St. Mary Heritage Centre / GIFT 10. maj Live Theatre Captain Amazing Govorjeno gledališče Live Theatre 28. april Owen Sheers The Two Worlds of Charlie F. Govorjeno gledališče Theatre Royal 10. maj The People's Theatre (amateur) Woman in Mind Govorjeno gledališče The People's Theatre 31. maj Ballet Theatre UK The Little Mermaid Ples / balet The Customs House PRILOGA 9. Povprečna ocena tipov gledališča v skladu z dopolnjenim TEAM Groningen Debrecen Tartu Tyneside P GG GIG KI P GG GIG KI P GG GIG KI P GG GIG KI Dimenzija gledališkosti Povprečna ocena 4,79 4,72 4,86 5,03 5,37 4,75 4,94 5,03 5,21 4,88 4,80 - 5,85 5,44 5,58 5,42 Predstava je bila dobro režirana/koreografirana/ 519 990 315 588 23 666 333 46 172 790 436 - 466 425 543 37 razvita,1 4,74 4,65 4,75 4,83 5,21 4,08 4,84 4,78 5,1 4,78 4,59 - 5,86 5,36 5,59 5,24 Nastopajoči [igralci, plesalci, pevci itd,) so se dobro 520 991 314 482 23 669 335 46 172 791 436 - 466 427 543 37 odrezali,2 5,03 4,87 5,14 5,24 5,52 5,37 5,25 5,3 5,36 5,12 5,07 - 5,91 5,68 5,67 5,68 Užival/a sem v formalni plati predstave [igri, 253 461 314 482 23 663 335 46 172 790 435 - 466 426 543 37 plesu, oblikovanju itd,) 4,61 4,63 4,7 5,04 5,39 4,8 4,74 5 5,18 4,73 4,75 - 5,79 5,29 5,48 5,32 Tematsko dimenzija Povprečna ocena 4,28 4,47 4,53 4,81 4,74 4,74 4,30 4,83 4,70 4,56 4,38 - 5,51 5,00 5,00 5,01 Všeč mi je bila tema predstave, 519 992 316 585 22 666 334 48 171 791 434 - 466 427 543 37 4,35 4,63 4,78 4,73 5,4 5,12 4,8 5,33 4,82 4,7 4,54 - 5,49 5,32 5,58 5,57 Tematika je bila obravnavana na presenetljiv 249 461 313 479 23 667 330 45 171 789 434 - 466 426 543 37 način, 4,14 4,3 4,08 4,65 3,86 4,12 3,1 3,88 4,43 4 3,53 - 5,31 4,28 3,99 4,38 Liki / izvajalci v predstavi so se mi zdeli zanimivi,3 254 981 310 549 23 662 332 46 171 790 433 - 466 425 543 37 4,75 4,6 4,57 4,83 4,56 4,72 4,27 5,1 5,05 4,9 4,64 - 5,72 5,41 5,43 5,3 Teme v predstavi so bile jasno predstavljene, 253 464 315 481 23 665 330 46 171 789 434 - 466 427 543 37 3,89 4,33 4,69 5,01 5,13 5 5,03 5,02 4,51 4,74 4,79 - 5,57 5,42 5,53 5,11 PRILOGA 9. Povprečno oceno tipov gledališča v skladu z dopolnjenim TEAM [nadaljevanje) Groningen □ ebrecen Tortu Tyneslde Dimenzija vživljanja Povprečna ocena 4,34 4,18 4,14 4,51 5,45 4,67 4,47 5,09 4,86 4,52 4,35 5,50 5,09 5,09 4,72 Zgodba predstave meje pritegnila,4 253 991 315 587 23 668 334 48 171 791 436 466 427 543 37 4,53 4,44 4,72 4,97 5,3 4,76 4,56 5,45 4,85 4,66 4,54 5,58 5,26 5,31 4,68 Potegnilo meje v svet predstave,5 518 991 311 586 23 668 333 47 172 791 436 466 427 543 37 4,18 4,1 4,43 4,61 5,56 4,56 4,57 5,02 4,85 4,46 4,34 5,42 5,07 5,13 4,7 Igra meje spodbudila k uporabi domišljije, 514 987 315 586 22 671 334 46 171 790 435 466 426 543 37 4,3 4,01 3,27 3,95 5,5 4,7 4,27 4,8 4,89 4,44 4,18 5,5 4,94 4,83 4,78 Sporazumevalna dimenzija Povprečna ocena 3,37 3,53 3,53 3,80 4,58 4,06 3,61 4,54 4,06 3,79 3,43 4,70 4,20 4,42 4,52 Kar sem gledal/a in poslušal/a, sem doživljal(a) 253 451 313 480 23 665 332 46 171 790 435 466 424 543 37 zelo neposredno, skoraj telesno, 3,92 3,71 3,74 3,92 5,43 4,33 4,1 4,78 3,66 3,3 2,99 5,13 4,39 4,55 4,62 Zdelo se mi je, da nastopajoči [igralci, plesalci itd,) 253 458 312 478 23 662 329 47 171 788 432 466 424 543 37 tudi od mene nekaj pričakujejo, 2,81 3,34 3,31 3,68 3,73 3,78 3,11 4,29 4,46 4,27 3,87 4,27 4 4,28 4,41 Kontekstualna dimenzija Povprečna ocena 4,24 4,43 4,10 4,47 5,30 4,81 4,34 4,87 5,06 4,67 4,41 5,68 5,22 5,15 5,12 0 tej predstavi je bilo po ogledu vredno znova 253 451 314 481 23 670 331 46 171 790 435 466 339 543 37 razmisliti, 4,12 4,3 3,84 4,35 4,95 4,8 4,1 4,5 4,99 4,74 4,32 5,6 5,05 4,9 4,81 0 tej predstavi seje bilo po ogledu vredno 251 453 313 482 23 666 334 47 171 790 435 466 426 543 37 pogovoriti, 4,35 4,39 4,35 4,58 5,65 4,81 4,57 5,23 5,13 4,65 4,49 5,76 5,39 5,39 5,43 Opombe. P = ples, GG = govorjeno gledališče, G1G = glasbeno gledališče, KI = kleinkunst. Vrstice nad povprečnimi vrednostmi kažejo število anketirancev. Izraz "razvit" je bil uporabljen v primeru kabaretnih predstav v Groningenu. 2 V Groningenu se vrednost 5,14 pri žanru glasbenega gledališča nanaša na izjavo "Pevci so se dobro odrezali." Za predstave glasbenega gledališča so bile prav tako dodeljene ločene vrednosti za uspešnost igralcev (4,94) in plesalcev (4,70). 3 V Groningenu je bila postavka: "Zdelo se mi je, da so teme prikazane na zelo prepoznaven način."4 V vprašalnikih za Groningen in v vprašalniku za govorjeno gledališče v Tynesidu je bila postavka: "Očaral me je način podajanja zgodbe." 5 V vprašalnikih iz Groningena in v vprašalniku iz Tynesida za govorjeno gledališče je bila postavka: "Vpleten(a) sem bil(a) v svet predstave." 132 PRILOGA 10. Najvišje stopnje povezanosti med ocenjevanjem poklicnega gledališča in postavkami glede na tip gledališča21 Govorjeno gledališče Tartu Groningen Debrecen tyneside Povprečje Zgodba predstave me je pritegnila 0.555 0.657 0.671 0.636 0.630 Potegnilo me je v svet predstave. 0.590 0.669 0.631 0.584 0.619 Predstava je bila dobro režirana/ koreografirana. 0.466 0.603 0.666 0.635 0.593 Užival/a sem v formalni plati predstave (igri, plesu, oblikovanju itd.) 0.590 0.633 0.537 0.543 0.576 O tej predstavi se je bilo po ogledu 0.500 0.646 0.590 0.488 0.556 vredno pogovoriti z drugimi. Liki / izvajalci v predstavi so se mi zdeli zanimivi. 0.525 0.616 0.471 0.592 0.551 O tej predstavi je bilo vredno razmisliti. 0.519 0.624 0.496 0.439 0.520 Nastopajoči so se dobro odrezali. 0.456 0.508 0.496 0.606 0.517 Kar sem gledal/a in poslušal/a, sem doživljal(a) zelo neposredno, skoraj 0.340 0.620 0.503 0.334 0.449 telesno. Teme v predstavi so bile jasno predstavljene. 0.466 0.619 0.467 0.440 0.498 Igra me je spodbudila k uporabi domišljije. 0.460 0.332 0.555 0.479 0.457 Korelacije so na ravni 0,01 (dvosmerno testiranje). Glasbeno gledališče Tartu Groningen Debrecen tyneside Povprečje Potegnilo me je v svet predstave. 0.564 0.582 0.656 0.613 0.604 Zgodba predstave me je pritegnila 0.558 0.569 0.587 0.572 0.572 O tej predstavi se je bilo vredno pogovoriti z drugimi. 0.437 0.597 0.611 0.638 0.571 Predstava je bila dobro režirana/ koreografirana. 0.565 0.456 0.591 0.658 0.568 Nastopajoči so se dobro odrezali. 0.506 0.500 0.486 0.712 0.551 Užival/a sem v formalni plati predstave (igri, plesu, oblikovanju itd.) 0.583 0.551 0.421 0.606 0.540 O tej predstavi je bilo vredno razmisliti. 0.501 0.534 0.511 0.552 0.525 Liki / izvajalci v predstavi so se mi zdeli zanimivi. 0.526 0.536 0.354 0.618 0.509 Kar sem gledal/a in poslušal/a, sem doživljal(a) zelo neposredno, skoraj 0.361 0.526 0.526 0.447 0.465 telesno. Korelacije so na ravni 0,01 (dvosmerno testiranje). 21 Stopnje povezanosti za kleinkunst niso vključene v Prilogo, ker se je izkazalo, da niso statistično pomembne v Debrecenu. Zaradi pomanjkanja kleinkunsta v Tartuju so nam ob tem za primerjavo ostali le podatki iz dveh mest. 133 Ples Tartu Groningen Debrecen Tyneside Povprečje Potegnilo me je v svet predstave. 0.423 0.679 0.618 0.534 0.564 Predstava je bila dobro režirana/ koreografirana. 0.468 0.551 0.294 0.758 0.518 O tej predstavi se je bilo vredno pogovoriti z drugimi. 0.311 0.617 0.422 0.673 0.506 Užival/a sem v formalni plati predstave (igri, plesu, oblikovanju itd.) 0.444 0.600 0.252 0.652 0.487 Zgodba predstave me je pritegnila 0.306 0.591 0.587 0.454 0.485 Nastopajoči so se dobro odrezali. 0.506 0.436 0.364 0.710 0.460 Kar sem gledal/a in poslušal/a, sem doživljal(a) zelo neposredno, skoraj 0.238 0.508 0.593 0.394 0.433 telesno. O tej predstavi je bilo vredno razmisliti. 0.298 0.527 0.256 0.591 0.418 Igra me je spodbudila k uporabi domišljije. 0.372 0.255 0.564 0.445 0.409 Korelacije so na ravni 0,01 (dvosmerno testiranje). PRILOGA 11. Povprečne ocene tipov gledališča glede na skupke in ključne besede (nadaljevanje] Groningen Debrecen Tortu Tyneslde P GG GIG KI P GG GIG KI P GG GIG KI P GG GIG KI Oblike in veščine Vešče izpeljana 497 907 287 554 16 583 288 32 171 783 432 - 442 482 505 33 5,07 4,81 4,75 4,83 5,62 4,89 4,98 5,37 4,97 4,3 4,44 - 5,79 5,05 5,16 4,85 Lepa na pogled' 242 432 294 458 16 590 294 32 172 786 429 - 447 481 511 35 5,04 4,51 4,94 4,93 5,06 4,14 4,36 3,25 5,32 3,87 4,6 - 5,6 3,58 4,7 3,97 Polna novih podob' 240 426 288 457 16 586 286 32 171 787 425 - 442 478 511 34 4,4 3,69 3,34 3,69 4,56 4,18 3,71 2,93 4 3,42 3,33 - 5,18 3,43 3,56 3,53 Čustvena vpletenost Impresivna 497 910 288 554 16 585 284 32 171 786 431 - 446 484 509 34 4,51 4,09 4,01 3,86 5,06 4,24 4,22 4,68 4,78 4,22 4,15 - 5,74 4,86 5,18 5,44 Vznemirljiva 489 900 285 554 15 583 286 32 171 784 430 - 442 478 511 35 3,43 3,13 2,91 3,23 4,73 4,31 3,78 4,34 3,85 3,23 3,25 5,53 4,22 5,14 5,14 Presenetljiva 499 925 293 559 16 588 291 32 171 783 429 - 448 481 510 35 4,75 4,5 4,26 4,6 3,5 4,08 2,7 2,87 4,31 3,91 3,38 - 4,69 3,88 3,14 3,6 Prijetna 235 423 287 457 16 575 283 32 171 782 425 - 441 480 505 34 2,43 2,52 2,66 2,42 3,12 3,05 2,76 2,75 4,17 2,49 2,41 - 3,28 2,83 3,91 4,47 Zadovoljivo celovita 16 579 287 32 171 787 431 - 446 480 512 34 ni poaatKov 5,06 4,19 4,11 4,81 4,35 4,25 4,23 - 5,11 4,3 4,94 5,41 Boleče presenetljiva12 236 421 282 454 16 571 280 32 171 784 425 - 434 471 492 31 2,6 2,99 2,17 2,84 2,19 3,24 2,75 1,43 2 3,39 2,31 - 2,81 3,14 1,99 1,97 PRILOGA 11. Povprečne ocene tipov gledališča glede na skupke in ključne besede (nadaljevanje] Groningen Debrecen Tortu Tyneside P GG GIG KI P GG GIG KI P GG GIG KI P GG GIG KI Spoznavna vpletenost Navdihujoča 499 913 292 558 16 589 291 31 171 786 426 - 448 480 513 35 4,39 4,1 3,86 3,99 4,88 4,23 3,81 3,26 4,27 3,7 3,4 - 5,32 4,24 4,25 4,26 Prepoznavna13 239 425 290 458 16 583 286 32 171 782 429 - 445 480 513 35 2,84 3,28 4,2 4,23 4,75 4,44 4,59 4,16 2,92 3,15 3,73 - 4,7 4,23 5,32 4,97 Izzivalna 495 915 288 557 16 589 288 32 445 483 512 35 2,96 3,53 2,41 3,07 3,06 4,47 3,64 3,68 ni poaacKov 3,3 3,08 1,81 1,51 Konvencionalna 16 579 286 32 171 782 425 - 443 483 512 34 ni poaatKov 3,06 3,16 2,38 1,68 3,43 3,39 2,99 - 4,09 3,76 2,09 2,53 Površinska 485 899 284 549 16 576 279 32 171 783 427 - 448 481 508 35 2,13 2,29 2,71 2,19 2,81 2,48 3,17 2,65 3,12 2,58 3,26 - 1,86 2,5 2,7 3,54 Zahtevna 490 903 286 553 16 579 286 31 171 783 425 - 441 480 509 33 1,91 2,1 2,59 2,14 1,44 2,03 2,21 1,68 1,97 2,11 2,3 - 1,52 1,85 2,2 1,61 Dolgočasna 492 904 290 555 16 584 288 32 171 784 425 - 446 483 513 35 1,89 1,95 1,63 1,54 1,25 1,81 1,85 1,22 1,56 1,92 1,88 - 1,15 1,44 1,3 1,23 Kompleksnost Zapletena 492 902 287 554 16 592 293 32 171 787 426 - 449 488 514 35 3,43 2,96 1,7 1,84 2,37 3,09 2,24 1,47 3,25 2,98 2,45 - 2,49 2,5 1,3 1,26 Lahko sledljiva 237 428 287 458 15 588 287 32 171 785 429 - 445 482 512 34 3,55 4,1 5,08 5,06 4,93 4,24 4,56 5,34 3,71 4,06 4,23 - 4,95 4,76 5,55 5,68 Zahtevna za vas osebno [tj, od vas je veliko 238 426 287 455 16 584 285 32 171 785 426 - 436 475 506 32 zahtevala)' 2,75 2,75 1,71 1,89 2 2,86 2,25 1,66 2,05 2,21 1,91 - 2,7 2,79 1,52 1,53 öS j cd i PRILOGA 11. Povprečne ocene tipov gledališča glede na skupke in ključne besede (nadaljevanje] Groningen Debrecen Tortu Tyneside P GG GlG KI P GG GlG KI P GG GlG KI P GG GlG KI Kratkočasnost Sproščujoča 494 920 293 559 16 593 284 32 171 784 428 - 448 485 510 35 4,08 3,87 4,9 4,8 4,13 3,35 3,86 4,47 4,17 3,37 3,79 - 3,76 3,05 3,89 4,94 Zabavna 491 914 290 558 16 589 282 34 171 786 429 - 440 481 511 35 3,51 4,05 4,64 5 5,56 4,47 4,57 5,85 3,75 3,62 3,65 - 4,85 4,2 5,5 5,83 Smešna 488 911 288 555 16 580 290 32 171 784 427 - 444 482 510 35 3,19 3,95 4,38 5 4,63 3,47 2,57 5,53 2,54 3,46 3,12 - 4,05 4,38 4,56 5,66 Relevantnost Relevantna za vas osebno 237 425 284 458 16 579 281 32 171 785 425 - 442 477 511 34 3,19 3,23 2,66 3,57 4,06 3,79 3,01 4,31 3,12 3,09 2,58 - 3,67 3,5 3,96 4,88 Družbeno relevantna 489 917 284 556 15 582 284 32 171 782 428 - 444 482 511 34 3,1 4,04 3,04 3,91 4 4,46 3,51 4,93 3,28 4,25 3,44 - 4,39 4,5 3,82 4,56 Opombe. P = ples, GG = govorjeno gledališče, GlG = glasbeno gledališče, Kl = kleinkunst. Vrstice nad povprečnimi vrednostmi kažejo število anketirancev. 1 Teh postavk ni bilo v vseh vprašalnikih za Groningen. 2 V vprašalniku v Tartuju smo uporabili izraz "boleče ganljivo". 3 V Groningenu smo uporabili izraz "zelo prepoznavno". PRILOGA 12. Najvišje soodvisnosti med ocenjevanjem poklicnega gledališča in ključni 137 izrazi, po tipih gledališča Govorjeno gledališče Tartu Groningen Debrecen tyneside Povprečje Impresivna 0,555 0,665 0,566 0,522 0,577 Vešče izpeljana 0,598 0,643 0,498 0,421 0,540 Dolgočasna -0,435 -0,605 -0,534 -0,572 -0,537 Navdihujoča 0,421 0,638 0,461 0,413 0,483 Vznemirljiva 0,372 0,443 0,554 0,396 0,441 Zadovoljivo celovita 0,396 ni podatkov 0,499 0,400 0,432 Površinska -0,457 -0,499 -0,374 -0,338 -0,417 Lepa na pogled 0,390 0,658 0,320 0,273 0,410 Zabavna 0,211 0,469 0,451 0,304 0,359 Korelacije so na ravni 0,01 (dvosmerno testiranje). Glasbeno gledališče Tartu Groningen Debrecen Tyneside Povprečje Impresivna 0,544 0,533 0,454 0,608 0,535 Dolgočasna -0,504 -0,476 -0,511 -0,456 -0,487 Vešče izpeljana 0,581 0,462 0,375 0,479 0,474 Zadovoljivo celovita 0,346 ni podatkov 0,509 0,514 0,456 Lepa na pogled 0,403 0,563 0,322 0,459 0,437 Vznemirljiva 0,311 0,349 0,458 0,575 0,423 Zabavna 0,160 0,502 0,426 0,567 0,414 Navdihujoča 0,369 0,493 0,387 0,386 0,409 Površinska -0,376 -0,282 -0,390 -0,224 -0,318 Korelacije so na ravni 0,01 (dvosmerno testiranje). Ples Tartu Groningen Debrecen Tyneside Povprečje Impresivna 0,307 0,689 0,723 0,588 0,577 Dolgočasna -0,261 -0,524 -0,989 -0,414 -0,547 Navdihujoča 0,220 0,723 0,777 0,436 0,539 Lepa na pogled 0,255 0,695 0,712 0,416 0,520 Vešče izpeljana 0,371 0,620 0,589* 0,463 0,511 Vznemirljiva 0,228 0,492 0,565* 0,422 0,427 Sporščujoča 0,188* 0,544 ni pomemb. 0,124 0,317 Osebno relevantna 0,155* 0,377 0,578* 0,147 0,314 Polna novih podob 0,151* 0,555 ni pomemb. 0,139 0,309 * Korelacije so na ravni 0,05 (dvosmerno testiranje). Ostale korelacije so na ravni 0,01 (dvosmerno testiranje).