(K resni besedi tovarišicam.) Tovariš H. je napisal člančk v opomin učiteljicam. Paziva jih k obilni udeležbi <pri samoizobraževalni akciji, ipoziva jih k mar= ljivejšemu izvenšolskemu delovainju, prigo= varja jim naj se v organizaciji številneje udejstvujejo. Tov. H. mi je govoril prav iz srca. Pre* mnogokrat smo že tovarišice pozivale k in* tenzivnejšemu udejistvovanju v organizaciji in delu izven šole. Ustanovilo se je »Driu štvo učileljic« z namenom, da vzgaja, na* vdušuje in vodi tovarišice. Odzove se jih vabilu sicer lepo število, a to so vedno le ene in iste osebe, iste učiteljice, ki so pridpe in marljive kakor čebelice, a več stotim jih stoji brezbrižno ob strani in čaka, da jim izvojuje peščica drugih zaželene ugodnosti. Morda bodc zdaj pomagalo, ko je spres govoril tovariš. Morda bode enkrat prišlo spoznanje, ko je pribito dejstvo, da je nas učiteljic v organizaciji 1800, a tovarišev 900! A kako izgleda naše sodelovanje in ikakšne so volitve! Udeleže se sicer tovarišice v le« pem številu skupščin, a le nerade se dajo izbrati za delegatinje, ker morajo pozor.no slediti razpravam in doma poročati. Raje gredo tja radi zabave, razprave so postran* ska stvar. Na pokrajinski skupščirii v Celju sem pregledala imenik delegatov, izmed pri= bližno 110 upravičenih volilcev je bilo 10 učiteljic. Tedaj je bilo zastopanih 1800 čla= nic z desetimi volilkami!! Poraizino razmer* je, o katerem sem previdmo molčala ... Mnogo sem že premišljala o vzrolkih indolence, ker šele, iko spoznamo vzroke, lahko odpravimo nedostatke. Zato se po« govorimo enkrat o vzrokih, zakaj so učite* ljice take, kakršne so. V prvi vrsti je pač kriva tista ozko« srčna vzgoja m ženskih učiteljiščih. Dekle* tom se natrpa kolikor mogoče teoretičnega znanja v giavo. Pri študiranju so zelo mar* ljive, priaobijo si mnogo učne snovi meha* nično, a ne vadi se jih misliti, sklepati in spoznavati vsakdanji svet ter njega soci* alni ustroj. Tako pridejo za življenje popol« noma nepripravljene v službo. Usoda jih naenkrat vrže iz udobnega razmerja v kruto vsaikdanjost, v samoto, v čisto nopoznane razmere. Marsikatera že pri prvem boju omaga, marsikateri že prvi korak stre peruti poleta in navdušenja, marsikatera pade iz visokoletečih načrtov na grda umazana tla in sc ne vzdigne več. O, dalo bi se mnogo govoritti! Dalje je kriva nedelavnosti njena po« polna politična brezpravnost. Žena, ki sc celo življenje sama vzdržuje, ki druge pos učuje in vzgaja, ki bi lahko vodila po svoji izobrazbi ženstvo celega okottša — je ravno tako politično brez vseh pravic kakor zad* nja dekla. Verjemite mi, ako bi imele učU teljice kot državljanke svoje ipravice, isvojo odločevalno besedo, pa bi bile tudi popol* noma drugačne v svojem javnem delovanju! Tako pa nlso vzgojene za javno delo* vanje, ampak se jih nalašč pusti v tem oziru v nevednosti, zato pa tudi ne morejo pre« magati one prirojene ženske boječnosti, ki si ne upa nastopati v javnostJi; tam govo« riti, oporekati, kritizirati, debatirati in mase za se pridobiti! Žensika, ki nastopa javno, mora imeti razun razuma še mnogo poguma. Ravno to= liko ga ji je treba kakor vojščaku, ki gTe v boj, ker tudi ona mora ipremagati vse 'pred* sodke svojih sovrstnic in še moških povrhu. Saj pravi neka nemška pisateljica: »Razum= na zena ima nešteto sovražnikov — same nerazumne moške.« Vsaki ženi pa za nastop ni prirojen tak pogum, izato raje ostane doma v ozkem krogu svoje družine — ali v fV°JW^htli sobici če je neomožena in tam« kaj deluje tiha m iskromna premnogokrat vec dobrega, kot če bi io videl in hvalil ostali svet. Pri mladih učiteljicah ne moremo glede lzvensolskega delovanja še mnogo pričako^ vatijn zahtevati, ker jim manjka življenske skusnje m ugleda; ker so pri samostojnem gibanju preveč izpostavljene hudim jezikom — m ker imajo druge interose. Vendar se ta doba preboli. Mladost je ona napaka, ki zal gine od dne do dne. Pride resnejša doba y zivljenju učiteljic, ko ima več življenskih izkušenj, več trdne volje, več resnosti in ko Sl vJe z nadaljnjo samoizobrazbo pridiobila vec znanja — in ugleda. Zdaj bi lahko za» javua svoje moči za delo v organizaciji in ^ven sole. Vendar žal je naša država taka, ženraV"° naJbolJšim 'izmed učiteljic, to je po|o"),in materam reže mačehovsko kruh s mese1Cnimi ^116^™031"! ter jih oškoduje vendarZ-a ^?05006111 s težkimi tisočaki. In življen- lm,aJ° te žene najvcč izkušcnj iz nje bM'i, žcne' ^ot matere i'n gospodi* ostali " ? s svojimi nasveti poučevale zenski svet v vsem, kar je potrebno za srečo družine. Tako ipa se poročenim uči* teljicam z zapostavljanjem, z borno plačo jemlje veselje do izvenšolskega dela. Premnogokrat 'odvrne učiteljico tudi taktnost od jaynega nastopa. Le nerada na vasi konkurira v vplivu na javnost s svos jimi tovariši ali celo s svojim možem. Taktna žena bode vedno čuvala ženskost, sku= šala s spretno sugestijo vrpHvati na rnoski razum ter drugače vedno prepustila možem inicijativo v odločevanju. Taika je stoletna navada in žal smo še premalo rrnoderne, da bi jo iprelomile. A tudi moškim bi nc bilo prav. Dalje moram v opravičbo tovarišic še eno dejstvo ugotoviti. Učiteljice so v šoli premnogokrat prczaposlene. Po večini so odslovili učiteljicc ženskih ročnih del 'in vcs ta pouk so mforale prevzeti učiteljice, tudi v razredih svojih tovarišev. Tako, da uči^ teljice pridejo zmučene iz šole, iščejo po« čitka in razvedrila; ne voseli jih več kako drugo delo. Predbaciva se učiteljicam nedelavnost v organizaciji. Ali ^pa se je kedaj organiza« cija pobrigala jih pritegniti k delavnosti? Nasprotno! Učiteljice. ki hočejo intenzivno delovati v organizaciji, moraj»o mnogo pre= trpeti predno se jih uipošteva. Skušnje go> vore dovolj. Ravno tako se vtse vzame samo z moškega stališča. Upošteva se malokdaj kaka dobra misel, k'i pride od ženske straTii. Ampak brezbrižno se dene na stran, da zagleda zopet beli dan čez nekaj časa kot idcja kakega tovariša. Potcm jc pa dobra. Navedla bi lahko primere. Istotaiko je z na= šimi organdzačnimi u»tarjovami. Ali se pri njih misli na učiteljice. N. pr. zbira se za Učiteljski konvikt in Učiteljski dom. Mnos go prispevkov tovarišic je med njimi, ki ne bodo imele tamkaj potomcev. Zanimanje za to ustanovo bi se pa prav lahlko v obil* nejši meri zbudilo med učiteljicami. Mnogo je starejših učiteljic, ki se boje starosti brez svojcev, brcz družine, ko stopijo v ipo« koj. Vi tovariši imate žene, otroke in vnu= ke, njim preti samotna starost brez nežne brige. Priklopite Učiteljskemu konviktu in Učiteljskemu domu nekaj sobic, kjer bi zaslužne učiteljice na starost imele svoj dom, za katerega bi celo življenjc rade pris spevale. Tje se po up/okojitvi potem pris selijo in konvikt pridotvi marljive delavke, ker gotovo bi se še potem tudi v Domu na ta ali drugi način udejstvovale, morda celo brezplačno. K sJclepu se tov. H. še enkrat zahvalim za njegovo potmdo in opomin učiteljicam. Dal Bog, da se njegove besede upoštevajo! Stevilnejša udeležba žensk v orgar^izacjiji bode ublažila nasprotstva, izravnala ekstremnosti, oživela prisrčnost in tovarištvo, tako bodemo koristile celemu našemu stanu. Marija Godec.