Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi
za območje bivšega ptujskega okraja
Izdaja »Ptujski tednik«, zavod & samostojnim ftnansiranjem
Direktor Ivan Kranjčič
Odgovorni urednik; Anton Bauman.
Uredmšto m uprava; Ptuj, Lackova 8
Felefon 156, čekovni raćun pn Komunalni banki Maribcr
podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206.
Rokopisov ne vračamo
Tiska Mariborska tiskarna Maribor.
Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za Inozemstvo
1250 din.
Štev. 27
Cena 15 din
PTUJ, dne 8. julija 1960
Letnik Xlli
Pariiianska slovesnost
v Gradilču v Halozah
v Gradišču pri Cirkulanah v
Halozah je bilo v nedeljo, 3. ju-
lija 1960, partizansko slavje. Nanj
so prišli predstavniki oblasti in
množičnih organizacij iz Ptuja ter
v patrolah partizanski borci iz
Ptuja, Kidričevega, Gorišnice in
Zavrča. Od domačinov je prišlo
lepo število odraslih in mladine
iz partizanskih družin in ostalega
občinstva, ki se radi udeležujejo
takih slovesnosti. Udeležili sta se
te slovesnosti tudi spomeničarki
Marija Sagadin-Ženka iz Maribora
in Nežka Kramberger iz Nove vasi
pri Ptuju.
Zbranim sta govorila poslanec
Franc Belšak-Simon in Zvonko
Sagadin. partizanska borca in
organizatorja odpora proti oku-
patorju v teh predelih Haloz. Ob
popoldanskem programu pri šoli
v Cirkulanah je govoril številnim
udeležencem okrajni funkcionar
ZB NOB in OLO Maribor domačin
Mirko Bračič. V Gradišču in v
Cirkulanah so del programa iz-
vedli pionirji iz šole v Cirkulanah
pod vodstvom učiteljice Štumber-
gerjeve iz Cirkulan.
Slovesnost takega obsega je
glede na udeležbo in veliko šte-
vilo sodelujočih znaten korak da-
lje v obujanju spominov na par-
tizansko aktivnost v teh krajih
ter srečanje partizanov in parti-
zanskih družin v centru terena,
na katerem so delali in slabili fa-
šizem s pK>litičnim delom in orož-
jem.
Pri Golovi hiši v Gradišču je
krasen razgled na Bori in bliž-
nje ter dalnje haloške hribe, na
Donačko goro, na Boč, na Pohorje,
na ravnine južno in vzhodno od
Ptuja na Slovenske gorice in da-
lje na vzhod proti Varaždinu.
Plapolanje zastav in prihajanje
ljudi h Golovi hiši se je od daleč
videlo iz vseh strani. Došli so
se razpostavili v skupinah po
hribu in občudovali v lepem ju-
lijskem dnevu krasno haloško in
ostalo pokrajino ali pa so posedli
k mizam ter so v razgovorih ča-
kali na prihod patrol, ki so se za-
držale na oddaljenem sosednem
hribu pri Belšakovi zidanici. Nji-
hov pohod je začel v soboto po-
poldne in so dotlej prevalili pre-
cej dolgo pot in spotoma so ob-
iskali in obdarili partizanske dru-
žine s sipominskimi darili. S har-
moniko, petjem in streljanjem so
se približali Gradiškemu vrhu in
»ga zavzeli na juriš«. Po pri-
spetju vseh patrol je začela pri
Golovi hiši slovesnost.
Naigovor je imel poslanec Franc
Belšak. ki je ç.oudaril, da se ob
vsakoletnem praznovanju dneva
borca spominjamo vsega gorja,
ki ga je pretrpelo vse slovensko
ljudstvo in z njim tudi haloško
ljudstvo v borbi za svoj obstoj,
za enakopravnost in neodvisnost.
Spominjamo se vseh tistih rodo-
ljubov. ki so, z besedo in s svet-
limi zgledi dvigali narodni, bor-
ben in revulucionaren duh med
našim ljudstvom in ki so dvignili
v najtežjih časih II. svetovne voj-
ne prapor upora proti okupatorju
in pridobili zanj ogromno večino
delovnega ljudstva, ki je ubra-
nilo našo zemljo in ljudstvo pred
krutim fašističnim terorjem.
Franc Belšak je govoril tudi o
povojnih naporih in uspehih naše
obnove, industrializacije in me-
hanizacije. o naših prijateljskih
vezeh in sodelovanjih z drugimi
naredi in državami, o menjavanju
kulturnih dobrin ter borbenih iz-
kušenj z narodi, ki se še borijo
za svobodo.
Poseben poudarek je v svojem
govoru dal borbi haloškega vino-
gradniškega delavca, za odpravo
vseh oblik kaipitalističnega gospo-
darjenja v Halozah, zlasti pa za
odpravo tujega kapitala in nje-
govega izkoriščanja v haloskih
predelih. Njihovo bojno geslo »Vi-
nogradi so naši ne gosposki« je
uresničeno in Halozam res danes
gospodarijo sami haloški ljudje.
To je v svojem nagovoru pouda-
ril tudi Zvonko Sagadin, ki je
spomnil navzoče na naglo spre-
minjanje razmer, ki se nanašajo
danes na vsako hišo v Halozah,
na vsako tannkajšnjo družino. V
pred aprilski Jugoslaviji so bile
velikemu delu mladine iz Haloz
zaprta vrata v službe, šole. po-
klice in zaposlitve. Nekdanje že-
lje. da bi se ta vrata enkrat za
vedno odprla, so današnja otip-
ljiva stvarnost.
Oba govornika sta sp>cmnila na-
vzoče na težke razmere v dru-
žinah vinogradniških delavcev in
malih vinogradnikov ter n.a šte-
vilne ukrepe po osvoboditvi, ki
so imeli le en sam smoter, z bolj-
šo proizvodnjo, z večjim narodnim
dohodkom, z razširitvijo social-
nih pravic v korist čimširšega
kroga delovnega ljud.stva itd. iz-
boljšati razmere v Halozah. Del
programa po govorih so izvedli
pionirji osnovne šole v Cirkulanah
pod vodstvom tov. Štumberger-
jeve.
PofK>ldnevni program sloves-
nosti je bil vezan na Cirkulane,
na prostor pred šolo, kjer se je
zbralo še več ljudi kot dopoldne.
Tudi tega dela slovesnosti so se
udeležili predstavniki iz Ptuja
rx)jzka Stropnikova, Janko Vogri-
nec, Ivan Kranjčič in drugi. V
imenu OLO Maribor je prišel Miro
Bračič, ki je imel lep uvoden
nagovor, navezan na najvažnejše
dogodke pred izbruhom II. sve-
tovne vojne, med njo in po njej
ter na bodočnost. Po njegovem
govoru pa so pionirji izvedli kul-
turni program.
Dopoldnevni in popoldnevni
spored partizanskega slavja v
Gradišču in v Cirkulanah je te-
mu delu naše domovine in Haloz
pustil mnogo novih izkušenj. Te
bodo koristile vsem bodočim sre-
čanjem partizanskih borcev ob
4. juliju in skupnem obujanju
spominov ter spodbujanju k hra-
brosti in neustrašnosti za primer
kakega bodočega ogrožanja naše
zemlje.
Zelo veliko so pomenili za par-
tizansko slavje v Gradišču pa-
trole iz Ptuju. Kidričevega, Go-
rišnice in Markove ter Zavrča
obiski partizanskih družin, ki so
jih spotoma opravile patrole, ki
So odšle na pohod že v soboto
popoldne. Nekatere družine so
obdarile s spominskimi darili.
Povsod so jih prijazno spre-
jeli, se razveselili njihovega ob-
iska in se tudi radi porazgovorili
z njimi o vseh vprašanjih. Prav
lepo je bilo pri Mihaelu Arbaj-
terju v Paradižu in drugod, kjer
so se patrole zadržale več časa.
Popoldne, noč in drugi dan so
člani patrol žrtvovali za obisk
vseh tistih družin, ki so rade v
najtežjih dneh partizanskega de-
la odpirale vrata svojih domov
partizanskim kurirjem, borcem in
funkcionarjem ter jim nudile
varno zavetišče. Še danes so ve-
seli, ko jih ob 4. juliju ali ob
drugi priložnosti obišče kdo iz
partizanskih vrst. Tak način praz-
novanja 4. julija bo ostal v ve-
ljavi tudi v bodoče in potrjuje,
da se ljudje dobro zavedajo po-
mena tega praznika in tudi radi
storijo vse, da bi čimbolj uspel.
Franc Belšak govori udeležencem
FRANCOSKO-AL2IRSKI pred-
hodni razgovori v Melunu pri
Parizu so se. kot smo poročali,
končali v popolni tajnosti. In ven-
dar so prišle nekatere podrob-
nosti s sej za »zaprtimi vrati«
na dan. O njih so v grobih obri-
sih spregovorili tudi komenta-
torji francoskega tiska in radia,
načelen odgovor pa je te dni spo-
ročila začasna alžirska vlada.
Uradni Pariz je {xistavljal po-
goje, da ne bi se oziral na na-
sprotno stranko. Delegacija, ki bi
jo pozneje poslala alžirska vlada,
ne bi smela priti v stik v Parizu
z nikomer drugim kot s franco-
skimi predstavniki. Francoska
vlada tudi ni pripravljena priznati
alžirskim predstavnikom rang
vladne delegacije, ker uradno pač
ne priznava alžirskega kalb ineta.
Zato bi se v imenu Francije po-
gajali »na nižji ravni«.
Predsednik Abas je dal takemu
ravanju tudi primeren odgovor.
Po izredni vladni seji je sporočil,
da se Alžirci, ki se že šest let
bojujejo za neodvisnost in svo-
bodo, lahko pogajajo samo kot
enaki med enakimi in da lahko
sprejmejo le take pogoje, za ka-
tere so se svobodno odločili.
Alžirski narod mora ostati buden
in nadaljevati osvobodilni boj.
Vendar to še ne pomeni, da ne
bi bila vlada pripravljena znova
FKJslati svojega sla na predlodne
razgovore, toda ti morajo biti
povsem enakopravni.
V Parizu uradno še niso odgo-
vorili. Predsednik de Gaulle je v
sredo na poti po Normandiji iz-
javil, da bodo »odstranili vse te-
žave« in da bo Alžir tudi v pri-
hodnje tesno povezan s Francijo.
Načelo o samoodločbi alžirskega
naroda je znova postavil kot
podlago alžirske rešitve, vendar
So bile izjave preveč medle, da
bi iz njih lahko razvozlali prave
predsednikove načrte. Ostane to-
rej še čakanje na uradni odgovor
Abasu. Če tega ne bo. pomeni,
da v Parizu ne nameravajo odsto-
piti svojih metod pri razgovorih
in od svojih zahtev.
AMERIŠKO-KUBANSKI ODNOSI
so v neprestani krizi, ki se je te
dni še povečala. Kubanske oblasti
•so podržavile dve petrolejski ra-
fineriji. med njimi eno ameriško,
ker nista hotel' čistiti sovjetski
petrolej. Toda vlada je šla še
dalje. Na podlagi zahteve sindi-
katov je te dni sprejela poseben
zakon, s katerim bo razlastila
imetje vseh ameriških državlja-
nov. Gre pravzaprav samo za do-
<^eno reakcijo na zakon, ki so
ga te dni izglasovali v ameriškem
Kongresu. Po njem lahko pred-
sednik Eisenhower zmanjša kvoto
sladkorja, ki bi ga uvozili s Kube.
S tem bi seveda otoku, ki je stari
preskrbovalec ameriškega tržišča
s sladkorjem, prizadejadi veliko
škodo.
Uradno trde. da Kuba zaradi
reform in zaradi preusmeritve
nacionalnega gospodarstva v dru-
ge panoge ne bo sposobna izpol-
njevati pogodbene obveznosti.
Resnica pa je povsem drugačna.
Na Kubi so sporočili, da so pri-
pravljeni celo povečati proizvod-
njo na plantažah sladkornega
trsa. Američani žele s svojimi
trditvami opravičiti gospodarski
pritisk na deželo zato, ker je
ubrala lastno pot polne neodvis-
nosti in socialne ter gospodarske
preobrazbe. Ukrepe Castrove vla-
de proti Američanom je potem-
takem treba oceniti kot dostojen
odgovor na ameriška izzivanja.
Potem ko je polom pariške
konference zapustil precej mučen
vtis po svetu, je ponekod pre-
vladalo mnenje, da se bodo od-
nosi med Vzhodom in Zahodom
hudo zaostrili. Na srečo so tako
na eni kot drugi blokovski strani
pričeli spet uporabljati mirnejše
izjave, v katerih celo izražajo
upanje na poznejša zbližanja. Ta-
ko je predsednik Eisenhower iz-
javil, da bo svojemu nasledniku
na predsedniškem {>oložaju pri-
poročal, naj izvaja isto politiko
miru in sporazumevanja, kot jo
je zastopaj sam. Premier Hruščev,
ki se te dni mudi na prijatelj-
skem obisku v sosedni Avstriji,
sicer še vedno obtožuje Ameriko
za polom tako pariških kaikor tudi
ženevskih razorožitvenih razgo-
vorov — in to vsekakor ne brez
utemeljenega razloga! —, vendar
na drugi strani s.odi. da je treba
storiti vse, da se svet osvobodi
vojne psihoze. Prvič doslej je
odkrito priznal veliko pomiritve-
no^ vlogo, ki jo igrajo nevtralne
dežele v svetu.
In vendar nam ni treba segati
daleč, če želimo pokazati pot, po
kateri je mogoče zbližati svet
mimo blokovskih trenj. Te dni
nas je za štiri dni obiskal grški
ministrski predsednik Karaman-
Hs z zunanjim ministrom Avero-
fom. Brionski razgovori s pred-
sednikoni Titom so pokazali, da
je mogoče pošteno, enakopravno
sodelovanje tudi med dvema de-
želama, ki imata sicer različne
zunanjepolitične poglede in raz-
ličen družbeni red. To sodelova-
nje je služilo za zgled ostalim.
O tem govori tudi vse večii in
vse bolj poglobljeni stiki 'med
obema deželama na vseh področ-
jih.
SSiÄ FREBSEDSTVñ ObSS
Za Gli belle orpilzlraio zäravs:venii
službo ш жШш шштшт
Predsedstvo U'^č''nskega sindi-
kalnega sveta Ptuj je na svoji raz-
širjeni seji obravnavalo zaključke
VI. plenuma Centralnega sveta
Zveze sindikatov Jugoslavije v
zvezi s problemi zdravstvene služ-
be in socialnega zavarovanja. Raz-
prava je bila zelo živahna in je
zajela problematiko zdravstvene
službe in socialnega zavarovanja,
konkretno v ptu,iski komuni. V
razpravi so zraven članov pred-
sestva sodelovali še: dr. Mitja Mr-
gole, dr. Ljuba Neudauerjeva, dr.
Nada Pavličev, Adi Šarman in dru-
gi, ki so iznesli problematiko ter
dali številne zelo koristne predlo-
ge za zaključke seje predsestva.
Predsestvo je na osnovi razprave
prišlo do zaključka, da je potreb-
no, da o celotni problematiki raz-
pravlja plenum Občinskega sindi-
kalnega sveta, ter je bil sprejet
sklep, da se izdela čim konkret-
nejša analiza o celotni problema-
tiki s področja zdravstva in so-
cialnega zavarovanja v ptujski ko-
muni.
Analiza, ki bo predložena ple-
numu Občinskega sindikalnega
sveta bo na osnovi zaključkov
predsedstva obravnavala predvsem
naslednja vprašanja:
Stanje zdravstvene službe na
območju občine Ptuj — problem
zdravstvenega stanja zavarovan-
cev in način zdravljenja zavaro-
vancev.
Vprašanje sredstev, s katerimi
razpolaga zdravstvo in socialno
varstvo in kako re ta sredstva
porabljajo.
Problemi družbenega upravljanja
v zdravstvenih ustanovah in Za-
vodu socialnega zavarovanja —
povezava med organi družbenega
upravljanja in delavskega samo-
upravljanja — vloga sindikata in
odnosi, ki vladajo v zdravstvenih
ustanovah in zavodih med zapo-
slenimi in do strank.
Sistem nagrajevanja v zdravstvu
in socialnem zavarovanju.
Gibanje osebnih dohodkov de-
lavcev in uslužbencev na območju
ptujske komune, kar v veliki me-
ri vpliva na finančna sredstva,
nadalje problemi zaščite itd.
Problemi sindikata zdravstvenih
delavcev in odnosi v zdravstvenih
utanovah do sindikalne podružni-
ce s strani upravnih vodstev in
organov družbenega upravljanja.
Konkretni p_roblemi zdravstve-
nega kadra in nadaljna vzgoja
zdravstvenih delavcev.
Odnos zavarovancev do zdravni-
kov, zdravstvene službe in social-
nega zavarovanja.
O vseh navedenih vprašanjih bo
razpravljal plenum Občinskega
sindikalnega sveta Ptuj na svojem
drugem zasedanju v drugi polovici
avgusta, ko bo sprejel konkretne
zaključke in predloge za uspešnej-
še reševanje problemov na pod-
ročju zdravstvene službe in soci-
alnega zavarovanja na območju
ptujske komune. PredseÄt?vfe je
tudi sprejelo sklep, da se predlaga
Zboru proizvajalcev Občinskega
ljudskega odbora Ptuj, da na enem
izmed svojih zasedanj obravnava
problematiko zdravstvene službe
in socialnega zavarovanja v ptuj-
ski komuni.
Za izdelavo analize in proučitev
celotne problematike na področ;;u
zdravstva in socialnega zavarova-
nja v ptujski občini, je predsed-
stvo imenovalo posebno komisijo,
ki ima nalogo pripraviti vso po-
trebno gradivo za zasedanje ple-
numa Občinskega sindikalnega
sveta. V komisijo je predsedstvo
imenovalo: Antona Potočnika, čla-
na predsedstva za predsednika ko-
misije. za člane pa so blïi imeno-
vani: dr. Ljuba Neudauer, dr. Mit-
ja Mrgole,Stane Strelec, Adi Šar-
man in Viktor Prelcg. Pri izdelavi
analize pa bodo sodelovali tudi
upravniki zavodov in ustanov, na-
dalje izvršni odbori sindikalnih
podružnic, upravni odbori zdrav-
stvenih ustanov in Zaveda za so-
cialno zavarovanje ter Svet za
zdravstvo pri Občinskem ljudskem
odboru.
Predvidena je tudi anketa, ki bi
se naj izvedla med zavarovanci o
vprašanjih zdravstvene službe in
socialnega zavarovanja.
Predsedstvo je v zaključkih
sklenilo, da je naloga sindikalnih
podružnic, da proučijo gradivo VI.
plenuma Centralnega sveta ZSJ o
Uspeh s praznovanjem dneva
borca v Halozah bo lahko marsi-
kateri organizaciji ZB NOV v ob-
čini Ptuj v spodbudo, da prav
tako organizirala lokalne sloves-
nosti, da bo znala pridobiti za
sodelovanje vse borce na svojem
obm'očju in se bo potem tudi ve-
selila doseženih uspehov. Prire-
ditelji slovesnosti v Gradiščah in
v Cirkulanah zaslužijo vse pri-
znanje za vse, kar so s partizan-
skim slavjem napravili lepega in
prijetnega.
Na tem mestu se samì zahval-
Ijujejo vsem, ki .so jim bili kakor
koli v pomoč, ki so se kot pred-
stavniki in gostje udeležili slo-
vesnosti in ki so p>rjlpomogli, da
je slovesnost v Gradišču pustila
prijeten vtis, kar jim tudi zago-
tavlja dober obisk pri vseh bodo-
čih tovrstnih slovesnostih.
V.J.
zdravstveni službi in socialnem
zavarovanju, prav tako pa tudi
osnutek tez za sestavo novega za-
kona o socialnem zavarovanju ter
pripravijo konkretne predloge.
Prav tako je nujno, da bodo
sindikalne podružnice tesneje so-
delovale z zdravstvenimi ustano-
vami in Zavodom za socialno za-
varovanje ter v skupnem prizade-
vanju prispevale k čim boljši
zdravstveni službi ter povečani
skrbi za našega delovnega človeka.
FB.
Slfsdikaiiiä politična šola -
šola novih kadrov
v soboto, 25. junija 1960, je bila
v veliki dvorani občinskega komi-
teja ZKS v Ptuju zaključena sin-
dikalna politična šola.
V začetku februarja 1960 je na
pobudo občinskega sindikalnega
sveta v Ptuju pričela v okviru de-
lavske univerze Ptuj sindikalna
politična šola. Ob začetku šole je
imel prvo predavanje predsednik
republiškega sveta ¿SJ za Slove-
nijo Staine Kavčič, kmalu za njim
pa dr. Ježe Potrč in številni drugi
vidni politični in javni delavci iz
Maribora in Ptuja. Predavanja so
se redno vrstila in slušatelji so jih
z največjim zanimanjem obiskovali
m jim sledili. Šolo je redno obi-
skovalo 45 slušateljev, ki so kma-
lu postali dobri in iskreni tovariši
ter so si v skupnem delu in raz-
govorih izpopolnjevali svoje zna-
nje. Po petmesečnem uspešnem
delu sindikalne politične šole je
šolo uspešno končalo 43 slušate^
Ijev, od teh 17 mladink in žena
iz delovnih kolektivov. Ob zaključ-
ku šole so vsi prejeli spričevala
kot priznanje za uspešno oprav-
ljeno šolanje. Ob zaključku šole
so slušatelji izvedli dve izredno
pomembni'' ekskurziji. Najprej so
šli v Kidričevo, kjer so si ogledali
tovarno glinice in aluminija »Bo-
ris Kidrič«, nato pa so se prisrčno
pogovarjali s predstavniki izvrš-
nega odb'-ra sindikalne podružni-
ce in predstavniki delavskega
sveta o delu v sindikalni podruž-
nici, delavskem svetu, nadalje o
nagrajevanju ter o vseh drugih
vprašanjih s področja dela in živ-
ljenja delovnega kolektiva v Ki-
dričevem
Z drugo ekskurzijo so šli v Šo-
štanj in v Velenje. Ta bo nedvom-
no ostala vsem slušateljem v ne-
fKzabnem spominu. Ogledali so si
termoelektrarno Šoštanj, nato pa
so se razg:varjali s predstavniki
(Nadaljevanje na J. strani)
Predsednik Mihe Marinko
si je ogledal zanimivosti
muzeja v Ptuju
V nedeljo, 3. julija tega leta,
popoldne se je predsednik re-
publike Slovenije Miha Marin-
ko na povratku s partizanskega
slavja na Rogli na Pohorju v
spremstvu predsednika OLO
Maribor Jožeta Tramška za
kratek čas ustavil v Ptuju na
gradu. Ob tej priložnosti si je
ogledal dragocenosti kulturno-
zgodovinskih oddelkov Muzeja
Ptuj v gradu. Po ogledu muzeja
sc je še kratek čas zadržal v
grajski restavraciji, kjer so
igrali gostom iz raznih krajev
naše domovine, ki so prišli ta
dan v Ptuj, »Veseli Prleki«. Iz
Ptuja se je predsednik Miha
Marinko odpeljal čez ^'-''«ko
goro proti Makolam.
STRAN 2
PTUJSKI TEDNIK
PTUJ, DNE 8. JUUJA I960
Posebno varstvo žena
Socialistična revolucija je dala ženi v družbi pravo mesto ir Žene so si
zajamčile enakopravnost in si tako utrle pot v jav no življenje
DELA, KI SO ZA ŽENE
PREPOVEDANA
Zene v delovnem razmerju so
deležne posébnega varstva ozi-
roma so posamezna dela za žen-
sko delovno silo prepovedana.
Na prepovedana delovna mesta
ni dovoljeno razporediti ali za-
posliti žene, ne glede na njiho-
vo starost. Med taka delovna
mesta je zlasti šteti:
1.	ZDRAVJU ŠKODLJIVA
DELA: neposredno delo z živim
srebrom ali svincem; industrij-
sko barvanje, pri katerem se
uporabljajo svinčevo belilo,
svinčev sulfat ali druge snovi,
ki vsebujejo te sestavine; delo v
kesonih in delo, ki se opravlja
s potapljanjem; delo pri šaht-
nih, Siemens-martinovih, elek-
tričnih in drugih pečeh za ta-
ljenje kovin; čiščenje kanalov,
izlivov in praznenje greznic s
fekalijami in podobno.
2.	ŽIVLJENJU NEVARNA
DELA" zidanje, popravljanje ali
čiščenje tovarniških dimnikov in
"ÍXidobno.
3.	POSEBNO TEZKA FIZIČ-
NA DELA: podzemeljska dela v
rudnikih; globoko kopanje in
..globinsko vrtanje; impregnira-
nje pragov; delo s kakršnokoli
vrsto pnevmatičnih ročnih stro-
jev, ki povzročajo močnejše
stresanje telesa; stalno nošenje
in dviganje bremen na ravnem
in trdnem svetu, manjših bre-
men navkreber in podobno (73.
člen ZDR).
Nadalje nosečnice (od ugotov-
ljene nosečnosti dalje) ne bi
smele opravljati naslednjih del:
dela, pri katerih prihaja do
stalnega in močnejšega stresa-
nja telesa ali daljšega pritiska
na telo; dela, pri katerih se raz-
vijajo hlapi, prah in škodljivi
plini; dela, pri katerih je treba
i pogosto ali,-stalno nositi breme-
.- na in podobno. Nosečnice po do-
_polnjenem, četrtem rnesecu no-
"sečnosti se ne smejo razporediti
ali zaposlovati na sledeča de-
lovna mesta: dela, ki se oprav-
ljajo v prisiljenem položaju te-
lesa; dela, ki se opravljajo sto-
je, če ni mogoče, da bi od časa
do časa sedle; dela na strojih, ki
se poganjajo z nogo, in podobno.
Pripomniti je, da zakonodaja-
lec ni v stanju našteti vseh del,
na katerih je prepovedano delo
žena in nosečnic, daje pa delav-
skemu svetu podjetja oziroma
. po njem imenovani komisiji
možnost, da sama določi delov-
na mesta oziroma dela, na kate-
rih se žene in nosečnice ne sme-
jo zaposlovati (taka komisija
•ima najmanj tri člane, predsed-
nik komisije pa mora biti član
delavskega sveta).
VARSTVO NOSEČNIC IN MA-
TER MED DRUGIM OBSEGA:
1.	pravico do porodniškega
dopusta (61. in 62. člen ZDR);
2.	pravico do nadomestila za
osebni dohodek med porodni-
škim dopustom (63. člen ZDR);
3.	pravico izrabiti letni dopust
takoj po izteku porodniškega
dopusta, če je pred potekom po-
rodniškega dopusta pridobila
pravico do letnega dopusta (L
odstavek 64. člena ZDR);
4.	pravico izrabiti letni dopust
v naslednjem koledarskem letu
za preteklo koledarsko leto, če
je odšla na porodniški dopust ob
koncu koledarskega leta, v tem
letu pa še ni bila na letnem do-
pustu, do katerega je imela pra-
vico (2. odstavek člena ZDR)
— 32. člen ZDR, ki govori, da
letnega dopusta ni mogoče pre-
nesti iz enega v drugo koledar-
sko leto, za noseče in doječe ma-
tere ne velja;
5.	pravico do nadomestila za
osebni dohodek v času šestih
oziroma osmih mesecev po po-
rodu, ko dela s skrajšanim de-
lovnim časom (66. člen ZDR);
6.	pravico delati skrajšan de-
lovni čas, ki traja polovico red-
nega časa, šest ozir. osem me-
secev po porodu, da neguje in
hrani otroka (65. člen ZDR);
7.	pravico delati skrajšan de-
lovni čas po štiri ure na dan tu-
di po preteku šestih oziroma
osmih mesecev po porodu, in to
najdalje, dokler otrok ne do-
polni treh let starosti, če v dru-
žini nima nikogar, ki bi mogel
negovati otroka (67. člen ZDR);
8.	pravico zahtevati, da se je
ne more razporediti ali začasno
poslati na delovno mesto izven
kraja, v katerem živi, če bi to
odredil zdravnik javne zdrav-
stvene službe — taka razporedi-
tev ali začasna dodelitev mate-
re na delovno mesto izven kra-
ja, v katerem živi, do sedem let
otroka je možna le z njeno pri-
volitvijo (68. člen ZDR);
9.	pravico do izrednega dopu-
sta in pravico do nadomestila za
osebni dohodek v času, ko ne-
guje bolnega otroka, če je tako
nego odredil zdravnik javne
zdravstvene službe (69. člen
ZDR);
10.	pravico do denarnega na-
domestila, kolikor je znašal njen
zadnji mesečni osebni dohodek,
in to vse do poroda, če ji je pre-
nehalo delovno razmerje zaradi
likvidacije podjetja, ko je bila v
tem času preko treh mesecev
noseča (70. člen ZDR);
11.	pravico zahtevati, da se jo
kot nosečnico in kot mater do
šestih oziroma osmih mesecev
starosti otroka ne odreja za nad-
urno delo — če otrok še ni star
sedem let, se sme mater odre-
diti za nadurno delo le z njeno
pismeno privolitvijo (72. člen
ZDR);
12.	pravico zahtevati, da se jo
kot nosečnico, ki opravlja dela,
pri katerih med nosečnostjo ne
sme biti zaposlena oziroma na
katerih ne sme biti razporejena,
razporedi na drugo lažje delo,
pri tem pa obdrži pravico do
osebnega dohodka, ki ga je ime-
la na prejšnjem delu oziroma
delovnem mestu (75. člen ZDR).
Predolgo bi trajalo, če bi na-
števali vse predpravice in pra-
vice, ki jih nudi naša zakono-
daja ženi zaradi materinstva in
vzgoje otrok. Vendar se zelo
motimo, če mislimo, da je s pri-
dobitvijo teh pravic že vse ure-
jeno in da je žena enakopravna
možu. Prava enakopravnost na-
stopa oziroma bo nastopila šele
takrat, ko bo žena z možem ena-
kopravna tudi v poklicu, to je,
da bo ona prav tako s svojim
javnim strokovnim delom pri-
pomogla k pridobivanju gospo-
darskih sredstev za obstoj in
razvoj družine. Toda tudi po-
klicno delo žene še ne ustvari
popolne enakopravnosti v dru-
žini. Lahko ga samo izboljša,
vendar ji ostale fiziološke zna-
čilnosti in dolžnosti še vedno
ostanejo. Še vedno je mati, ki
mora negovati otroke, prati, skr-
beti za prehrano v družini itd. S
tem smo naložili naši ženi novo
breme. Zraven dolžnosti izvrsê-
vanja poklica je obdržala vse
ostale gospodinjske naloge. Ko
jo bomo rešili tudi teh gospo-
dinjskih del, bo šele v celoti ve-
ljala njena enakopravnost.
Franjo Zmauc
Hitreje ne gre več
v škotskem mestecu РШог-
chyju so postavili te dni ne-
navaden rekord: ob osmih
zjutraj so ostrigli ovco, ob 13.
uri je bilo iz te volne izdelano
blago in ob 19.30 se je pojavil
mister Mac Norton v obleki iz
tega blaga na banketu, ki je
bil prirejen v proslavo 125. ob-
letnice neke škotske tovarne
fweeda.
Ta rekord pa ni bil prvi te
vrste. Ze leta 1811 so izdelali
v angleškem mestu Newburyju
plašč trinajst ur po striženju
ovce.
Vlit. mednarodni sejem
tekstila In tekstilnih
strojev v Leskovcu
9. t. m. bodo v Leskovcu sve-
čano odprli v prisotnosti mnogih
gostov iz vse države letošnji 8.
mednarodni sejem tekstila in tek-
stilnih strojev v Leskovcu,
Ta prireditev v Leskovcu je zelo
pomembna gospodarska manilesta-
cija domače tekstilne industrije,
ki bo preko svojih 240 razstav-
Ijalcev zbrala skoraj celotno jugo-
slovansko tekstilno industrijo in
znatno število tujih razstavljalcev
iz 11 držav.
Poleg razstave tekstila in tek-
stilnih strojev, ki bo na razstavi-
šču v petih mndernih paviljonih,
bo v okviru sejma tudi tridnevno
strokovno posvetovanje v jugoslo-
vanskem merilu o novostih v
gradnji tekstilnih strojev. Razen
tega bo nekaj sestankov in posve-
tovanj, na primer proizvajalcev
tekstila in tekstilnih surovin pro-
izvajalcev tekstila in trgovine itd.
V okviru sejma bo tudi velika in-
dustrijsko-konfekcijska modna re-
vija.
Letošnji sejem je posebnega po-
mena zaradi tega, ker je ob začet-
ku novega petletnega perspektiv-
nega plana razvoja tekstilne indu-
strije FLRJ, ko bo vloženo v tek-
stiino industrijo naše države mno-
go sredstev za nadaljnjo moderni-
zacijo in rekonstrukcijo kapacitet
in gradnjo novih. Na sejmu bo
prikazana vrsta novitet v tekstilni
proizvodnji.
Civilna zaščita bedi
nad nami
Organizacija »civilna zaščita« se
je razvila 6. julija 1955. leta iz
prvotne »Protiletalske zaščite«.
Njena naloga je, da zavaruje
ljudstvo pred nesrečami, ki bi jih
povzročila morebitna vojna. Prav
tako pa skrbi, da so ljudje pri-
pravljeni na druge nepričakovane
nesreče, ki tudi v mirnem času
prežijo nad nami in izkoristijo
vsako malomarnost.
Tudi v Ptuju imamo to organi-
zacijo, ki skrbi za varnost drža-
vljanov. Odbor je organiziral po-
sebno komisijo, ki je na terenu
opozarjala na pomanjkljivosti in
propagirala požarno varnost. Pra-
vilna ureditev podstrešij z zava-
rovanimi dimniki, brez nepotreb-
ne navlake in z zabojem s peskom
je pogoj, da ne bo prišlo do poža-
ra. Tudi pravilna ureditev kleti je
za ljudi zelo pomembna in to
najbolj v vojnem času, ko je do-
bro grajena klet varno pribežali-
šče, Mora pa biti opremljena z
orodjem, ki je potrebno za izko-
pavanje v slučaju, če se stavba
poruši.
To sta samo dva primera uve-
ljavljanja »Civilne zaščite«. Ta do-
brodelna organizacija pa skrbi tu-
di za mnogo drugih reči. Njen cilj
je, da nas resnično zaščiti pred
vsemi neprijetnostmi in nesrečami,
zato upoštevajmo njena navodila.
Se o razpravi na konfe-
renci SZDL občine Ptuj
V predhodni številki našega li-
sta smo poročali o konferenci
SZDL občine Ptuj ter med dru-
gim obravnavali razpravo dr.
Jožeta Potrča. Danes smo nekaj
prostora določili za o«tale ude-
ležence razprave.
Med prvimi udeleženci v raz-
pravi je bil na konferenci za-
stopnik organizacije SZDL Ki-
dričevo tov. KLEMENCIC, ki je
kritično ocenil pomanjkljivosti
dosedanjega dela SZDL v to-
varni. Premalo pozornosti je bi-
lo posvečene kadrovskim vpra-
šanjem. To bi bilo toliko bolj
važno, ker je med zaposlenimi
veliko število ljudi z borno po-
litično razgledanostjo. Tudi te-
renske organizacije posvečajo
temu vprašanju premalo pozor-
nosti. V zadnjem času se nekaj
kadra sicer izobražuje v okviru
izobraževalnega centra. Po-
manjkljivost je tudi v tem, da
se koléktiv premalo obvešča o
sklepih organov delavskega sa-
moupravljanja.
Naslednji diskutant iz Kidri-
čevega je bil Janez KOSTANJE-
VEC. Poudaril je predvsem
važnost nalog, ki jih postavlja
pred vsakega državljana mate-
rial V. kongresa SZDLJ in po-
ročilo predsednika občinskega
odbora SZDL. Omenil je, da ni
mogoče trditi, da terenske or-
ganizacije SZDL ne delujejo,
lahko pa, da često niso sposob-
ne aktivirati najširših množic
za posamezne konkretne nalo-
ge. Podčrtal je pomen izobraže-
vanja strokovnih delavcev, kar
je neogiben pogoj, če hočemo
stopiti v vrsto z razvitimi indu-
strijskimi državami.
Predstavnik organizacije So-
cialistične zveze delovnih ljudi
v Opekarni Zabjak Marjan
BERLIC je razpravljal o plače-
vanju po enoti proizvoda. Rekel
je, da je tako plačevanje že uve-
deno v Opekarni Zabjak in da
je dalo v pogledu porasta pro-
izvodnje lepe rezultate. Predla,
gal je, naj bi čimprej uvedli talç
način nagrajevanja v vsa pod»
jetja.
Predsednik Občinskega ljud>
skega odbora Ptuj tov. Lojzka
STROPNIKOVA je v svoji raz-
pravi prikazala porast narodne-
ga dohodka ter ga primerjala
z republiškim povprečjem. Na-
glasila je, da si bodo morale
družbene organizacije precej
prizadevati, da bomo dosegli re-
publiško povprečje. Nadalje je
razpravljala o razvoju obrti ter
turizma in gostinstva ter o po-
časnem razvoju gradenj, nato
pa o raznih načinih nagrajeva-
nja po učinku, o čemer je bilo
govora v referatu predsednika in
v razpravi Marjana Berliča.
Opozorila je navzoče, da se bo,
začenši z ryivim šolskim letom,
morala povečati skrb vseh za
šolske kuhinje, ker bo v kratkem
času pomoč mednarodnega fon-
da prenehala in bo treba vse vi-
re za potrebe kuhinj najti do-
ma. Govorila je tudi o zdrav-
stvenih uslugah na nekaterih
področjih občine, kjer je mreža
zdravstvene službe bolj nepo-
polna.
Diskutantka dr. PAVLIČEVA
je govorila o obsežnosti nalog,
katerih izvrševanje je prevzela
zdravstvena služba z uvedbo
zdravstvenega zavarovanja
kmečkega prebivalstva. Govo-
rila je o pripravah za zboljšanje
zdravstvene službe na področju
Juršinc, Podlehnika in Gorišni-
ce, kjer bi naj zdravstvena mre-
ža nudila sama čimveč pomoči
prebivalstvu. Omenila je, da ni
največji problem pomanjkanje
zdravstvenih kadrov, pač pa
bolj pomanjkanje finančnih
sredstev, ker je treba tudi za zu-
nanjo mrežo oskrbeti razne dra-
ge aparate in drugo, kar je po-
trebno za zdravstveno preventi-
vo.
Revija pričesk v Ptuju
Ptujska brivsko-frizerska sekci-
ja Kluba brivcev in frizerjev v
Mariboru je pripravila za Ptujčane
v nedeljo, 3. julija 1.1., prvo ogled-
no revijo sodobnih pričesk. Prire-
ditev je podprla Tovarna kozme-
tičnih izdelkov »Nartac iz Ljub-
ljane, ki je darovala tudi darila za
prva mesta izvajalcev in za izžre-
bane obiskovalce.
Na reviji so sodelovali brivsko-
frizerski delavci iz Ptuja in sicer
■ v frizerski stroki frizerji Brivsko-
frizerskega podjetja Ptuj, frizer-
skega salona Trpine in frizerskega
salona Gjurasek", v brivski stroki
pa brivci Brivsko-frizerskega má-
jetja Ptuj, salona Makovec, salona
Seka, salona Skaza in salona Vu-
kotič.
Revija je bila na vrtu gostilne
»Pri Roziki« ob 15. uri in je za-
hvaljujoč lepemu vremenu docela
uspela. Gledalcev je bilo okrog
550, vendar jih nad polovica ni
dobila prostora ter je morala odi-
ti. Revijo so obiskali tudi gostje
iz Maribora, Celja, Ljubljane in iz
drugih krajev. Vsi so se strinjali
ž ugotovitvijo, da je bil^ organi-
zacija revije brezhibna in da kaj
takega v Ptuju niso pričakovali.
Pokroviteljstvo nad revijo je pre-
vzela tovarna »Narta« izdelkov.
Frizerski del revije so ocenjeva-
li vsi ^obiskovalci, i so svoje
ocene napisali na anketne lističe,
ki jih je razdelil organizator re-
vije. Tako je dobila največje šte-
vilo točk in zasedla pjvo mesto
sodobna pričeska, ki jo je napra-
vila Hadler Kristina iz Brivsko-
frizerskega podjetja Ptuj, drugo
mesto je zasedla Tetek Vera iz
salona Vukotič in tretje Trpine
Vera iz salona Trpine.
V brivski stroki je ocenjevalá
posebna komisija, ki je določila
prvo mesto Valenku (salon Skaza),
drugo Ivančič Mariji (Brivsko-fri-
zersko podjetje Ptuj) in tretje
Poljšak Fridi (salon Vukotič).
Obiskovalci so se strinjali v ugo-
tovitvi in to so tudi navedli na
anketnih lističih, da bi naj pripra-
vili v bodoče še več takih prire-
ditev, kakor jih tudi pogrešamo
v drugih strokah, na primer v
oblačilni itd.
O pozni setvi detelj
in trave
Ing. EGON ZOREČ
Kmetovalci često vprašujejo, ali
je pozna setev deteljnic, dete'.jin
■ in trav umestna ali ne.
: Osnovna značilnost teh krmnih
rastlin je počasen začetni razvoj
in zahtevnost po vlagi v tem ča-
su. Večina vrst te skupine ima iz-
redno drobno seme, ki ima le to-
liko rezervnih snovi, da razvije
nekaj cm dolge koreninice in prvi
list. Ta mera kmalu začeti tistvar^
jati nove crganske snovi, da omo-
goči nadaljnjo rast korenin. Zato
si more rastlina v prvih tednih
os^krbeti vlago le iz plitvega, 5 do
8 cm debelega sloja zemlje, med-
tem ko semena debelozrnatih
kmetijskih rastlin poženejo ko-
renine kmalu do globine tudi 20
centimetrcv in jim suša ne more
tako hitro do živega.
Razumljivo je, da zgoraj nave-
dene rastline uspevajo le v tistem
letnem času, ko so padavine vsaj
enkrat tedensko in ko se površina
zemlje nikdar docela ne osuši. Ta
čas je pri nas navadno spomladi.
Kljub temu pa je treba sejati če-
sto te rastline izven navedenega
časa glede na potrebe рк) krmi v
naslednjem letu. Da bi dobili že v
naslednjem letu tri do štiri od-
kose teh pcljščtn, jih lahko se je-
mo cd časa do časa, ko se da
zemlja pripraviti za setev pa tako
dolgo v jeseni, da bo posevek lah-
ko rastel vsaj 6 tednov brez sla-
ne in mraza. Čim pozneje seje-
mo. tem manjše rastline pridejo
v zemljo in zaradi tega tudi spo-
mladi ne dajo tako hitro in tako
obilnega odkosa kot prej sejane
in bolj razvite rastline.
Časa setve ne omejuje osvetli-
tev ali toplota, ampak Vlaga. Pri
tem pa ni odločilnega fK>menà ko-
ličina, ampak razporeditev pada-
vin, zlasti pa, kako rastline pada-
vine izkoriščajo. Čim topleje je,
tem manjši učinek ima 1 mm dež-
ja. Zato je 100 mm dežja v jese-
ni, ko povprečna dnevna tempera-
tura pade ped + 14 stop. C, v
dveh obrokih v dobi 10 dni še za-
dostna za uspešnost posevka,
medtem ko je lahko 25 mm dežja
v enem obroku pri povprečni
dnevni temperaturi 22 stop. C
brez vpliva in pK>sevek propade.
Za setev deteljnic — lucerne, črne
detelje, bele detelje, nokote itd.
in trave v mešanicah z deteljami
ali brez njih se bomo odločili že
v avgustu tam, kjer je vročina
prenehala (na višjih in severnih
¡egah), čim bo dovdj dežja. Često
jo sejemo za ovsom in v ta na-
men strnišče preorjemo, pognoji-
mo z nitrofoskalom (1000 kg na
ha), pcbranamo in počakamo na 'z-
daten dež. Takoj po dežju seje-
mo, pobranamo in po potrebi r>o-
valjamo. Ni dobro sejati v izsuše-
no njivo v upanju, da bo kmalu
dež. Seme ob ponočni vlagi na-
brekne in razvije koreninico, ki pa
se zaradi suhega okolja ne more
razviti in usahne. Take rastlinice
ne more obuditi noben dež.
Pameten poljedelec bo posejaî te
D-Ijšrine s strojem v vrste na
15—30 cm narazen.
CEi>UENJE PROTI OTRO ŠKI PARALIZI
Od 11. do 16. julija, se bo vršilo
na področju občine Ptuj cepljenje
proti otroški paralizi — poliomy-
elitisu, in sicer po sledečem raz-
poredu :
Ptuj — mesto, v prostorih
zdrav, doma Ptuj — 11. julija, ob
15. uri;
Grajena — v osnovni šoli, —
12. julija, ob 9. uri;
Desternik — v osnovni šoli. —
12. julija, ob 10. uri;
Trnovska vas — v osnovni šcli,
— 12. julija, ob 12. uri;
Vitomarci — v osnovni šoli, —
12.	julija, ob 13, uri;
Juršinci — v osnovni šoli, — 12.
julija, ob 15. uri;
Polenšak — v osnovni šoli, 13.
julija, ob 3. uri;
Domava — v osnovni šoli, — 13.
julija, ob 10.30;
Pacinje — v gost. Tobias, — 13.
julija, ob 11.30;
Podvinci — v gost. Korenjak, —
13.	julija, ob 11.30;
Rogoznica — v zadr. domu, —
13. julija, ob 12. uri;
Markovci — šola, — 13. julija,
ob 14. uri;
Sela — v osnovni šoli, 14. ju-
lija, ob 9. uri;
Videm — v osnovni šoli, — 14.
julija, ob 10. uri;
Leskovec — v osnovni šoli, —
14. julija, ob 12. uri;
Podlehnik — v osnovni šoli, —
14.	julija, ob 14. uri;
Gruškovje -- v osnovni šoli, —
15.	julija, ob 9. uri;
Rodni vrh — v osnovni šoli, —
15. julija, ob 11. uri.
Cepimo otroke rojstnega letni-
ka 1959 in tiste IZ letnika 1958, ki
so bili lansko leto ze dvakrat cep-
ljeni proti otroški naralizi. Cep-
ljenje priporočamo, ker je otroška
paraliza vsem znana huda moril-
ka otrok — obvezno pa to ceplje-
nje ni in zato tudi ni brezplačno.
Starši bodo prejeli za svoje otroke
vabila. Upoštevajte dan in uro, ki
sta na vabilu, ker zamudniških
rokov ne bo.
Zdravstveni dom Ptuj
Higienska postaja
SEJEM PLEMENSKE ŽIVINE
1. julija 1960
Na sejem plemenske živine dne
1. julija 1960 je bilo prignano 158
konj. 79 krav, 225 telic, 43 bikov,
16 telet. 120 volov — skuipno 841
glav. Prodano je bilo 72 konj (40
do 110 din za kg), 35 krav (80 do
160 din za kg), 104 telice (150 do
190 din kg). 19 bikov (170 do 200
din kg), 52 volov (150 do 190 din
kg). Skupno je bilo prodano 292
glav živine.
Anekdote
Neki mladi pisatelj je imel prvi
bralni večer in je zato stopi! k
Tristianu Bernardu po nasvet.
»Ah, to je pa čisto preprosto,«
je rekel Bernard, »ko boste kon-
čali, vstanite, vljudno pozdravite
publiko in po prstih zapustite
dvorano.«
»Zakaj pa po prstih,« je vpra-
šal presenečeni novinec.
»Da bi ljudi ne zbudili.«
Џ
v družbi, ki se je zbrala ob pri-
.iki podelitve Concourtove nagra-
de v Parizu, so o marsičem deba-
tirali, Ne samo o literaturi, am-
pak tudi o politiki. Roger Vaillant
je star borec francoske levice, pa
je takole zbodel tiste ki so preveč
hvalili sedanje francoske državni-
ke:
»Bolj ko razmišljam o politiki,
bolj prihajam do prepričanja, da
je še nekaj večjega kot veliki dr-
žavniki: njihove sence ...«
»Čeden dečko, le škoda, da je
poročen.«
»Saj ni.«
»Zakaj pa nosi zakonski obro-
ček?«
»Da ima več občudovalk!«
HUMOR
Pred italijanskim fašističnim
sodiščem je zavaljeni sodnik pre-
bral obsodbo nekemu Slovencu:
»V imenu kralja in cesarja ste ob-
sojeni na deset let ječe.«
Obsojeni se nasmeje in vpraša:
»Ali mislite ostati še toliko časa
pri nas ...?«
Kako smrdi kri. Med okupacijo
je bilo in to nekje na krasu. Itali-
janska patrulja, dva veterana in
en novinec previdno stopajo skozi
gozdiček. Novinec Pepino naen-
krat vpraša:
»Caro mio, povej vendar, kako
diši kri?«
Veteran zmigne z rameni in
dregetajoč odgovori: »Non so.«
(ne vem). Pipino pa se obrne do
drugega veterana. Ta molči. Ne-
kaj časa gredo tiho naprej. Naen-
krat pravi vteran:
»Dio mio. mislim, da kri sploh
ne diši. Kri smrdi.«
Znova gredo naprej in molčijo.
Naenkrat vzklikne novinec Pepi-
no:
»Dio mio! Mislim, da smo že
vsi trije ranjeni!«
pTL'J, DNE 8 JULIJA 1960
PTÜJSRl TEDNIK
5TPAN S
Rreg
Brsg je proslavil
dan borca
Organizacija SZDL Ptuj — Breg
je pripravila za svoje območje v
soboto zvečer, 2. julija 1960, v
dvorani v kulturnem domu na Za-
družnem trgu akademijo z nago-
vorom, pevskimi točkami teren-
skega pevskega zbora, ki ga vodi
dirigent Franjo Petek, z deklama-
cijami in recitacijami ter čitanjem
odlomka iz časa NOB.
V nedeljo, 3. julija t. 1. popoldne
pa je bi!d v dvorani in na dvori-
šču pred dvorano veselica za od-
rasle in mladino.
Tako je organizacija SZDL Breg
tudi ob tem prazniku poskrbela za
članstvo svojega območja, da je
proslavilo dan borca in se je lahko
tudi razveselilo kot ob vseh po-
dobnih priložnostih, ko se ljudstvo
tega predela rado zbere v novi
dvorani in proslavlja po delu uspe-
he vsakdanjega prizadevanja in se
zavestno pripravlja na bodoče na-
loge.
Šola Breg je imela
lep zaključek
v dvorani kulturnega doma na
Bregu je bil v petek, 30. julija,
zaključek šolskega leta 1959/60 s
krajšim sporedom, ki so ga naštu-
dirali posamezni razredi in z raz-
delitvijo pohval odličnim učencem,
ki jih je v breški šoli lepo število,
čeprav je bilo ravno v tem šol-
skem letu na tej šoli glede na
nadzidavo potrebno premagati raz-
ne težave. Šolski upravitelj Franjo
Gorup se je ob koncu prireditve
zahvalil učiteljskemu zboru in
učencem za vse prizadevanje v
minulem šolskem letu ter jim je
želel prijetne počitnice. Po prire-
ditvi v kulturnem domu so odšli
vsi otroci v šolo po spričevala in
na skromno zaključno zakusko,
sam učiteljski zbor pa je imel za-
ključni večer v soboto, 2. j'ili ja, ob
prav dobrem razpoloženju in ve-
selju,- da je bilo premaganih toliko
težav in kljub temu dosežen tako
dober uspeh pri nad 400 otrokih.
nim žarkom. Vsakdo bi rad čim-
prej dobil bronasto indijansko
ba^rvo, tako mladi, kakor tudi sta-
ri, ki čutijo v sebi še nekaj živ-
ljenjske energije. Nekdo bi rad
pregnal revmatizem, zato je raje
zamenjal koprive s soncem. Dru-
gim pa je všeč top a voda, ki jo
je ogrelo sonce, in se potapljajo,
skačejo in plavajo, da je kar ve-
selje. Kopalcev že kar mrgoli in
vsi uživajo v hladni vodi.
Tudi Ptujčani so ljudje narave
in zato ni čudno, da so navdušeni
kopalci. Komaj je sonce dodobra
razpelo svoje žarke, že so pohi-
teli na sonce in v kopališče. Naj-
pcgumnejši, ki jih ni strah za se-
daj še mrzle vode, pa so se po-
dali kar na dravske valove. Naj-
več jih je vsekakor v kopališču,
v majhnem ptujskem kopališču,
kjer se v majhnem bazenu skoraj
prerivajo m če hočeš priti na dru-
go stran kopališča, moraš biti zelo
previden, da jih vsaj deset ne po-
hodiš. Najpnjetneje je le na Dravi
nekje iizven kopališča, daleč izven
mesta, kjer je mir, sonce in hladna
voda. Žal, pa vsi tudi ne znajo
dobro plavati in se raje podajajo
v varno kopališče, ki pa je žal
premajhno, da bi nudilo gosto*-
Ijubnost vsem obiskovalcem.
Zato se kopalci ob začetku ko-
Da'ne sezone zelo radi sprašujejo,
kdaj bodo dobtli tako dolgo ob-
Ijubljano kopališče, ki bi ustre-
zalo ptujskim ra'zmeram. Mogoče
bo kmalu, mogoče šele čez leta,
kdo ve ? Zamisel, da bi bilo kopa-
lišče pri novi hidrocentrali v Haj-
dcšah, ni nova in je večini Ptuj-
čanov všeč — seveda, če bo vzpo-
stavljena dobra avtobusna zveza.
Do tega pa je še daleč in zato
Ptujčani pridno zahajajo v pre-
majhno kopališče in pa na drav-
ska obrežja.
Verjetno pa si prav vsi kopalci
žele eno, da se ne bi nihče uto-
pil. Potrebna bo seveda precejš-
nja mera previdnosti in tedaj lah-
ko pričakujemo, da bo Drava osta.-
la praznih rok in ne bo zahtevala
nobenih žrtev.	-tf
SINDIKATI
SINDIKALNI
koledar
v torek. 12. julija 1960, ob 9.
uri dopoldan bo na Občinskem
sindikalnem svetu Ptuj prvo redno
posvetovanje s predsedniki sindi-
kalnih podružnic kmetijskih za-
drug v zvezi z nalogami, ki jih
imajo sindikalne podružnice kme-
tijskih zadrug.
Istočasno bo tudi seminar z bla-
gajniki sindikalnih podružnic kme-
tijskih zadrug v zvezi s finančnim
poslovanjem.
V	torek. 12. julija 1960, ob 16.
uri bo na Občinskem sindikalnem
svetu Ptuj druga redna seja se-
kretariata Občinskega sindikalne-
ga sveta Ptuj. Sekretariat bo raz-
pravljal o konkretnih nalogah
članov Občinskega sindikalnega
sveta v sindikalnih podružnicah in
o sistemu dela komisij pri Občin-
skem sindikalnem svetu Ptuj.
V	sredo, 13. julija 1960, ob 16.
tiri bo v mali dvorani v Narodnem
domu širše posvetovanje, ki ga
sklicuje Občinski sindikalni svet v
zvezi z ustanovitvijo Delavskega
kluba v prostorih Narodnega do-
ma. Na posvetovanju so zraven
nekaterih članov Občinskega sinr
dikalnega sveta in upravnega od-
bora DPD »Svoboda« Ptuj, vablje-
ni: predsedniki sindikalnih po-
družnic, predsedniki delavskih sve_
tov in direktorji podjetij iz vseh
gospodarskih organizacij z območ-
ja Ptuja in bližnje okolice.
V	četrtek, 14. julija 1960, prič-
ne ob 16. uri v sejni dvorani na
Magistratu v Ptuju seminar za
tajnike sindikalnih podružnic iz
vseh gospodarskih organizacij in
predsednike komisij, ki vodijo pri
izvršnih odborih sindikalnih po-
družnic komisije za gospodarska
vpraašnja, delavsko samouprav-
ljanje in nagrajevanje. Na semi-
narju bo obravnavana tema:
»Spremljanje in analiziranje
osnovnih problemov, ki vplivajo
na standard delavcev in uslužben-
cev v delovnih kolektivih. Semi-
nar po isti temi bo tudi za pred-
sednike delavskih svetov in pred-
sednike upravnih odborov.
V	petek, 15. julija 1960, ob 16.
uri bo na Občinskem sindikalnem
svetu Ptuj tretja redna seja pred-
sedstva Občin, sindikal. sveta Ptuj.
Predsedstvo bo proučilo smernice
Zbora proizvajalcev Občinskega
ljudskega odbora Ptuj vsem go-
spodarskim organizacijam ter
sprejelo zaključke za konkretno
politično akcijo v delovnih kolek-
tivih za uresničitev istih. Predsed-
stvo bo tudi razpravljalo o oblikah
in sistemu dela Občinskega o-ndi-
kalnega sveta in Zbora proizvajal-
cev Občinskega ljudskega odiiora
za čim tesnejše skupno delo in re-
ševanje problemov v komuni na
vseh področjih. Prav tako bo raz-
prava o pripravah na skupno sejo
Občinskega sindikalnega sveta in
Zbora proizvajalcev.
Tekom tedna se bo sestala tudi
komisija Občinskega sindikalnega
sveta za tarifno politiko, ki bo
razpravljala o konkretnih nalogah
v zvezi s proučevanjem in izdela-
vo analize nagrajevanja po delov-
nem učinku v gospodarskih orga-
nizacijah. Komisija bo tudi obrav-
navala nagrajevanje v kmetijskih
zadrugah in naloge sindakalnih
podružnic kmetijskih zadrug na
področju nagrajevanja.
Iz Programa ObSS Ptuj
SINDIKALNA POLITIČNA ŠOLA - ŠOLA NOVIH KADROV
(Nadaljevanje s L strani)
.sindikata, delavskega sveta in
osnovne organizacije ZKJ termo-
elektrarne Šoštanj in s predsedni-
kom ter tajnikom občinskega si^n-
dikalnega sveta Šoštanj.
Ta razgovor je bil izredno za-
nimiv — slušatelji so se seznanili,
kako poteka delo sindikalne po-
družnice, delavskega sveta, osnov-
ne organizacije ZK v termoelek-
trarni in z vsemi drugimi vpraša-
nji s področja skrbi za delovnega
človeka.
V rudniku lignita Velenje so se
slušatelji seznanili z delom in živ-
ljenjem velenjskih rudarjev in si
ogledali vse rudniške naprave, ki
so izredno mehanizirane. Poseben
vtis je naredilo na slušatelje sre-
čanje z rudarji in predstavniki
kolektiva, saj so bila ta srečanja
izredno prisrčna in topla. Prav
tako bo ostal v nepozabnem spK>-
minu razgovor s predsednikom
sindikalne podružnice rudnika li-
gnita Velenje, ki se je v delav-
skem domu v Velenju eno uro
razgovarjal s slušatelji o vseh
vprašanjih, ki so slušatelje naj-
bolj zanimala.
Delo sindikalne politične šole je
končano. Ustvarjeno pa je bilo
trdno tovarištvo med slušatelji
šole, ki se bodo v jeseni ponovno
srečali pri skupnem delu na se-
minarjih, razgovorih, pri delu raz-
nih komisij pri občinskem sindi-
kalnem svetu itd. Sindikalna poli-
tična šola ni vzgajala svojih slu-
šateljev samo na politično-ideolo-
škem in družbeno ekonomskem
področju, temveč tudi v duhu to-
varištva m odnosih do ljudi, ki
morajo biti iskreni, plemeniti in
človeški.
Ko so Se slušatelji razhajali,
smo nekaterim izmed njih posta-
vili vprašanja o tem, kako so bili
s šolo zadovoljni in še nekaj dru-
gih, na katera so nam odgovorili:
Na vprašanje, kako ste zado-
voljni s sindikalno politično šolo,
nam je tovariš Hinko Ecjavec, de-
lavec na KG »Dravsko polje« Ki-
dričevo, odgovoril: »S sindikalno
politično šolo sem zelo zadovoljen,
saj se v takšni šoli delovni človek
izobražuje. Šola je za sindikalne
kadre izredno pomembna, hkrati
pa tudi zelo potrebna.«
Tovarišica Sonja Žigič iz trgov-
skega podjetja »Panonija« Ptuj, pa
pravi: »S sindikalno politično šolo
sem bila zelo zadovoljna, saj sem
pridobila v njej mnogo znanja, ki
ga bom lahko koristno uporablja-
la pri svojem nadaljnjem delu v
naši sindikalni podmžnici.«
Tovarišica Anica Babnik, delav-
ka v tekstilni tovarn: jn barvami
Ptuj, je odgovorila: »ŠoJa je bila
zelo dobro pripravljena. Sistem
dela in poučevanja je bil razum-
ljiv in vsak od nas je razumel te-
mo, o kateri se je razpravljalo.
Zame je bila na primer tema »de-
lavsko samoupravljanje' najbolj
zainimiva, to pa zaradi tega, ker
sem na tem področju veliko pri-
dobila in bom lahko nudila večjo
pomoč s svojimi nasveti na naših
zasedanjih.«
Na to vprašanje so odgovorili
tudi vsi drugi slušatelji šole, ki so
enoglasno v svojih odgovorih dali
priznanje uspehom in takemu si-
stemu izobraževanja sindikalnih
kadrov. Dali so tudi številne pred-
loge, ki bodo koristno služili pri
izpopolnitvi načrta naše šele, ki
bo v novem šolskem letu sprejela
nove slušatelje.
Ob zaključku šole je bila razpisa-
na tudi anketa, na katero so od-
govorili vsi slušatelji, ter bomo o
vsebini odgovorov naše bralce še
seznanil:.	FB
Majsperk
PROSLAVA 10-LETNICE
SAMOUPRAVLJANJA V
MAJŠPERKU
V nedeljo, 26. t. m., sta kolek-
tiva Tovarne volnenih izdelkov in
Tovarne strojil v Majšperku do-
stojno proslavila 10. obletnico de-
lavskega samoupravljanja. Lepo
vreme je mnogo prispevalo k ne-
motenemu odvijanju programa
proslave. Po jutranji budnici
godbe na pihala DPD »Svobode« je
bil ob 8. uri mimohod obeh ko-
lektivov in vseh društev s prapori
in zastavami. Na tribuni so bili
zraven domačih predstavnikov
kolektivov in ustanov tudi pred-
sednica ObLO Lojzka Stropnikova,
sekretar Obč. komiteja Janko Vo-
grinec in sekretar ObO SZDL An-
drej Mršek. V toku dopoldneva so
se odvijale še tekme društev —
ocenjevalna vožnja, gasilske vaje
in odbojka.
Za zaključek je bila v vsakem
kolektivu posebna svečana seja
delavskega sveta, na kateri so
predsedniki lepo prikazali razvoj
tovarn in pridobitve družbenega
standarda v minulih 10 letih in
istočasno nakazali še naloge, ki jih
bomo morali rešiti v prihodnjih
letih razvoja obeh tovarn v Maj-
šperku. Pri tem nas vod] moralna
obveza — nuditi čimvečjo zapo-
slitev haloškemu ljudstvu in stem
vsaj delno omiliti stanje v notra-
njosti Haloz.	Ča
Ni več dijakov
na ptujskem vlaku
v ponedeljek sem moral iti v
Maribor. Zgodaj sem vstal in se
napotil na postajo. Kupi! sem vo-
zovnico in čakal na »leseni počas-
né«. Bil sem med prvimi in sem
se ogledoval po peronu. Zdelo se
mi je, da na peronu nekaj manjka,
kar bi tvorilo neko dovršeno ce-
loto. Že večkrat sem se vozil z
vlakom v Maribor, toda še nikoli
nisem imel občutka take »praz-
nične praznosti«.
In to »praznično praznost« je
zmotil neki znanec, ki se je vsak
dan vozil v službo v Maribor. Po-
zdravila sva se in se začela pogo-
varjati. Potožil sem mu, kaj me
teži. Tedaj mi je odgovoril:
»Tudi meni se dozdeva, da zad-
nje časa nekaj manjka na postaji
in v vlaku. To so dijaki. Pcuka je
konec in za njih so se pričele po-
čitnice.«
»Ti dijaki so res srečni, saj ima-
jo dva dobra meseca ,dopusta'.
Mi pa kar naprej delamo,« sem ga
prekinil.
»Da, da In mi bomo tudi ob
marsikak zanimiv dogodek, ki se
pripeti ravno zaradi teh dijakov.
Včasih Si kaj izmislijo in potem je
za celo vožnjo dovolj smeha. Le to
se mi ne dopade, da kadar pridem
v Mariboru na vlak, skoraj nikoli
ne morem priti v' kupe, ker je
navadno v vsakem kupeju kak
dijak, ki ti postreže z odgovorom:
»Oprostite prosim, toda tu je že
vse zasedeno.« V določenih ozirih
tudi to odobravam, toda kadar je
pa stiska le prevelika, se mi to ne
zdi pravilno.
Te naše dijake lahko v glavnem
i"azdelimo v dve skupini: v »do-
bre« in »slabe«, seveda v prenese-
hem pomenu. »Dobri« so lepo mir-
ni ni se ali uče, ali s kom pogo-
varjajo. »Slabi« pa največkrat i-
grajo karte in divjajo iz vagona v
vagon. Seveda so tudi »srednji«, za
katere sem se jaz odločil. To so
veseli, brezskrbni dijaki, ki se le
redko uče in so stalno veseli ter
nasmejani. Ravno zarad te njiho-
ve veselosti mi najbolj ugajajo in
tako se mnogokrat pridružim nji-
hovi veselosti ter se iz srca na-
smejem. Mnogokrat pa se mi pri-
peti, da slabo naletim, ker se med
sabo kregajo. Pa tudi to je po-
trebno. In zabavno obenem,« je do-
dal.
Ravno takrat je izza ovinka pri-
peljal vlak in morala sva se poslo-
viti. V istem vagonu namreč ni
bilo prostora za oba. na stopnicah
pa tudi nisem hotel stati. F. F.
Ptujski park v cvetju
Marsikomu je bilo iskreno žal
lepega ptujskega parka z mogoč-
nimi kostanji in s prijetnim hla-
dom, ko ga je presekala nova ce-
sta. Le malokdo si je lahko pred-
stavljal, kakšen naj bi bil pre-
urejeni kark in kako bo urejen.
Prav vsi pa so bili mnenja, da po
lepoti ne bo dosegal starega. Ven-
dar smo vsi upali, da bodo naš
park kmalu obnovili in lepo ure-
dili, da ga bomo zopet vsi veseli.
Z delom so sicer začeli, toda mar-
sikdo ima vtis, da so ta dela ne-
koliko zastala. Kljub temu pa dela
le napredujejo in upamo, da bcmo
kmalu zopet veseli preurejenega
parka. Odgovorni ljudje se tru-
dijo z vsemi močmi, da bi svojo
nalogo dobro izpolnili. Cvetlične
grede so pod skrbnimi prsti vrt-
narjev zopet oživele in s svojimi
raznobarvnimi cvetovi razveselju-
jejo staro in mlado. Velike pozor-
nosti je deležna krasna vrba-
žamjka in druga okrasna drevesa,
ki so se odela v pisana oblačila.
Obiskovalec parka nikakor ne
more prezreti okrasnega grmičev-
ja, ki razteza svoje veje nad ze-
ienimt tratami. Nad vsem tem pa
kraljujejo mogočni kostanji, ki va-
bijo v svojo hladno senco vse
tiste, ki hodijo mimo.
Od časa do časa pa lahko ugo-
tovimo, da nerdgovorni ljudje ne-
usmiljeno uničujejo vso to lepoto.
Koiko vsega bi še uničili, da ne
bedi nad parkom skrbno oko livri-
ranega čuvaja, ki skrbi za red
in disciplino v parku. Žal pa mora
tudi včasih seči po bloku in zapi-
sati največje nepokomeže, ki se
bodo nato zagovarjali sodniku za
prekrške. Pogostokrat se namreč
dodaja, da so nekomu preveč všeč
lepe cvetlice na gredah, ali pa si
zaželi lipovega čaja, ki se da tako
rkusno pripraviti iz lipovega cvet-
ja, ki raste v parku. Kaj hočemo,
ko pa je prepovedan sad vedno
tako doiber! Tako si mislijo ljudje,
ne pa liudi čuvaj in zato — pozor
pred čuvajem!
Ko smo se zadnjič pogovarjali
s čuvajem, je dejal, da bo ptujsk''
park kmalu zelo ieoo urejen. Sred-
parka bo lep vodomet, cvetlične
qrede bodo še skrbneje urejene,
uredili pa bodo tudi poti in klopi.
Več skrbi bodo pcisvetili tudi delu
oib železnici, ki je sedaj še zane-
marjen in ne nudi p-'Dctniku i"
vlaka najlepše slike. Ko bo tud
^о urejeno, tedaj bedo Ptujčan
še raie zahajali v hladno senco o^
vročih popo'dnevih in si ■cdpoč-"
nči ter razbistrili duha ob len-^*^
cvetju in zelenju.	-tf
KOPAÍ-NA SEZONA
SE PRIČENJA
Marsikdo je komaj čakal vro-
čega poletja da bi si zopet ogre"
premrle ude ali pa, da bi se ob
poletni vročini cWadil v vodi. Le-
to.s nam je vreme več ali man;
naklonjeno in se ne moremo pri-
toževRti nad stalnim deževjem, k»
nam je včasih kvarilo razpolože-
nje. Sonce lepo pripe'ka in pri-
vablja pod svoje b'agodejne žarke
na tisoče ljudi, ki dcbrohotno na-
stavljajo svoje ude žgočim sonč-
Gomila v Priekiji zopet
vabi
v nedeljo, 17. julija t. 1. bo Tu-
ristično društvo na Gomili prire-
dilo že drugo izletniško praznova-
nje v letošnji poletni turistični
sezoni, ki bo povezano s TEKMO-
VANJEM ŽANJIC in manjšim sre-
čolovom. Ob raznovrstni postrežbi
okrepčil bodo Gomilčani nudili
tudi prleške gibance, vesela do-
mača kmečka godba pa bo dala
vzdušje na vrtni vese'ici ob raz-
glednem stolpu zopet številnim
obiskovalcem.
Sedaj, ko si je Turistično dru-
štvo Gomila lepo uredilo, poprej
zelo blatno cesto na vrh Gomile
m zgredilo novo hladno podzem-
sko klet, potem pa ko ima Gomila
tudi električno razsvetljavo, po-
staja ta trristična točka vse bolj
privlačna za goste iz bližnje :n
daljne okolice.
Ña Gomili že računajo, da bo v
kratkem vzpostavljen na Gomi':»
redni nedeljsiki avtobusni promet.
S prvo nedeljo, 17. t. 1. se že od-
pre nedeljska turistično avtobusno
D-otniška proga: Maribor-Lenart.-
Cerkvenjak-Videm ob Šč.-Gomila.
Na drugo tako progo pa računajo
pozneje, k; bo vezala Gomilo s
Kidričevim-Ptujem-Dornavo - Jur-
šinci-Gomilo, tretjo pa: Murska
Sobota-Radenci-Vfdem-Gomila.
Turistično društvo na Gomili si
poleg svojega gostinskega :4seka
in odseka za turizem in propagan-
do z uredništvom »GOMILSKE
KNJIGE« prizadeva v sodelovanju
s sosednjimi zadrugami gosdopar-
sko preobraziti okolico, posebno
kar se tiče zboljšanja sadjarstva
in vinogradništva, da bi tako bila
ožja prirodna <-ikolica čim lepša »n
čim privlačnejša.	HF
Liliputanski
radijski sprejemnik
v Nemčiji so izdelali tranzi-
storski radijski sprejemnik, ki je
tako majhen in tako lahak, da ga
ie mogoče pritrditi na uho. Kma-
lu bomo torej lahko nosili radij-
ske sprejemnike kar v uhanih.
Nenavaden samomor
Upravnika skladišča orožja in
municije v Jokošuti so odpustili
iz službe. Iz obupa in maščevalno-
sti je sklenil, da se ubije. Napra-
vil je samomor. Zažgal je strelivo
v skladišču in odletel v zrak sku-
paj z vsem inventarjem in stavbo.
Eksplozija je uničila 37 hiš in po-
škodovala približno tisoč stanovanj
v bližini.
Osebna broniba
TERENSKA
SLUŽBA ZDRAVr^SKOV
Splošni zdravniki
Dežurstvo splošnih zdravnikov
še vrši od 14. do 7. ure po slede-
čem razporedu:
8.	julija, dr. Emil Blagovič;
9.	julija, dr. Franc Rakuš;
10.	.julija, dr. Franc Rakuš;
11.	julija, dr. Andrej Lošicky;
12.	julija, dr. Emil Blagovič;
13.	julija, dr. Franc Rakuš;
14.	julija, dr. Evgen Stropnik.
Pomožna ambulanta Juršinc"
posluje vsako sredo in soboto od
14. ure dalje;
Otroške posvetovalnice
Pomožna ambulanta Podlehnik
posluje vsak ponedeljek, sredo in
petek od 14. ure dalje;
Informacije
Otroške poslovalnice: 8. julija,
v Ptuju od 14. ure dalje, 12. ju-
lija, v Leskovcu 13. julija, v Že-
tnalah in 14. julija, v Vidmu od
13.30 dalje.
Vse informacije in naročila hiš-
nih obiskov sprejema dežurni cen-
ter zdravstvenega doma Ptuj šte-
vilka telefona 70 in 80.
in hišni obiski
Hišne obiske naročajte v dopol-
danskih urah, pozneje naročeni
hišni obiski se bodo izvršili samo
v nujnih primerih.
Protitubsrkulozni
dispanzer
Protituberkulozni dispanzer
Zdravstvenega doma Ptuj posluje
do nadaljnjega vsak dan razen
torka od 7. do 13. ure. Rentgenski
pregledi pljuč bolnih na tuberku-
lozi in zdravljenje se vrši v torek
od 13. do 18. ure, v soboto od 7.
do 13. ure. V sredo od 7. do 13
ure so rentgenski pregledi pljuč
za vse ostale osebe.
Specialistične ambulante poslu-
jejo:
internistična dnevno razen sre-
de in sobote od 12. do 14. ure;
očesna specialistična ob torkih od
17.30 dalje; ob sredah in sobotah
od 13. ure dalje; specialistična
ambulanta za ušesa, nos in grlo
ob sredah in sobotah od 13. ure
dalje; nevrološka specialistična
ambulanta ob ponedeljkih od 13.
ure dalje;
Uprava ZD Ptuj
ROJSTVA: dečke so rodile: Ju-
stina Rodošek, Krčevina 107 —
Vlada; Marta Lorbek, Zg. Hajdina
62; Marija Kramberger, Rabeljčja
vas 4 — Miroslava; Ema Tinko, Pod
gorci 46—; K. Lubej Kidričevo 9
—	Dušana; Marija Klajderič, Star-
še 1 — Darka; Angela Obran, Za-
bovci 18 — Franca; Pavlina Bru-
men, Prerad 13 — Miroslava; Ana
Sladnjak, Podgorci 41 — Ladisla-
va; Angela Zajko, Žetale 65 —
Franca; Roza Zelenik, Podvinci 65
—	Janeza; Frančiška Drobnik, La-
honci 70 — Franca; Elizabeta Star
čič, Polenšak 50 — Mirana; Lebar
Albina, Polenci 36 — Janeza; An-
gela Pšajd, Ljubljana—Polje.
Deklice so rodile: Marija Belo-
ševič, Krapina — Biserko; Ivana
Čuš, Domava 25 — Ido; Marija
Kovačič, Cven 2 — Marino; Eliza-
beta Vedernjak, Izola — Sonjo;
Slava Trop, Jastrebci 18 — Ireno.
POROKE: Stanislav Aberšek,
Maribor — Marija Kogal, Maribor;
Edvard Kozel, Tržeč 33 — Ida
Truk, Apače 118.
SMRTI: Elizabeta Goričan, Ptuj,
Prešernova 38, roj. 1898, umrla 4.
julija 1960; Matilda Munda, Mala
vas 1, roj. 1904, umrla 3. julija
1960.
Zabeleženo
v počitnicah
Pouka je konec in počitnice so
se pričele. Dijaki smo se raztepli
na vse kraje. Nekateri so šli na
morje, drugi v planine, tretji pa
so ostali doma. Pa čeprav so tako
razkropljeni, jih vendar združijo
spomini. Še sedaj se marsikdo na-
smeje kakšnemu veselemu dogod-
ku, ki se je pripetil med dijaki ali
pa v zvezi s profesorji. Nekaterim
je menda ostal najbolj v spominu
tale dogodek:
Profesor je pred koncem triče-
trtletja kritiziral svoje učence.
Vsakemu je povedal, kakšno je
njegovo stanje v redovalnici. Vča-
sih ie katerega to in ono povpra-
šal. Ko je tako prikritiziraJ do
Francija, ga je vprašal:
»Kaj ti ne znaš govoriti angle-
ško? Se boš moral malo potruditi,
če boš hotel izdelati!«
Franci vstane in mu hitro odgo-
vori:
»Zaradi tega še ni treba vreči
puške v koruzo!«
Fizika, pravijo, da je težka, da
je sestra matematike. Tudi Milanu
je bila težka in ko je bil vprašan,
ni ničesar vedel. Po uri pa ga je
profesor poklical k sebi in ga
vprašal, zakaj se ni naučil. Ko ni
Milan nič odgovoril, mu je profe-
sor dejal.
»Zelo mi je žal, toda moral sem
vam dati nezadostno!«
Tedaj pa je Milan odgovoril:
»Tovariš profesor, saj vendar
veste^ da vsaka šola nekaj stane!«
Ročno delo imamo v delavnici,
ki je v šolskih kletnih prostorih.
Profesor ljubi red, disciplino in
vljudnost do starejših. Želi, da bi
se vsi čim lepše obnašali. V ta
namen je napisal nekakšna opozo-
rila, na katera je napisal odškod-
nino za posamezne prestopke.
»Ne gugaj se na stolu! — din
50.«
Na koncu pa je dejal:
»Bodi vljuden!«
Roka navihane dijakinje pa je
pripisala:
»Din 99.«
STR.\N' f
PTUJSKI TEDNIK
PTTJJ, DNE 8 JUUJA 19S0
„Skoniih" na ptujskem oiSru
Dramska sekcija DPD-Svoboda
>:Jože Lacko« Ptuj se nam je 29.
in 30. junija zopet predstavila z
Molièrovo komedijo »Skopuh«.
Obiskovalci so bili prijetno prese-
nečeni, saj je ptujski ansambel
zaigral to delo zares lepo in doži-
veto. Premiera je bila dobro ob-
iskana, pa tudi pri drugi predstavi
so bile prodane vse vstopnice.
Ljudje so zadovoljni zapuščali
dvorano in še dolgo govorili o na-
ravnost blesteči igri nekaterih
posameznikov.
To klasično delo je eno izmed
najboljših Molièrovih del. Napisal
ga je 1668. leta. Govori o pretira-
nem skopuštvu nekega bogataša
Harpagona, ki ima na vrtu zako-
panih 10 tisoč cekinov. Ker se
strašno boji zanje, ne zaupa niko-
mur. Zanemarja tudi hčerko Elizo
in sina Cleanta, ki zato delata
dolgove. Komedija je prepletena z
liubezenskimi zgodbicami, ki krat-
im m
kočasijo gledalca. Zgodba se za-
pleta in doseže višek, ko ukradejo
staremu skopuhu ves denar. Konč-
no se le vse tako uredi, da dobi
Harpagon svoje cekine, za zaljub-
ljene mlade ljudi pa je konec ovir.
Lahko trdimo, da je gledališki
ansambel navdušil gledalce, saj je
podal delo tako nazorno in duho-
vito, da so gledalci resnično uži-
vali. Najbolje se je vsekakor od-
rezal rutinirani in talentirani igra-
lec Lojze Matjašič, ki je igral
skopuha Harpagona. Zahtevno vlo-
go je odigral zelo dobro Zraven
najzahtevnejše vloge pa je prevzel
ludi vsa režiserska dela, ki jih je
dobro opravil. Vsekakor ima naj-
več zaslug za dobro odigrano gle-
dališko delo.
Lik Harpagonovega sina, Clean-
ta, je podal debitant Herbert
Jeglič, ki je s svojo igro dokazal,
da je talentiran mlad igralec, ki
ga čaka na odrskih deskah še lepa
bodočnost.
Martino Kovač že poznamo z
odrskih desk in nas je zmeraj
navdušila. Tudi tokrat smo bili z
njeno igro zelo zadovoljni. Elizo,
Harpagonovo hčerko, je podala ta-
ko nazorno, da se bomo njenega
lika še dolgo spominjali.
Valerja, Anselmovega sina in
Elizinega ljubimca, je s precejšnjo
mero talentiranosti zaigral Bogo-
mir Jakomini. Če ob njegovi dobri
igri povemo še to. da je bil debi-
tant, je pravzaprav vse povedano.
Ta predstava je bila pravzaprav
ognjeni krst več debitantov, ki pa
so se zelo dojsro odrezali. Ena iz-
med teh je bila tudi Marija Šešer-
ko, ki je ugodno presenetila. Za-
igrala je prikupno Marjano, za
katero se potegujeta oče Harpa-
pon m sin Cleante, za svojo igro
pa je dobila pri občinstvu vse pri-
znanje. Z dobro igro so izstopali
še Ančka Bajgotova, ki je duho-
vito zaigrala mešetarko PYosino,
Lojre Verbič. ki je kot Harpago-
nov kuhar in kočijaž pričaral pre_
cej .smeha med gledalce, ter Fra-
njo Lenartič. ki je odjično zaigral
Cleantovega sluga — La Flecha.
Tudi ostali igralci so .se potru-
dili in zadovoljili gledalce. Lojze
Kostanjevec ;'e predstavil Anselma,
Valerovega in Marjaninega očeta.
Simona, posrednika, je zaigral To-
ne Kuhar, Elza Berlič je bila bo-
tra Claude, Haniagonova dekla,
Franc Zelenik je zaigral Brinda-
voina, Harpagonovega strežnika,
Franc Damiš pa komisarja.
S to predstavo je dramska sek-
cija DPD - Svoboda »Jože Lacko«
zaključila letošnjo sezono. Za delo
v preteklem letu je zaslužila lepo
priznanje, saj se je morala nepre-
stano boriti z materialnimi, ka-
drovskimi in drugimi težavami.
Vsekakor so ji odgovorni forumi
posvečali premalo skrbi in so vsi
igralci resno zaskrbljeni, če bodo
v prihodnji sezoni sploh lahko
igrali. Ukinitev poklicnega gleda-
lišča je bila za ptujsko gledališko
ustvarjanje velik" udarec. Ostali so
le amaterji, ki z veseljem igrajo,
vendar morajo žrtvovati ves prosti
čas, da se nauče kakšnega gleda-
liškega komada. In potem često
naletijo na nerazumevanje. Dobro
bi bilo, če bi tudi v Ptvyu ustano-
vili polpoklicno gledališče, ki bi
nudilo novim kadrom oporo in jih
vzgajalo v dobrem igralskem duhu,
FRANC PIŠE
O modernih in abstraktnih
pciavih
Ze dolgo se nisem oglasil, ker
me je začasno spravil ob voljo
do pisanja sin, ki študira za
strojnega inženirja in je sedaj
doma na počitnicah. Moja oseb-
na želja je sicer bila, da bi šel
študirat za agronoma, pa pravi,
da noče biti »kmet«. Sploh se mi
zdi. da dijaki in študenti iz vasi
silijo v poklice, ki jim zagotav-
ljajo življenje v mestu ali v in-
dustrijskem centru. Zato pa gre-
do študirat za agronome, zdrav-
nike in podobne poklice, ki so
potrebni v vsakem večjem va-
škem centru, predvsem otroci
mestnih staršev, ki po končanem
.šolanju tudi ostanejo v mestih,
ker bi bilo krivično siliti mešča-
na na vas. Spričo takega stanja
pa bomo na vasi še dolgo brez
potrebnih visoko strokovnih
kadrov. Podobno je tudi v šolah,
saj na vasi vse bolj primanjkuje
učiteljev oziroma učiteljic; vse
se mi zdi, da bo ta poklic postal
počasi ženski monopol, ker fant-
je gredo raje v donosnejše po-
klice. Zdi se mi, da je na vasi
tem večje pomanjkanje prosvet-
nih delavcev zaradi tega, ker se
dekleta iz podeželja med šola-
njem privadijo mestnemu živ-
ljenju in uporabijo vso svojo iz-
najdljivost,- da jim po končanem
šolanju ni treba oditi na kako
vaško šolo. Toda preveč sem se
oddaljil od začetnega stavka.
Torej sin. ki se poleg rednega
študija bavi še honorarno z mo-
derno prozo, je strokovno ugo-
tovil, da v pismih preveč upo-
rabljam stil piscev večerniških
povesti iz Francjožefovih časov,
da v njih ni niti trohice »mo-
derne jasnosti izraza«.
MODERNA PROZA
Da bodo tudi bralci o tem se-
znanjeni, priobčujem odlomek
iz sinovih doživljajev med po-
čitnicami, ki jih skrbno piše:
»Šel sem po polja oceanu, med
valovi žita in zoreče trave, v ve-
tru valujoče, kot plastična ma-
sa. Kar prilomasti čez ozare so-
sed Jur, ki obsedeno je mlatil s
koso in piskajoče trobil: ,Na, na
za populjeno koruzo, žito, po-
teptano travo, na, na!'... Lop
lop — kovinski zvok, kot peserr
strojnega kladiva, pomešana s
presunljivim čivkanjem. Lop
lop, — pod koso se meša vsebi-
na črevesja s krvjo in se staplji
v črno blato ... Zabit v zemlje
utihne poslednji čiv, tišina, ne
le dalje vstran je zaman kok-
Ijala mati, Jur pa zmagovito i
šurcem si otrne znoj ... V jas-
nem jutru me obide žalosti čr-
nina prašna, na krompirišču рг
beli se sneg posipanega panta-
kana, otožno kolčnem — ubog
fazani — in zajadram v sončn
dan...«
V pojasnilo tistim, ki jim j(
modernizem morda nerazum-
ljiv: v citiranem sestavku sir
opisuje v stilu modernega rea-
lizma (okrajšano: modernizma
prizor, ko je sosed Jurij me(
košnjo naletel na fazanje gnez
do in v srdu. ker mu fazani n;
polju povzročajo precej škode,
koso pobil nebogljene mladi
če ... Res je za kmeta v ravnin
skih predelih precejšnja nadlo
ga ta — močno razširjena per
nata divjad, ki jo omejujejo
kmetje s tem, da uničujejo
gnezda, pobijajo jajca in mladi,
če. Toda komu koristi tako po.
četje? — Mislim, da bi v oboje,
stransko korist lahko rešili pro.
blem lovci, če bi na račun krep-
kega odstrela fazanjih viškov -,
okrepili njihovo kvaliteto ...
ABSTRAKTNA UMETNOST
Omenim naj še, da se sin
ukvarja priložnostno tudi z ab.
straktnimi risbami. Pri tem pa
menda ni dosti napredoval, po-
sebno, če primerjam njegova
dela, ki jih je pustil kot triletni
umetnik v starih mohorjevih
koledarjih, — z njegovimi seda-
njimi skicami. Crte. krogi in kri-
vulje so si precej podobne, če-
prav je vmes že 14 let obi.sko-
val šolo. Razmišljal sem. kaj
nekatere umetnike privlačuje v
abstraktni način izražanja? Pri-
šel sem do zaključka, da je to
pač odraz nekaterih pojavov v
vsakdanjem življenju, sicer tu-
di ne bi bila umetnost, če bi ne
imela korenin v življenju druž-
be. Za podkrepitev te trditve
navedem le dva primera iz sicer
enoličnega vaškega življenja,
čeprav jih je drugje, kjer je živ-
ljenje pestrejše, mnogo več.
Neki kmet iz naše vasi. ki je
ob popisu kmetijskih gospodar-
stev uporno trdil, da bo vse ti-
sto, kar so popisovalci popisali,
od zemlje naprej — nacionali-
zirano, in to še danes ponavlja,
ob tem pa si zadovoljno mane
roke, da mu je uspelo utajiti
precej sadnih dreves, ki tako ne
bodo prišla pod udar nacionali-
zacije ... Le kako bo to izvede-
no in kam bo potem presadil ti-
sta drevesa, je njegova abstrakt-
na skrivnost -...
Znanec iz sosednjega kraja
me je pred kratkim prosil, da
mu raztolmačim uradno obve-
stilo krajevnega urada, ki ga
sam ni mogel pogruntati. Bese-
dilo dokumenta se je začelo ta-
kole:
»Obveščamo Vas, da ste dolžni
po cestnem samoprispevku de-
lovnih dni 10 prostovoljnega
dela ali prevoza z vprežno živi-
no na cestah vaše krajevne ce-
ste.«
Končalo pa z besedami:
»Izvršitev tega (prostovoljne-
ga) dela je strogo obvezna, a r
nasprotnem slučaju pa txiü
kazniva in tudi rubljiva. Ta pñ-
spevek pa nikakor ni taksa ali
kaj drugega pač pa le samo za
občinske ceste.« (Pečat in pod-
pis) ...
Zamislil sem se nad čudnim
»umotvorom« in znanca slednjič
vprašal če je na njihovi krajev-
ni cesti več cest, ali je večtirna
cesta, a je oboje zanikal. Prav
tako mu nisem mogel pojasniti,
zakaj je delo na krajevni cesti
— prispevek le samo za občin-
ske ceste ...
Nazadnje sem mu svetoval, da
naj strogo obvezno, kaznivo in
ruisljivo prostovoljno delo lepo
opravi, — za tolmačenje ostale
vsebine pa se naj uradno obrne
z vprašanjem na avtorja obve-
stila ...
Vas pozdravlja FRANC
Prizor iz »Sknptiha« na ptujskem odru
rVAN CIMERMAN:
MED ŽITOM
Tih-o sainja noč
med orumene'.o žito
murnov z.bor je pritajen, pojoč,
sonce s travami ljubkuje
in od rose je opito.
Prepelice klik
te ptice nedojetne
le v drhtenju žita se razve
in vrbe vse s'krivenčene v zelenju
ob poteku govore:
»Skloni se, zajemi
s pcllnimi prgišči
in pod večer,
ko veter v svoji vnemi
ti rarloištira lase
z mlrcm božajočim blag cibstoj,
ves tih pc'zabi nase!«
KAJ JE NOVEGA NA KNJIŽNI
POLICI PRI »MLADINSKI
KNJIGI« V PTUJU
Hans Bauman: Votline velikih
lovcev;
Colette: Potepinkar;
Ladja na obzorju;
Voltaire: Filozofski pomenki in
flanki;
Dr. Vital Manohin: Vremeno-
Slovje in podnebjeslovje;
Gyorgy Lukacs: Razkroj uma;
Honore de Balzac: Lilija v do-
lini;
Oskar Wilde: Jetniška balada iz
Readinga (Zbirka Večni sopotnik);
Kuhanje z oljem;
A. Žun: Temelji družbene in
državne ureditve FLRJ;
J. Andolšek: Naš začetni bralni
pouk;
Leopold Suhodolčan: Človek na
zidu;
Svet. Brankovič: Gorski car;
Yoyce Cary: Na milost in ne-
milost;
Lamilo Vose Lela: Družina
Pascala Duarteja;
M. Zgonik: Metodika geograf-
skega pouka;
Jean Duvignaud: Zlato republike;
Ernst Glaeser: Letnik 1902
(Knjižna Školjka, 6 knjiga);
A. Roothart: Doktor Vlimmen,
I. del (knj. Levstikov hram);
Marija Vogelnikova: Papirna
plastika (igra in delo);
Rosemary Suteliff: Ščitni obroč;
Konstantin Paustovski: Črno
morje (ljudska knjiž. št. 19);
Juš Kozak: Maske;
Josef Friedrich Perkonig: Ugrab-
ljena strd;
H. Sienkiewicz: Huzarji;
Miško Kranjec: Za svetlimi ob-
zorji, Ognji so potemneli;
Filip Kalan: Gospodična Mary;
Danilo Lokar: Leto osemnajsto;
Tone Seliškar: Nasedli brod.
Ob Dnevu borca
(Nadaljevanje in konec)
Takoj smo pričeli
kopati rove, da smo se zarinili
čim globlje v zemljo. Sovražnik
pa je še kar naprej tolkel s topo-
vi in metal rakete. Da bi se vsaj
malo orientiral, sem obšel polo-
žaj in našel v rovih speče vojake.
Ozmerjal sem jih, češ, na prvi
borbpni liniji, pa spijo! Nisem pa
dobil nobenega odgovora in sem
se vrnil k svojim tovarišem ter
jim povedal, da pešaki na prvi
borbeni liniji spijo zaradi preveli-
kega napora in jih ni mogoče pre-
buditi. Zato smo bili pač bolj
oprezni, ker se na pešake nismo
mogli zanesti. Rano zjutraj sem
zopet šel v njihove rove in ugo-
tovil, da so v rovu sami mrliči,
ki so spali večno spanje. Takrat
mi je bilo jasno, zakaj jih nisem
mogel zbuditi. Vrnil sem se k
svojim in jim povedal, kaj je. Vsi
smo bili zadovoljni, da nas so-
vražnik ni napadel, saj nas je bi-
lo le pet topničarjev brez pešakov
pred seboj. Malo dalje od nas je
bil prevrnjen kotel in ob njem
sta ležala mrtva kuharja, ki sta
prinesla pešakom večerjo. Nato
so prišle na pomoč nove enote in
začel se je boj, v katerem je so-
vražnik popustil in se umaknil.
Zopet je bil osvobojen del naše
domovine. Hiteli smo dalje in na
nove položaje.
Okrog 8. ure zjutraj smo pri-
šli pred Križevce. Takoj sem od-
šel do prve linije, da si podrobne-
je 'ogledam položaj. Največ so-
vražnega vojaštva je bilo pri ope-
karni in zato smo tja namerili
naše topove. Prišel sem do peša-
kov, ki so bili ob cesti. Sovražnik
je streljal z mitraljezi in topovi.
Topove so imeli v rokah Čerkezi
in so prav po rusko streljali. Vsa-
kih pet minut so spustili rafal po
naših položajih, včasih levo, vča-
sih desno, včasih na sredino, ka-
kor je pač naneslo. Jaz sem se s
svojim izvidnikom in telefoni-
stom postavil za neko kapelo, ki
je bila na robu gozda. Tam smo
si izkopali majhen rov in se po-
vezali z baterijo, ki je bila odda-
ljena približno 2 km zadaj za hii-
Okrog 13. ure mi prinese
kurir obed. Bila je polna menaška
makaronov, fižola in .svmjskega
mesa. Ni pozabil prinesti tudi ču-
tarico vina. Vsi trije smo pričeli
z obedom, tedaj pa je sovražna
artilerija zopet spustila salvo na
naše položaje. Potuhnili smo se v
jarek in ko je ogenj prenehal, me
je kurir vprašal, po kateri poti
lahko odide in če naj mi prinese
večerjo. Dal sem mu potrebna na-
vodila, toda kurir vseeno ni od-
šel in me je še enkrat vprašal za
pot. Odgovoril sem mu še enkrat
misleč, da prvič ni razumel. Toda
takoj nato je zopet ponovil vpra-
šanje. Bil sem že skoraj jezen, pa
sem mu vseeno odgovoril, tovariša
pa sta se smejala. Kurir je ste-
kel. toda po nekaj korakih se je
zopet začel artiljerijski ogenj. Za-
smrdelo je po smodniku. Nekoli-
ko sem se dvignil, da bi videl
kam je udarila granata. Telefonist
pa je preizkušal zvezo. Ker n
dobil nobenega odgovora, je še
pogledat cb telefonski žici in na-
šel mrtvega kurirja ? razbite
glavo. Občutil je smrt ni pa se j
mogel izogniti in šele teda i serr
razum«:! njegova ponavlja'oča s?
vDrašania,	V. S.
PISMO PIONIRJEV
24. junija 1960 sta tukajšnjo
šolo m našo zaključno proslavo
«Aáskala zastopnika kolektiva Mle-
karne Ptuj tovariša Ivan Grajfo-
ner in Janez Zavec. V poljudni
in učencem razumljivi obliki sta
obnaeložila vsem zbranim potek
dela v mlekarni; pot mleka od
zbiralnic do izdelave mlekarniških
izdelkov. Vsi se nismo mogli na-
čuditi. da mlekarna dela razno-
barvne plošče iz sira za izdelavo
gumbov in da je edino podjetje
do danes v Jugoslaviji, ki pre-
skrbuje tovarne za izdelavo gum-
bov s temi ploščami. Vsak učenec
je dobil po en gumb in mnoge
učenke so ugotovile, da imajo na
Z RODNEGA VRHA
svojih jopicah in obleki slične
gumbe, ki so izdelani iz mleka
oziroma sira. Seznanila sta nas
tudi o delavskem samoupravlja-
nju tega podjetja. Sklenili smo,
da takoj prve dni novega šolskega
leta pohitimo na ogled v Mle-
karno Ptuj, da na lastne oči vi-
dimo. kako se izdelujejo plošče
za gumbe iz mleka v Mlekarni
Ptuj. Ob desetletnici delavskega
samoupravljanja čestitamo kolek-
tivu Mlekarne in želimo mnogo
uspehov pri nadaljnjem delu in
širjenju ugleda podjetja! Hvala
za obisk.
Pionirji šole Rodni vrh
»Orel je res kralj, toda vendar
ga spravim v sramoto. Nalašč, da
ne bo tako domišljav in prevze-
ten.«
Zbere ves glas. kolik-cr ga pre-
more, in drobno začivka:
»Ej, silni Orel, kralj vseh ptic!
Kaj res ni med ptiči m.očnejšega
od tebe? Jaz, Palček, ti pravim,
da sem močnejši!«
Orel se začuden obrne, od kcd
neki to drobno avkanje. Zag'eda'
je Palčka in se dobrovoljno na^
smehnil:
»No, mali, nikar se tako ne šče-
peri. Res misliš, da si močnejši
cd mene? Saj ti bom verjel, samo
dokaži mi!«
»Seveda ti bom dckazal, m to
kar takoj,« se cdreže Palček.
»Vidiš tam doli na travniku ti-
stega bika? Daj. poskusiva, kdo
ga bo pripravil do bega! Tisti, ki
to napravi, je močnejši'.«
»Velja,« odgovori Orel. »Ne ver-
jamem, da mi bo to uspelo, kajt:
bik je nevaren.«
Po teh besedah se Orel zažene
naravnost biku v glavo in ga sr-
dito obdeluje s kljunom. Toda bik
sé besno otepa z ostrimi rogovi,
da Orlovo perje frči na vse strani,
dtíkler se ta končno ne umakne,
hudo ranjen tn z razmršenim per-
jem.
»Tebi ni uspelo. Sedaj pa glej
mene!« vzklikne Palček in zleti
biiku na hrbet, od tam pa brž v
njegcvo uho in majhen, kakor je.
zleze ves notri jn začne na vso
moč kljuvati in praskati.
Bika to razgrajanje po njego-
vem u.šesu najprej vznemrri, da
začne^ hitro migati z uhlji, ko pa
to nič ne pomaga, besno otepa ?
glavo in 2 nogami nabija cb tla.
Toda Palček vztrajno tiči v ušesu
dck er hika ne popade divja jez?,
da tuleč zbeži po travneku. Pa -
ček pa jo seveda brž odkuri na
presto.
»Sedaj si videl! Kdo je tore^
močnejši?« se razkrrači Palček
pred Orlom.
»Tisti, ki zmaga na nepošten
način, ni zmagovalec, ampak za-
hrbtnež,« je mirno odgovoril Ore
(П odlete!, ne da bi se zmenil z-
jeznega m osramočenega Palčka.
ZINKA:
MAČEHIN CVET
Vrtno rožo mačeho
gotovo vsak pozna
m ve, da v cvetu svojem
listov pet ima.
Najniže v cvetu mačeha
in hčer'ki zraven nje,
na vrhu cveta pa
pastorke stoje.
Mačeha se je takrat
hudo pregrešila,
ko narava cvetkam je
lepoto, kras delila.
Najlepše oblačilo
si ena je iizbrala
in tudi hčerkama
zraven sebe j;h da"a.
Pastorkam je enobarvno
obleko sešila
in jih najn;že
v cvet posadila.
Narava opazila
krivico je to,
za kazen je pecelj
zavila tako:
da je mačeha najniže,
pastorki nad njo.
a hčerkam ped noskom
brke rasto.
Če nočeš mi mali
moj bralec verjet',
pa pojdi in oglej
si mač e hin cvet.
ZORO ZORIN:
OREL IN PALČEK
Drobni ptiček Palček zagleda n;
skali mogočnega orla in obide gi
zelena zavist.
»Kako veličasten ptič je Orel
Ni čudno, da- je kralj vseh ptic
Le zakaj nisem jaz tako velik ii
zakaj nisem jaz kralj!« vzklikni
obžaluj'če. Naenkrat pa se zlobn-
nasmehne:
L.IUBLJ.^NA
NEDELIA, 10 .lULIJA
6.00—6.30 Nedeljski iutranji pozdrav
— vmes ob 6.0.5—6.10 PoroCila. vre-
menska rapoved in dnevni koledar. 6.30
—6.40 Reklame. 6.40 Prireditve dneva.
6.45, Kvartet Milana Stanteta. 7.00 Kapo-
ved časa poročila, vremenska napoved
in radijski koledar. 7.15 Izletnikom na
pot. — 8.00 Mladinska radijska igra
Vojislav Stoenescu: Zaklad v gradišču.
8.45 Odprimo zbirko Pregljevih otroških
pesmi! 9.00 Z vedro glasbo v novi teden.
9.45 Dvospevi ruskih skladateljev. A.
Arenskl: Blag je pokoj noči. — P. I.
Čajkovski: Zora; Tam na vrtu. — A.
Glazunov: Ah. ti pesem. — A. Grečani-
nov: Po nevihti. Izvajata Nada Vidmar
in Bogdana Stritar. 10.00 Se pomnite,
tovariši , .. Dragiša Mrkaič: Gledal sem
smrti v oči. 10.30 Promenadni koncert
pihalnega orkestra LM p. v. Rudolfa Sta-
riča. 11.00 Radi jih poslušate. (Spored
zabavne glasbe.) 11.30 Nedeljska repor-
taža — Zdravko Stefančič: Pohorske raz-
glednice. 12.00 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — I. 13.00 Kapoved ča-
sa, poročila, vremenska napoved in ob-
java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila
in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas
13.45 Koncert nri vas doma. 14.15 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
11. 15.00 Napoved časa, poročila, vre-
menska napoved in obvestila. 15.15 Re-
klame. 15.30 Nastopata Slovenski oktet
in Komorni zbor RTV Ljubljana p. v.
Miika Skobe^neta. 16.00 Zabavna glasba.
16.15 Melodije, kot si jih vsak želi. 17.00
Sto dvajset minut športa in glasbe. 19.00
Obvestila, reklame in zabavna glasba.
19.30 Radijski dnevnik. 20.05 Nedeljski
razgovor. 21.00 Športna poročila. 21.10
Ob stoletnici rojstva Gustava NTahlerja.
22.00 Napoved časa. noročila, vremen-
ska napoved in preg'.ed sporeda za na
slednji dan. 22.15 Ples ob radijskem
snrejemniku. 23.00 Poročila in pregled
tiska. 23.10 Koktajl pred polnočjo. 23.50
Prijeten počitek! 24. Zadnja poročila in
■ akliuiek oddaje.
V zadnjem času so se zdravili
ali se še zdravijo v ptujski bol-
nišnici naslednji ponesrečenci:
Kocmut Vinko. Desternik 50 —
padel je in si poškodoval levo
nogo; Belci Neža. Muretinci 45 —
pri padcu si je poškodovala levo
nogo; Zupanič Antonija, Hajdoše
17 — podrl jo je avto in jo po-
škodoval po telesu; Zelenko Maj-
da. Janeževski vrh 14 — na kosi
s! je poškodovala nogo; Peršuh
Anton. Pleterje 49 — v nogo se
je vsekal; Kranjc Rozalija. Hra-
stovec 53 — pri padcu si je po-
škodovala levo nogo; Golob Ro-
zika. Slovenja vas 65 — z vilam:
si je poškodovala desno nogo;
Korenjak Alojz. Meje 26 — pfi
padcu si je poškodoval glavo; Ma-
.joško Anton. Obrež 87 — pri pad-
cu z voza si je poškodoval levo
ključnico; Medved Marica. Šikole
5 . — na kosi si je poškodovala
desno nogo; Dobršek Kristina,
Savinsko 35 — pes .jo je vgriznil
v sprwinjo ustnico; Špoljar Mirko.
Sp. Hajd na 22 a — pri padcu s
kolesa si je pn^škodo^-^al levo nogo;
Karo Marija. Moškanjci 19 — pr*
padcu si je pošk:>dovala levo no-
go; Fak.n Jakob. Kidričevo 9 ^
nekdo ga je napadel in mu po-
škodoval glavo; Letonja Elizabeta.
Kočice 6 — padla je s črešnje
si poškr>dovala levo nogo; Tašnef
Ciril. Maribor. Ključavničarska 2
— padel je s črešnje in se po'
škodoval po telesu; Repec Štefan.
Dolena 20 — goreči petrolej
je opekel roke; Nograšek Dušan.
Fram 44 — poškodovRl si je levo
nop o; Ulaga Jakob. V.dem 18
poškodoval si ie desno roko.
PTL'J, DNE 8. JULIJA 1960
PTUJSKI TEDNIK
5TRAN 5
Kakšno bo mesto no Luni?
»Pozor, pozor! Opozarjamo po-
slušalce, da odpro radijske spre-
jemnike ob 17. uri. Prva vsem;r-
ska ladja s posadko, ki leti po
naprej določeni poti, bo ob tej uri
dcseg'a Luno ...«
Še nobena radijska pK>staja nt
objavila tega dramatičnega sporo-
čila, trda po vsej verjatnosti ni
daleč dan, ko bo človeštvo priča
tega veličastnega triumfa znano-
sti in tehnike. Od leta 1957, ko so
prvi zemeljski sateliti zače'i kro-
žiti okrog Zemlje, smo vedno bli-
že uresničenju stoletnega sna —
osvajanju vesolja.
Tisoči ljudi potrpežljivo pro-
učujejo podatke, ki so jih zbral:
umetni sateliti. To je prava labo-
ratcrijska »vojna« med čudnimi
znaki in človeškim genijem, da bi
dobili k'juč za nadaljnji prodor v
neskcnčncst. Mnoge tajnosti, zla-
sti tiste o kozmičnem žarčenju,
so na tem, da jih končno pojasni-
■jo. Sprememba temperature, vlaga
ozračja in pritisk, hitrost in meč
vetrov v najbolj oddaljenih viši-
nah atmosfere, niso več uganke za
strokovnjake, ki morajo bodočm
vsemirskim potnikom zagotoviti
neoviran polet skozi prostor. In
medtem, ko biologi, fiziologi, ke-
miki in zdravniki skušajo v svo-
jih laboratorijih najti formulo za
ustvaritev približno enakih živ-
iljenjskth pogojev v hermetično
zaprtih kabinah, vojska tehnikov
rešuje drugo vprašanje: kako
zgraditi vsemirsko ladjo in kje po-
staviti prvo mesto na Luni, ki so
mu že dali ime — Selenopolis.
Stopimo za trenutek v enega od
sovjetskih laboratorijev, v kate-
rem sloviti znanstvenik prof. Var-
varcv razlaga svoje ideje.
—	Mesta na Luni bodo pod
ogromnimi kupolami iz plastične
mase. Pod temi kupolami bo umet-
na atmosfera, kakršna obkroža
Zemljo in ki nam omogoča živ-
ljenje. Pritisk zraka bo sicer ne-
koliko manjši od onega, ki smo
mu izpostavljeni danes, toda zrak
bo bolj bogat s kisikom...
Luno, ki nima niti atmosfere ni-
ti zračnega pritiska Ln kjer vlada
večno izatišje brez vetrov in n&-
vih'V. kjer so razlike med dnevno
in nočno temperaturo ogromne, bi
tako prilagodili pogojem, ki so
nujni za človeško življenje.
Ameriški znanstveniki imajo po-
dobne ideje. V nekaterih primerih
so Američani celo še bolj jasni,
zlasti kar zadeva naselbine, v ka-
terih bodo živeli prvi meščani Se-
lenopolisa.
—	To bodo gumijaste kupole,
sestavljene iz dveh zidov in na-
polnjene s plinom. Pired udarci
drobnih meteoritov bo hiše obva-
rovala plastična masa, s katero
bodo prevlečene. Le-ta jih bo va-
rovala pred visokimi dnevnimi
temperaturami, ki dosežejo tudi
80 stopinj Celzija, kakor tudi
pred zelo nizkimi nočnimi tempe-
raturami, ko živo srebro pade tu-
di na —100 stopinj.
Po načrtu znanstvenikov bodo
hiše na Luni predstavljale mi-
niaturna mesta. V njih bodo ljud-
je stanovali, vršili znanstvena
raziskovanja v posebnih laborato-
rijih, proizvajali električno ener-
gijo in kisik z napravami, ki jih
bodo prinesli z Zemlje, in umetno
ustvarjali klimatske pogoje za
normalno življenje in delo.
Določene vrste alg, ki jih danes
mnogi niti ne cenijo, bodo na Lu-
ni največji človekov prijatelj. Le-
te mu bodo služile ne le kot vir
hrane, ampak kot stalna tovarna
kisika. Te drobne in nenavadne
rastline (na en meter dolžine je
moč razvrstiti 300.000 alg) imajo
za laike nerazumljivo lastnost. Za
svojo »proizvodnjo« izkoriščajo
prav ogljikov dioksid, ki ga ljud-
je izdihujejo, in ga »predelajo«,
izločajo pa kisik, ki je človeku
nujno potreben. Na ta način mo-
rejo alge služiti kct naraven fil-
ter umetne atmosfere in neusah-
ljiva tovarna sestavine, brez kate-
re £i ne moremo zamisliti člove-
škega življenja.
Znanstveniki so izračunali,
kakšna količina teh rastlin bi bila
nujno potrebna za normalno iz-
menjavo materije enega človeka.
Znašala bi okrog 2 kg. Kje pa bi
alge gojili?
— Na posebnih elektronskih
farmah — pravijo znanstveniki —
ker je za ogrevanje in osvetlje-
vanje takih nevsakdanjih plantaž
nujno potrebna elektronska ener^
gija, ki jo bodo dobivali od Son-
ca. Dokler ne bodo nasadili teh
plantaž, pa se bodo morali ljudje
v prvem razdobju hraniti s kon-
zervirano hrano, ki jo bodo prine-
sli s seboj z naše Zemlje. Pred-
hodno pa jo bodo morali podvreči
učinku radioaktivnega žarčenja,
da bi estala čim dlje sveža, hkrati
pa tudi učinku radarskih žarkov,
da bi zmanjšali njeno težo. Zna-
no je namreč, da na primer pre-
hrambni artikli ilzgubijo pri ta-
kem žarčenju od 80 do 90 odstot-
kov svoje teže, kair je velikega
pomena za prevoz na tako velike
razdalje.
Toda znanstveniki delajo tudi
na tem, da bi rešili mnoga druga
vprašanja, za katera se smatra,
da bodo ovirala normalno življe-
nje v Selenopolisu.
Za sedaj ostaja upanje v ures-
ničenje velikega in davnega člo-
vekovega sna, o ptíletu skozi pro-
stor in osvajanje Lune ter drugih
planetov.
Bitka pri Termopilah
Ameriški režiser Rudolph Mate,
avtcr številnih westernov, pri-
pravlja snemanje novega zgodo-
vinskega spektakla »Termupilski
klanec«. V ta namen je te dni od-
potoval v Grčijo. Scene srečanja
perzijske vojske in Grkov pod
vodstvom Leonide v gorski tesni
pri Termopilih bodo snemali na
istem mestu, kjer se je resnično
odigrala znana bitka. Toda prete-
kla stoletja so pustila tu svoje
sledove, zato bo treba marsikaj
spremeniti, da bo kraj tak kot ne-
koč. Za potrebe filmanja so že za-
čeli z gradnjo nove ceste ob mor-
ju. Notranje scene bodo snemali v
rimskem »Cinecittà«, kjer zdaj re-
konstruirajo nekaj objektov stare
Sparte.
Kako odstranimo kvrfe cko
Ce je kurje oko na površju ko-
že, ga je najbolje mehanično od-
straniti, iposebno če kcžo s topli-
mi kopelmi prej omehčamo. Še
bolje pa ле, če kurje oko nekaj
dni namažemo 'z 20-odstotnim sa-
licilnim kolodijem ali pa nalepimo
nanj primeren obliž, ki ga dobimo
v lekarni, nakar omehčano kurje
oko odstranimo s sterilnim nož-
kom. Sevfda je pri tem velike
važnosti, da ravnamo res sterilno,
da mesta na koži ne okužimo in s
tem sprožimo večje vnetje ali pa
celo zastrupitve krvi, kar lahko
zapusti hude posledice. Ko kurje
oko odstranimo, moramo paziti, da
smo obuti v dovolj široko in ko-
modno obutev, ker bomo le s tem
verjetno preprečili zopetno tvori-
tev kurjega cčesa.
Kurja oč?sa so pogosto tudi po-
sledica nepravilnosti nog. Zaradi
tega je potrebno, da si nogo damo
pregledati zdravniku, ki vas bo ob
potrebi poslal k ortopedu, ki bo
izdelal primerne ortopedske pri-
pomočke za vlaganje v čevlje fpd.
Prav kurja cčesa nas opozarjajo,
da pri cbutvi nekaj ni v redu, in
to je opozorilo, da je treba nekaj
ukreniti, ker sicer se zna zgoditi,
da si nogo jxïkvarimo in trpimo
zaradi pK>sledic vse življenje.
Kakšno bo letošnje poletje?
Povsem razumljivo je, da se
pred dopustom za vreme bolj za-
nimamo kakor sicer. Znani beo-
grajski meteorolog Boris Koljčic-
ki je napravil ob koncu maja za
letošnje poletje takšen »horoskop«
»____Do 15. junija pričakujem po-
gostnejša nihanja temperature s
plohami, grmenjem in včasih s
točo. Toplejše in sončne dneve bo-
mo imeli do časa do časa in še ta
obdobja bodo sila kratka. Z drugo
polovico junija se bo začela pra-
va vročina, vendar ne za dolgo. Že
ob koncu junija se bo vreme spet
sprevrglo in bo postalo nestalno,
oblačno in hladno s padavinami in
vetrom. V juliju, predvsem v ča-
su od 5. do 20. in v prvi polovici
avgusta, moremo pričakovati moč-
nejšo vročino in suho, stalno vre-
me — to bo tudi najlx>lj vroči del
poletja. V preostalem delu julija
in avgusta Iwdo temperature znat-
no zmernejše, včasih bo celo hlad-
no, z občasnim dežjem in grme-
njem ... Jesen — prvi dnevi bodo
lepi.«
Svetnik Zveznega hidrometeo-
rološkega zavoda v Beogradu An-
te Obuljen meni, da bo letošnje
poletje mnogo bolj poletno od
lanskega. Tudi on pričakuje suhe
in tople dni v juliju in dobršnem
delu avgusta.
Leteči krožnik
za oceanografo
Znani francoski podvodni raz-
iskovalec Yves Cousteau je zgra-
dil novo pvotapljaiško napravo za
opazovanje in proučevanje mor-
skih globin. Naprava je podobna
nekakšnemu »letečemu krožniku«
— kajpak pvodvodnemu — in ima
vgrajen tudi lasten pogonski mo-
tor. V vozilo, ki im.a! obliko debe-
lega diska, se lahko vležeta dva
raziskovalca, opremljena s film-
skimi kamerami in drugimi na-
pravami za podvodno opazovanje.
Podvodni »leteči krožnik« se lahko
potopi nekaj sto metrov globoko
in ostane pod vodo do šest ur.
Orly so pred kratkim dogradili
velikanski novi hangar za potni-
ška letala, 'ki sodi med največje
kovinske stavbe te vrste na
svetu. Novi hangar je dolg kar
305 metrov, širok je 53 metrov,
vrata pa ima 15 metrov visoka.
Vanj laihko »shranijo« hkrati šest
mogočnih reaktivnih potniških le-
tal Boein-707 ali pa osem reak-
tivnih letal »Caravelle«, ki so ne-
koliko manjša.
Ob zadnji steni novega han-
garja so v notiranjosti postavljene
tudi razne delavnice, skladišča
za nadomestne dele, garaže za
avtomobile, uradi, jedilnice za
osebje in restavracijia za potnike.
Orjaška kovinska konstrukcija,
ki je ogrodje tega novega han-
garja, tehta kair — 1000 ton!
Hangar imia dvoje drsnih vrat, od
katerih vsaka tehtajo po 30 ton;
kajpak jih odrivajo vsaksebi s po-
močjo posebnih elektromotorjev.
Velikanski hangar
v Parizu
Na znanem pariškem letališču
Ritliči se zopet zbiralo ob Dravi
Ko smo se iz dneva v dan spre-
hajali ob Dravi, da si spočijemo
prenapete živce, se nam je zdelo,
da nekaj pogrešamo. Mogoče tega
niso občutili vsi, toda le najpo-
zornejši so opazili, da nekaj manj-
ka. Tudi jaz sem bil takšnega
mnenja, toda dolgo časa nisem
vedel, kaj v skladni sliki, ki nam
jo nudi reka Drava z okolico,
manjka. Toda nekaj je le manj-
kalo.
Danes sem končno odkril, česa
sem toliko pogrešal. Seveda, uga-
nili ste, naše ribiče sem pogrešal,
ribiče, ki sede cele dneve ob Dravi
in vztrajno »namakajo štoplc«, ri-
biče, ki so značilni za reko Dravo,
kot za Holandijo mlini na veter.
Po dolgem času sem se odpravil v
park in jih zagledal. Stali so v
ravni vrsti od železniškega mostu
do izliva Grajene v Dravo in še
dalje. Bili so poravnani skoraj v
ravni vrsti in blizu skupaj. Metali
in metali so trnke s črvi, glistami,
sirom in kruhom v vodo in čakali,
čakali... Bila je zares lepa in
skladna slika, ki je zelo poživila
nekoliko osivelo sliko ptujskega
spodnjega parka. Počasi sem se
odpravil mimo njih in opazoval
ter prisluškoval. tTvi je monuLono
gledal v vodo in se ni niti pre-
maknil, drugemu je švigal ugasli
čik po ustih. Tretji si je žvižgal
popevko »Marina«, četrti in peti
sta debatirala o odgovoru Hruščo-
va Eisenhowerju, šesti pa je po-
nosno ogledoval majhno ribico, ki
verjetno «i bila večja od navadne
gliste, svojim kolegom-ribičem, ki
niso še ničesar ujeli, pa ni pri-
voščil niti pogleda.
Šel sem naprej ob obali. Zares,
to so bili možje dobrih živcev in
močne volje. Ure in ure so stali
in metali ter čakali, čakali...
Nekaj časa sem jih gledal in
užival v sliki, ki mi jo je nudilo
zahajajoče sonce. V sončnem od-
sevu, ki se je bleščal v vodi,
NOVO FILMSKO IME
_Anna Demartino, novo ime na
stopa skupno z Anthonyjem Stee
nje«. Igralske kakovosti nove film
producenti dobro vedo, kakšne »k
hočejo doseči s filmom dober fi
italijanskem filmskem nebu, na-
Icm v filmu »Barbarsko maščeva-
ske igralke siceir niso znane, toda
akovosti« mora imeti igraflka, če
nančnt uspeh.
1ипа"рагк kratkočasi Ptuičane
v skoraj dolgočasnih počitniških
dnevih pride prav vsaka, čeprav
neznatna sprememba, ki vnese v
naše življenje nekaj novega, za-
nimivega in veselega. Zato so se
tudi Ptujčani verjetno razveselili,
ko so zvedeli, da se bo v Ptuju
ustavil zabavni »Luna-Park«. Ra-
dovedno so postopali okrog Mla-
dike, pri kateri so se ustavili
značilni cirkuški vozovi in ugibali,
kaj vse so pripeljali. Kmalu je
zadonela* prijetna glasba iz zvoč-
nika na velikem vrtiljaku in vse
je zaživelo. Veliko pozornost vzbu_
jajo lepe jadrnice, ki pričarajo
tisti prijetni ali pa neprijetni ob-
čutek morskih valov. Lepo urejeno
strelišče vabi strelce, da praktično
preizkusijo svoje znanje in osvoje
kakšno polno steklenico ali pa pi-
šamo rožico. Za otroke je zelo
privlačno otroško kolesarsko dir-
kališče, kjer za nekaj »kovačev«
vozijo prikupna kolesa in se lahko
vzgajajo v pravem športnem kole-
sarskem duhu. Katerim pa se ne
vrti in ki jim ne postane slabo,
je namenjen velik vrtiljak. Kaže,
da je zelo priljubljen med našo
mladino. Za otroke pa je name-
njen manjši vrtiljak, ki je lepo
poslikan in privlačen.
Ptujčani se prav radi zbirajo
pri Mladiki, poslušajo lepe melo-
dije, se vozijo na vrtiljaku, strelja-
jo, malčki pa se vozijo na kolesih.
Skratka, vsi preganjajo dolg čas
v teh počitniških dneh in prav
radi zahajajo na zabaviščni pro-
stor.
Za štetje srčnih utripov
Skupina angleških stirokovnja-
kov, ki so jo sestavili zdravniki-
sipecialisti in elektroničarji, je se-
stavila posebno napravo za stal-
no štetje srčnih utripov pri lju-
deh; naprava se odlikuje po tem,
da je prav gotovo najmanjši me-
rilni apacat te vrste na svetu. Ta
naprava ima obli.ko običajnega
krojaškega naprstnika, pa tudi nič
večja ni od njega. Bolniku jo —
prav kot resnični napirstnik — na-
taJcnejo kar na prst. V aparatu je
vgrajen posebno majhen kristalni
mikrofon, ki je zvezan z večjo
kontrolno napravo, na tej pa je
mogoče vsak hip »odčitati« utrip
bctmikovega srca.
Elektronska straža
Umetniški muzej v Chicagu je
bogat dragocenih del. Sedaj je
dobro zavarovan pred vlomom.
Varujejo ga visokofrekvenčni
zvočni vailovi, ki jih človeško uho
ne more slišati. Oddajnik zvočnih
valov, elektronski stražar, je spo-
jen s sistemom alarmnih naprav.
Že čez deset sekund so na mestu
oboiroženi stražarji. Ko pa vlo-
milci začnejo bežati, jih sprem-
ljajo prižgane kontrolne luči. Niti
ne slutijo, da se zožuje okrog
njih past. Sodijo, da je muzej v
Chicagu sedaj najbolje zavarovan
na svetu.
Svetlobna ura
Neka švicarska tovarna ur iz
Ženeve je začela proizvajati nov
tip zidnih ur. ki jih bo poganjala
svetloba. Da bi ura lahko dobro
in točno tekla, ni potrebno nič
drugega, kakor da jo na dan vsaj
štiri ure osvetljuje svetloba, pa
najsi je njena moč še tako šibka.
Poganja jo lahko naravna ali
umetna svetloba.
NASELJEVANJE NA MESEC
Ameriški astronom Levitt z In-
štituta Franklina v Philadelphiji
je napravil prognozo, po kateri
se bodo prvi ljudje naslelili na
Mesec v manj kot 20 letih.
Promet
preko Severnega tečaja
Redni letalski potniški promet
med Evropo in Daljnim Vzhodom
prek Severnega tečaja se odvija
že več let; najprej so na tej pro-
gi letela veltka štiirimotorna le-
tala z batnimi motorji, sedaj pa
so tudi tu uvedli reaktivne orja-
ke, ki so skrajšali čas potovanja
pre>k Severnega pola skoraj za po-
lovico. Z leta!! Boeing-707 »Inter-
nacional«, kakršna sedaj letijo na
tej progi, je mogoče preleteti raz-
daljo med Parizom in Tokiom v
pičlih 17 urah; letalo pristane med
potjo samo enkrat — v Anchora-
geu na Aljaski.
Sateliti odkrivajo nafto
Posebno opremljen satelit bi
bil lahko kot gravimetrična na-
prava zelo uporaben pri iskanju
nahajailišč nafte. To je dokazal
že Sputnik III, ko je odkril vodo
in nafto v težko dostopnih pre-
delih puščave Karakorum in v
Sibiriji. Sputnik III je meril ne-
pravilnosti v jakosti Zemljinega
magnetnega polja in težnostne
sile ter je tako vsaj približno
pokazal znanstvenikom, kje lahko
pričakujejo nafto oziroma vodo.
Tako sovjetski kot ameriški znan-
stveniki trdijo, da lahko ustrezno
opremljen satelit odkrije rudno
ležišče v višini 400 kilometrov,
ne da bi se pri tem zmotil za
več kot za 100 metrov.
PRVI ELEKTRONSKI MOŽGANI
V JUGOSLAVIJI
V začetku septembra bodo na-
stopili službo prvi »elektronski
možgani« v Jugoslaviji. Montirali
jih bodo v zgradbi Zveznega za-
voda za statistiko v Beogradu.
Naši prvi elektronski možgani,
peti v Evropi, bodo ororemljeni z
najsodobnejšimi avtomatskimi pri-
pravami za obdelovanje podatkov
s sistemom IBM-705. Ta stroj je
nenavadno učinkovit. V eni sami
samcati minuti lahko opravi
504.000 operacij seštevanja ali od-
števanja, 75.000 množenja, 33.000
deljenja ali 1,764.000 log. rešitev.
Elektronski možgani bodo lahko
v nekaj minutah rešili računske
ali podobne naloge, nad katerimi
bi delalo nekaj strokovnjakov leta
in leta. Ko bo stroj začel v sep-
tembru delati, bo njegovo delo
enako delu 5000 do 6000 strokov-
njakov-statistikov.
Več zlata
Po svoji proizvodnji zlata je
Jugoslavija na tretjem mestu v
Evropi, in sicer takoj za Švedsko
in Zahodno Nemčijo. Lanska pro-
izvodnja zlata je dosegla v naši
državi 1855 kg, kar je" za 165 kg
več kot leto poprej. Največ zlata
pridobivamo v naši državi kot
stranski proizvod pri proizvodnji
bakra. Razen teh količin pa pri-
dobivamo manjše količine tudi z
izpiranjem v rečnih strugah. Kot
stranski proizvod v industriji
barvastih kovin pa pridobivamo
v naši državi od plemenitih kovin
tudi srebro in bizmut. Lani je
znašala proizvodnja srebra 85.4Ò0
kilogramov, s čimer je bila naša
proizvodnja na drugem mestu v
Evropi.
Ob 90-letnìcì Gasilskega društva v Píu^u
(Nadaljevanje)
Po razpadu Avstrije in nastan-
ku bivše Jugoslavije leta 1918 se
razmere v gasilskem društvu ni-
so bistveno spremenile. Predsedo-
val in poveljeval mu je še vedno
dotedanji predsednik in društvo je
postajalo polagoma vedno bolj za-
točišče nasprotnikov našega ljud-
stva in države. Občevalni in po-
slovni jezik je ostal nemški in na-
cistični elementi so počenjali raz-
ne provokacije izkoriščujoč dru-
štvo kot propagandno orodje, ki
mu policija ni mogla do živega. Ta
škodljivi vpliv društva se je pove-
čal z ustanovitjo reševalne posta-
je v začetku leta 1930, katere vod-
ja je bil zloglasni nemškonacional-
ni dr. Blanke. Tako nevzdržno sta-
nje je trajalo vse do leta 1933, ko
je bil izdan gasilski zakon, ki je
odrejal delo in medsebojne odnose
čet in žup. Vse gasilstvo v državi
je bilo združeno v »Jugoslovan-
skem gasilskem savezu«. Gasilska
zajednica je razpustila tedanji UO
in imenovala novo slovensko upra-
vo. Predsednik društva je postal
Leon Capuder, poveljnik Franc
Breznik, tajnik Uroš Peček, bla-
gajnik pa Franc Vidmar. Rešilni
oddelek je prevzel Jurij Pi!^r.
Položaj nove uprave ni bil lahek.
Mnogo prejšnjih gasilcev je izsto-
pilo, misleč, da bodo na ta način
onemogočili delo društva. Toda
zavedni slovenski člani so s svojim
pristopom zamašili vrzel, se kaj
hitro znašli, se strokovno izpopol-
nili ter z veliko požrtvovalnostjo
in ljubeznijo vršili prevzete dolž-
nosti.
V četi je zavladal nov duh ter
pravo tovarištvo na najširši demo-
kratični podlagi, kar se je bla-
godejno odražalo v nadaljnjem de-
lu in razvoju društva. Tudi re-
šilni oddelek je zaživel novo živ-
ljenje, ki mu je dajal polno vsebi-
no požrtvovalni strokovni in du-
hovni vodja dr. Vladimir Vrečko
s svojimi strokovnimi predavanji
in vajami.
Leta 1935 so nastale v odboru
nekatere spremembe Kmalu po
občnem zboru, dne 27. januarja se
je zaradi službene pren:estitve po-
slovil od čete predsednik, šolski
nadzornik Leon Capuder. Na nje-
govo mesto je stopil današnji
častni čian Franc Vidmar. Za pod-
poveljnika so izvolili Alojza Ber-
liča. Name.sto obolelega tajnika
Uroša Pečka je prevzel tajniške
posle Jakončič, blagyniške pa
Ognjeslav Skaza Začelo se je ži-
vahno in težko delo. Saj je četa
leta 1933 prevzela ogromen dolg
preko 200.000 din. ki je ni le te-
žil ampak tudi oviral pri nabavi
najnujnejše in času primerne
opreme. Tov. Vidmar je kot fi-
nančni strokovnjak s svcjo spret-
nostjo uspel, da je znašal dolg ob
zaključku leta 1936 le še nekaj
nad 36.000 din. Z letom 1936 je
tudi potekla funkcijska doba pr-
vemu odboru, ki je bil postavljen
na osnovi zakona o organizacij,
gasilstva v bivši Jugoslavi-i. Ko je
četa polagala na občnem zboru 17.
januarja 1937 obračun dela v pre-
teklem letu, je bilo ugotovljeno,
da je svojo nalogo zadovoljivo re-
šila. Zdecimirano število gasilcev
je nadomestilo zadostno število
novih delovnih članov, ki so se v
kratki dobi strokovno tako dobro
izobrazil! v gasilskem delu, da so
bili kos tudi najtežjim nalogam.
Omeniti še moram, da je bila v
letu 1936 ustanovljena tudi gasil-
ska godba, ki se je dobro razvi-
jala.
Kl;'ub vsem finančnim težavam
je bilo nabavljenih v tem letu 600
m cevi, razni tehnični predmeti,
oprema za gasilstvo, izvršena pa
so bila tudi mnoga popravila. Pri
volitvah je bilo izbrano dotedanje
vodstvo, dopolnjeno po izjpremem-
bah v letu 1935. Za orodjarja je
bil izvoljen Franjo Širec, kot od-
delkovodje pa Štefan Močnik, Ig-
nac Vauda in Alojz Kralj. Diletant
ski odsek, ki je bil pravtako usta-
novljen tega leta, je vodU Vinko
Pernat. V naslednjem letu" 1937 je
četa delovala z nezmanjšanim za-
letom. požrtvovalnostjo in ljubez-
nijo do gasilskih dolžnosti po za-
slugi vodstva in gasilcev. Dobila
je zato priznanje in bila odliko-
vana z redom sv. Save V. stopnje,
30 članov pa je bilo odlikovanih
z raznimi gasilskimi odlikovanji.
Četa se je tudi tehnično izpopol-
nila. Prodala je leta 1925 nabav-
ljeno Magirus-turbinko, ki ni več
odgovarjala zahtevam, ter nabavila
novi moderni agregat, 250 m cevi
ter več drugih tehničnih pripo-
močkov in uniform. Tega leta je
zaradi preselitve v Maribor zapu-
stil četo poveljnik Breznik. Ña
njegovo mesto je bil izvoljen
Ignac Vauda, za oddelkovodja pa
Runovc. Slednča leta, vse do na-
silne fašistične okupacije 1941, je
četa z vnemo opravljala svojo hu-
manitarno nalogo. Žal, nam o
njenem delu te dobe manjkajo
vsakršni pisani dokumenti. Ver-
jetno jih je uničil okupator, ki se
je leta 1941 polastil organizacije,
v kateri je bilo zavladalo vzorno
tovarištvo in zdrav patriotski duh.
Delo slovenskega članstva je pre-
nehalo, mnogo članov pa je oku-
pator izselil.
Začela se je najtežja doba v
zgodovini slovenskega in vseh ju-
goslovanskih narodov ki jim je
pretil pogin. A naši narodi niso
klonili. Uprli so se nasilnim krvo-
ločnežem in začeli narodnoosvobo-
dilno vojno. V tej neenaki borbi, ki
je terjala ogromno žrtev, mučeni-
štva in naporov, je žrtvovalo svoja
življenja mnogo gasilcev, med nji-
mi tudi tovariši iz naših vrst. Bili
so to podpoveljnik Štefan Močnik,
Mirko Bezjak, Andrej Cundrič in
Ognjeslav Skaza.
Po osvoboditvi je naše društvo
zaživelo novo življenje v svobodni
domovini, kjer ni zatiranja in raz-
rednih sovražnikov. Po načelu
enakopravnosti in široke sociali-
stične demokracije, prepojene z
najčistejšim humanizmom, je da-
nes ena izmed družbenih organi-
zacij, ki zvesto in nesebično služi
naši socialistični družbi ter rešuje
življenje in premoženje naših de-
lovnih ljudi in skupnosti.
Ob umiku je okupator vse poru-
šil in izropal. zato je bilo treba za
obnovo mnogo naporov. Ob pod-
pori ljudske oblasti, ki je prevze-
la glavno skrb za tehnično opremo
in vzdrževanje društva, so bila po-
slopja hitro obnovljena, oprema in
inventar pa izpopolnjena. Leta
1954 je sezidalo društvo z izdatno
podporo LOMO v Ptuju nove ga-
raže in moderniziralo avtomobilski
park, s pomočjo mariborskega dni
(Nadaljevanje na 6. strani)
STRAN 6
PTUJSKI TEDNIK
PTUJ, DVE 8. JULIJA 1960
ОШшк! ¡músM oillior Pîui
ODLOKI IN OBVESTILA
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ
u a z p i s u j e
13 delovnih mest cestar-
jev in 1 delovno mesto
cesinega nadzornika
pri Zavr-du za vzdrževanje občin-
skih cest na območju občine Ptuj,
in sic3r:
1.	za območje Krajevnega ura-
da Lovrenc — 1 cestarja;
2.	za območje Krajevnega ura-
da Hajdina — 1 cestarja;
3.	za območje Krajevnega ura-
da Grajena — 1 cestarja;
4.	za obmcčje Krajevnega ura-
da Rogoznica — *1 cestarja;
5.	za območje Krajevnega ura-
da Vitomarci — 1 cestarja;
6.	za območje Krajevnega ura-
da Juršinci — 1 cssiarja;
7.	za območje Krajevnega ura-
da Gortšnica — 1 cestarja;
8.	za območje Krajevnega ura-
da Zavrč — 1 cestarja;
9.	za območje Krajevnega ura-
da Videm — 1 cestarja;
10.	za območje Krajevnega ura-
da Lesikcvec — 1 cestarja;
11.	za območje Krajevne'ja ura-
da Žetale — 1 cestarja;
12.	za območje Krajevnega ura-
, da Dolena — 1 cestarja;
13.	za območje Krajevnega ura-
da Stoperce — 1 cestarja.
Pogoji: de'.avec-cestar mora biti
¿drav, vojaščine prost in ne sta-
rejši kot 40 '.et. Prednost ,maio
delavci s prakso v tej službi.
Za cestnega nadzornika se za-
,>.htsva izobrazba kvalificiranega
~ cestnega nadzornika.
Pr.šnje je vložiti v dese'-.íh dneh
po razpisu pri Občinskem Ijud-
. sk-^m odboru Ptuj s kratkim ži\-
Ij^ij-piscm.
RAZPIS
Razpisna komisija za razpis
m.esta upravnike Delavske univer-
ze v Ptuju razpisuje na podlagi
245. člena Zakona o javnih usluž-
bencih (Uradni list FLRJ št. 53/57)
mesto
upravnika
Delavske univerze Ptuj
Pogoji: visoka, višja ali srednja
strokovna izobrazba in ustrezne
izkušnje pri vodstvu in organiza-
ciji izobraževalnega in ideološke-
ga dela.
Pismene ponudbe je poslati raz-
pisni komisiji pri Svetu za prosve-
to Občinksega ljudskega odbora
Ptuj do 31. 7. 1960.
Pravilno kolkovani prošnji je
treba priložiti življenjepis s po-
datki o poteku dosedanjega služ-
bovanja. Prejemki bodo določeni
po Zakonu o javnih uslužbencih.
Nastop službe 1. septembra 1960.
TRŽNE CENE
POVRTNINA: krompir 40, čebu-
la 70, česen 100, rdeča pesa 50,
korenček 80, peteršilj 100, lušče-
ni fižol 60, fižol v stročju 100—
120, čebuljček 250, špinača 100, so-
lata v glavah 25—30, kumare 150,
zelje v glavah 70, cvetača 80—100,
ohrovt 80—100, grah 70, solata en-
divija 60.
SADJE IN SADEŽI : orehi '240,
domači kis 30, češnje 30—40, viš-
nje 50, hruške 100, lisičke 160,
maline 150, breskve 120. borovni-
ce 100.
ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL-
KI: ajdova kaša 100, pšenica 40,
koruza 40, proso 50, koruzni zdrob
50, ajdova moka 60, koruzna moka
40, prosena kaša 80, repno seme
300 din za liter.
MLEKO IN MLEČNI IZDELKI:
mleko 30—35, smetana 160, sir 30
—40, surovo maslo 500.
PERUTNINA IN JAJCA: kokoši
400—600, piščanci 600—800, do-
mači zajec 150—400, jajca 15 din
za komad.
MAŠČOBE: zaseka 300 din za kg.
Tekmovanje lovskih ekip
in posameznikov
v Središču
v nedeljo, 3. juli.ia, je priredila
lovska družina Središče meddru-
žinsko tekmovanje lovskih ekip in
posameznikov v streljanju na gli-
naste golobe v Središču. Tekmo-
vanja se je udeležilo 14 e.4ip iz
lovskih družin Ptuj, Ormož, Mi-
klavž, Kcg, Sračinec, Macinec in
Središče, posamezno pa je tekmo-
valo 70 lovcev. Tekmovanje je bilo
cd 9. do 13.30 v ekipnem tekmo-
vanju je zasedla prvo mesto lov-
ska ekipa iz Ptuja, drugo ek.pa
lovske družine Kog in tretje eki-
pa lovske družine Središče.
V tekmovanju posameznikov je
zasedel prvo mes o Čurin, član LD
Ormcž; drugo Ivan Čurin, član LD
Kog, in tretje Martin Čurin, član
LD Središče.
Tekmovanje v streljanju na n'i-
naste golobe je postalo m'^d iovct
priljubljena športna panoga, ki za-
jema vedno širši krcg lovcev. Na
tekmovanju v Srfdišču so bili do-
seženi lepi uspeh
ŠKANDAL V AMSTERDAMU
Iz Amsterdama poročajo, da je ob za-
četku Hc!andskecia festivala prišlo do
odkrKeqa škandala. Znana nizozemska so-
pranistka Gre Brouwcnstijn je izjavila
listu „Telegraaf", da bo zapustila Ni-
zozemsko državno opero, ker noče pre-
našati neznosnih razmer, ki vladajo v
tej hiši. Brouwenstljnova je znana po go-
stovanjih v Bayreuthu, Londonu In na
Dunaju. Baje gre za spor med personal-
nim odborom ansambla In direkcijo Cpere.
Lep uspeh kciakcssa
Vidovlča v Italiji
Pred nekaj dnevi se je vrnil iz
Italije slovenski reprezentant v
kajaku Vidovič, član Splavarja
Ptuj, ki se je udeležil mednarod-
nega tekmovanja v Meranu v Ita-
liji. Iz Slovenije je sodelovalo šest
članov, ki so se v ostri konkurenci
borili z dobrimi Nemci in Italijani.
V ostri konkurenci je zasedel Vi-
dovič 26. mesto v spustu ter 42.
mesto v slalomu. Prav tako je tek_
moval v kanuih ter je zasedel zelo
lepo 10. mesto.
SUROVINA MARIBOR, odkupna
pastaja PTUJ, ZADRUŽNI TRG 2
sprejme blagajničarko
Kandidatinje morajo imeti naj-
manj triletno prakso v blagajni-
ških poslih. — Prošnje dostavite
najpozneje do 15. julija 1960. —
Nastop službe takoj.
SLOVAN ; DRAVA
5:0 (2:0)
V	nedeljo, 26. jun., so imeli no-
gometaši Drave zadnjo priliko, da
se revanžirajo za poraz na doma-
čih tleh. V povratni tekmi v Ljub-
ljani je Slovan visoko premagal
slabo enajstorico Drave.
V	začetku je bila igra precej
nervozna, vendar so domačini kot
Slovo iz slovenske cons ke nogometne lige
boljše moštvo nevarno napadali
vrata gostov. Vratar Drave je
imel polne roke dela. Iznajdljivi
srednji napadalec Slovana je že v
3. minuti prvič pretresel mrežo
Drave. Napadalci so se po spreje-
tem golu nekoliko popravili, ven-
dar ni bilo strèlca, ki bi znal do-
seči izenačenje. Napad je nekoli-
kokrat preigral obrambogastov,
toda zelo razpoloženi vratar je bil
stalno na svoejem mestu. Proti
prvega polčasa so domačini zopet
dosegli gol ter je bila usoda Drave
zapečatena.
V	drugem delu so stalno pre-
vladovali domačini in do konca
tekme še dosegli tri gole. Zmaga
domačinov je zaslužena, saj je bilo
moštvo Drave zelo slab nasprot-
nik.
V	finalno tekmovanje za vstop
v slovensko consko ligo so so pla-
Zanimiva tekmovanja
v počastitev 10. obletni-
ce del. samoupravljanja
Občinskj sindikalni svet je v po-
častitev 10. obletnice DS organizi-
ral razna športna tekmovanja.
Med prvimi se je predzadn.jo so-
boto končal nogometni turnir, na
katerem so sodelovale štiri sindi-
kalne ekipe: Pekarna in Mlini, To-
varn» avtoopreme, Panonija Ptuj
in Gozdarska poslovna zveza
Ptuj.
Vse ekipe so se že predhodno
pripravljale na turnir. Pred pričet-
kom je žreb določil prve nasprot-
nike. V prvem srečanju sta bila
najnevarnejša nasprotnika za prvo
mesto: ekipa Avtoopreme in Gozd.
poslovne zveze. Zmagovalec je bil
znan šele v podaljšku. Zmagala je
ekipa Avtoopreme z rezultatom
2:0. (0:0, 1:0, 2:0). Tudi v drugem
srečanju med ekipo Panonije in
ekipo Pekarne dolgo ni bil znan
zmagovalec,'ker sta bili ekipi zelo
izenačeni. V regularnem času je bil
rezultat 2:2 ter se je moral igrati
podaljšek. Še v podaljšku ni bil
znan zmagovalec in so morali stre
Ijati enajstmetrovke. Vsaka ekipa
je streljala po pet enajstmetrovk.
Tudi tu je ostal rezultat neodlo-
čen. Nato so žrebali, kar je zadnja
faza za določanje zmagovalca. Ker
je imela ekipa Pekarne srečnejšo
roko, se je ta ekipa plasirala v fi-
nalni del tekmovanja.
V	drugem srečanju sta se sestali
premaganki Gozdarska poslovna
zveza in Panonija. Tudi to sreča-
nje se je končalo neodločeno in
podaljšek je dal zmagovalca, in si-
cer Panoni.jo, ki je dosegla zgodi-
tek. V tekmi med TAP in Pekarno
je zasluženo zmaoalo moštvo Av-
toopreme z rezultatom 3:0. S to
?.mago je osvojilo prvo mesto mo-
štvo Avtoopreme.
Tekmovanje se nadaljuje.
sirala naslednja moštva: Slovan,
Olimp (Celje), Tabor (Sežana) in
Nafta, ki je zasedla v mariborski
podzvezi šele četrto mesto. Te
štiri ekipe se bore v finalnem
delu prvenstva in dva zmagovalca
postaneta člana slovenske conske
lige.
Nedeljski rezultati: Slovan:Dra-
va 5:0, ' Planika:Tabor 2:2, Bela
Krajina:01imp 3:4, Tolmin:Nafta
2:5.
Nered na ptujskem
športnem igrišču
DRAVA : BRANIK B (MARIBOR)
3:5 (1:3)
Med tednom je bila nogometna
tekma za poka! maršala Tita med
Branikom B in dom^ačo Dravo.
Drugo moštvo Branika je bilo ne-
varen nasprotnik, saj se je v fi-
nalnega dela kupa okraja plasiralo
tako daleč, da igra s Fužinarjem
iz Raven. V moštvu je nekaj zna-
nih igralcev ki so zreli že za
prvo moštvo. Domače moštvo se za
to tekmo ni vpreveč pripravljalo
in je igralo z nekolikimi rezerva-
mi. S to spremembo se je poka-
zalo, da so rezervni igralci mnogo
borbenejši in hitrejši ter so prav
ti dosegli vse gole za domače
moštvo. Prvič po enoletnem od-
moru je pri domači ekipi nastopil
znani vratar Gorjup.
Prvi polčas je potekal v premoči
gostov, ki so s hitro igro prihajali
pred vrata domačinov in ogrožali
vratarja, ki je imel zelo slab dan.
S prednostjo treh golov sta odšli
ekipi na odmor. V drugem delu je
bila igra v začetku precej zani-
liva, saj so domačini nekoliko
boljše igrali in bili nevarnejši pred
zelo dobrim vratarjem Baumanom.
Srednji napadalec Berlič Marjan,
najstarejši in najtežji igralec na
terenu, je znal ukaniti zelo do-
brega vratarja dvakrat. Tretji gol
je streljal iz 11 metrovke vratar
Gorjup in je bil uspešen, ter po-
stavil rezultat 4:3 za goste. Pri
tem rezultatu se je začela huda
borba za gole, domačini so imeli
nekaj prilik, vendar jih niso znali
izkoristiti, delno pa je to prepre-
čil zelo neobjektivni"sodnik Hor-
vat iz Maribora. Zaradi neobjektiv-
noga sojenja je prišlo proti koncu
tekme do surove igre, da je moral
nekaj minut pred koncem tekme
sodnik prekiniti igro. Končni re-
zultat tekme je 5:3 za goste in
rezultat bi lahko bil obraten. Zelo
neobjektivna publika je končno
vdrla na igrišče in se hotela od-
dolžiti sodniku. Vodstvo Drave je
nekoliko preprečilo bitko, vendar
so gledalci še pozno v noč čakali
sodnika. Po intervenciji LM se je
nekoliko stanje popravilo. Mislimo
da takšno nastopanje nikakor ni
umestno. Vse napadalce je po-
trebno najstrožje kaznovati.
ROKOMET
Drava zmogovalec
v nedeljo je bil odigran na
igrišču Drave trcbOj v malem ro-
kometu. Sodelovali so: »Pohorje«
iz Ruš, pripadniki JLA in domača
Drava.
V	prvem srečanju sta se pome-
rili ekipi »Pohorja« in domače
Drave, ki je bila favorit. Že v za-
četku je Drava lepo povegla,
vendar je uspelo gostom do od-
mora znižati razliko na dva gola
— 14:12. V nadaljevanju so doma-
či zopet povedli in gostje se nika-
kor niso mogli znajti in se upreti
toči golov, ki jo je zaustavila šele
sodnikova piščalka. Najuspešnejši
je bil Čemezel, -3 golov.
»Pohorje« je moralo takoj na-
daljevati proti JLA. Bili so vse
preveč utrujeni, da bi se uspešno
upirali razigranim vojakom. Pri-
kazali so lepo in kolegialno igro,
ki pa je žal bila premalo efektna,
ker so imeli premalo realizatorjev.
Rezultat 17:13 je povsem zadovo-
ljiv. Odlikoval se je predvsem
vratar JLA.
V	finalnem srečanju sta se sre-
čala favorita. Igra se je začela ner-
vozno na obeh straneh. Vendar je
ekipa -JLA ves čas imela pred-
nost, kljub enakovredni igri.
Pri Dravi je bilo opaziti po-
puščanje. Bli so premalo
uspešni v napadu, v obrambo pa
se absolutno niso vračali. Večidel
je bila kriva vročina in pa utruje-
nost zaradi pomanjkanja kondicije.
Pripadniki JLA so ves čas igre
prepričljivo vodili. Vendar je Dra-
vi uspelo v zadnjih minutah ize-
načiti. Rezultat 12:12 je realen,
vendar bi z malo več pazljivosti
in sreče zmagala ekipa JLA, ki je
bila mnogo bolj homogena.
Izredno je zadovoljil sodnik Šar-
man, ki je sodil vse tekme.
MA-CA
Odbojka
Pred neka; dnevi se je na no-
vem lepem telovadnem igrišču
društva Partizan Ptuj končal tur-
nir v odbojki. Kljub temu, da je
bilo vreme zelo naklonjeno, so iz
neznanih vzrokov izostale prijav.
Ijene ekipe KG Dravsko polje. Ki'
dričevo in Občina Ptuj.
Tekmovanja so se udeležile eki-
pe »Delta« Ptuj, Gozdarske po-
slovne zveze Ptuj in ekipa Tovar-
ne avtoopreme.
Tekmovanje je bilo tako, da je
igral vsak z vsakim in se bo zma-
govalec udeležil finalnega tekmo-
vanja v Kidričevem z reprezentan-
co tovarne Kidričevo.
Po zanimivih igrah je zasluženo
osvojila prvo mesto ekipa Tovar-
ne avtoopreme, ki ima v svojih vr-
stah zelo dobre igralce. V prvi
tekmi je premagala ekipo Gozdar-
ske poslovne zveze Ptuj z rezul-
tatom 2:0 (15:11, 15:7); nato še
ekipo Delte z istim rezultatom
(15:6, 15:7). V boju za drugo
mesto je ekipa Gozdarske poslov-
ne zveze premagala ekipo Delte v
izenačeni igri z rezultatom 2:1
(15:7, 11:15, 15:12).	Pa.
DOPISUJTE V
Ob 90-le!nici
gasiikega društva
v Ptuju
Nadalievani' in konec^
štva pa smo se že prej dokopali
do gasilskega avtomobila. Danes
je naša gasilska enota sposobna
lotiti se vsake naloge, tudi v pri-
meru največjega požara. Zasluga
za to gre našemu požrtvovalnemu
in discipliniranemu članstvu, ki
je sestavljeno skoraj stoodstono
iz strokovno in tehnično usposob-
ljenih ljudi. Gasilstvo ne služi več
za razne parade cerkvenih ustanov,
strankarskih režimov ali celo za-
tiralnim podvigom nem.škega na-
cionalizma in fašizma. Kot samo-
stojna organizacija je v službi na-
šega delovnega ljudstva in skup-
nosti, katerima pomaga v sili in
nesreči, če ju udari usoda. Dejstvo,
da je naše društvo v 90-letnem
cbdobju reševalo pri 869 po-
žarih, mu je določilo važno
ekonomsko in družbeno polni-
tično vlogo. Postalo je važen
faktor v ohranitvi in zaščiti
splošnoljudskega premoženja in
zasebne lastnine v naši socialistič-
ni družbi. Temu poslanstvu hoče
ostati zvesto tudi v prihodnje in
tako pomagati s svojimi napori pri
graditvi socializma v naši svobod-
ni Jugoslaviji ter v borbi za lep-
še in boljše življenje naše sociali-
stične družbe.
Čestitamo Gasilskemu društvu
v Ptuju k njegovemu 90-letnemu
.jubileju in mu želimo v bodoče
najlepše uspehe.
Naj raste in se razvija nenehno
da bo vedno pripravljeno prisko-
čiti skupnosti — pomoč! —
M. M.
0ЏЈЈд€ Ш ÔÇ&JJÀ
PRODAxM GR.ADBENO PARCELO
na Mariborski cesti. Vprašajte
Ob Studenčnici 2.
PRODAM DVA TRAVNIKA. Vpra-
šajte v Hajdošah štev. 18.
5 KOM. RABLJENIH KOMPLET-
NIH OKEN in vhodna dvokrilna
vrata prodam za 30.000 din.
Vprašajte Rogoznica 56.
ENODRUŽINSKO VSEUIVO HIŠO
ugodno prodam. Skorba štev. 6
pri Ptuju.
Dobro ohranjene transportne
.sode, gostinske mize in dobro
ohranjen zidan štedilnik ugodno
proda gostinsko podjetje »Zupan-
čič« in bife Ptuj.
Interesenti si lahko inventar,
ogledajo v o&ratu »Zupančič«.
Prednost pri nakupu imajo so-
cialistična podjetja.
KNJIGOVODKINJA I SČE Z.APO-
SLITVE V PTUJU. — Naslov v
upravi lista.
KER JE MEHANIČNA DEL.WNI-
CA SIREC MARICE, PTUJ.
KREMPLJEVA 10. zaradi smrti
lastnice prešla v likvidacijo,
prosimo vse stranke, da dvig-
nejo svoje predmete do 20. ju-
lija 1960, Po tem roku za pred-
mete ne jâmcjno.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje drage
žene in mame
Fanike Kostevc
iz Dolan 9, se najtopleje zahva-
ljujem vsem. ki so mi v težkih
dneh stali ob strani, darovali
vence in cvetje ter jo spremili
na njeni zadnji poti.
Žalujoči mož SLAVKO
sinova MIRAN in DUŠAN
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naših dobrih
hčera in sester
Panike Kostevc
in
Marice Fajt
iz Dolan 9. se najtopleje zahva-
ljujemo vsem. ki so daruovali
vence in cvetje, nam v težkih
dneh kakorkoli pomagali ter ju
spremili na njuni zadni FK>ti.
Z a i u i o C i :
mama in oče. bratje in sestre
ter ostalo sorodstvo
Obvestilo
USNJARNA JERIČ, Zg. Polskava,
cbvešča vse stranke, ki st dale
kože v delo leta 1958 in 1959 na
Bregu pri Ptu.ju, da jih dvigne.jo
v Ptuju. Muršičeva 15. najpozneje
do 1 oktobra 1960 Po tem ter-
minu za kože ne jamčimo.
MESTNI KINO PTUJ predvaja od
8. do 10. julija francosko-špan-
ski barvni film »PORTUGALSKE
PERICE«, od 12. do 14. julija
francosko-italijamski film »MOŽ
V DEŽNEM PLAŠČU«.
KINO MURETINCI predvaja 9. in
10. julija ameriški film »DAMA
IZ SANGHÄJA«.
KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO
predvaja 9. in 10. julija ame-
riški barvni film »PLES NA VO-
DI«; l3. in 14. julija sovjetski
film »ŽERJAVI LETIJO«.
KINO MAJŠPERK predvaja 9. in
10. juli.ja jugoslovanski film
»ZASEDA«.
KINO ZAVRČ predvaja 10. julija
francoski film »KROJAČ ZA
DAME«.
Brzopotezni turnir SD Ptuj	za
meesc julij bo v torek, 12. t.	m.
v kavarni »Evropa«. Pnčetek	ob
19.30. Vabljeni tudi nečlani.
LUNINE SPREME.MBE
IN VREMENSKA NAPOVED
za čas od 8 do 14. julija 1960
Polna luna dne 8. julija I960
ob 20.36. Nestalno vreme. Okrog
П julija dež. nato lepo vreme,
med 12. in 15. julijem pogoste
plohe.	A. C.