3. štev. V Kranju, dne .21. januarja 1911. XII, leto. GORENJ m Političen in gospodarski list. Stane ta Kranj i dostavljanje« na dom 4 K, po polti ta celo leto 4 K, xa pol leta S K, sa druge driave stane 6*60 K. Posamezna številka po 10 vin, — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine m ne osira. — Uredništvo in uprav-ni Sivo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi«. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== Inserati sa računajo za celo stran 60 K, ta pol strani 80 K, ta četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, ta večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. —• Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Naše narodno-gospodarske zadeve. h. Vsak pometaj pred svojim pragom! Klerikalci čutijo potrebo hujskanja v gospodarskem ozira, zato nastope jo na javnih a h o d i k. Za klerikalne zavode sta faoboala rama generala dr. Šisteriič in dr, Krek. Pa ne pomsga nič, kajti čujejo se govorice, tako sumljive, da človeka obhajajo kar slaboUi. Bog nas obvaruj, da bi ne bile res t Pravijo, da je menda sklenjeno na tihem, da se prične nekje ie počasi pripravljati likvidacija, s čemur je baje v Trstu neka podružoica že pričela. Vsak čas je čuti: vse osobje je ondi te odpuščano. Kupčija z voli, katere dobavlja mornarica, prinaša vedno več izgube, kakor dobička. Zavod, ki posojoje denar, ne izplačuje nobenega zneska Teč. Dolguje mu namreč glasom bilance leta 1909 1,478.242*57 krov« Kar imajo dolgovi ponekod to lastnost, da se zvišujejo leto sa letom, bode dolini znesek sedaj ie rajši mnogo višji. Da bi pa bile vse zaloge z dolžniki toliko vredne, niti misliti ni. Dobro poučeni ljudje celo pravijo, da ima v zalogi iz svojega lastnega mlina moko, katero ne sme pokazati, ker sicer bi jo zaplenilo tržno nadzorstvo! Napominani klerikalni zavod je že več časa v bul h .denarnih zadregah. V mesecu novembru, deloma tudi decembra je izdajal na svoja člane po deželi danzadnem pisma in okrožnice, da naj vsaj začasno ne dovoljujejo posojil, nikakor pa ne nad 1000 K; onim pa, kateri imajo naložen denar, naj ga nikar ne dvigujejo. Kljnb temu je vpil dr. Krek na shodu zsdojo nedeljo v «Unionu», da on dobro pozna stanje klerikalnih zavodov in da, ker ni bil nikdar vajen, far bati ljudi, trdi z mirno vestjo, da nikjer ni izgubljen kak vinar. Kdo bi se ne smejal takim drznostim f Kdaj bi se klerikalci že radi iznebili marsikaj, samo Če bi se mogli I a da ni dr. Krek farbar, demagog? Da, on ne farba platna, to mu to verjamemo; tega pa ne, da ne bi farbal ljudi I Opozorimo ga samo na shod, kateri se je vršil meseca decembra lanskega leta ■a Koroškem. Tam je trdil, da ima nek klerikalni savod dva miljona rezervnega zaklada, ter je viled tega popolnoma izključeno, da bi ga kdaj vzel vrag. Ukazuje pa v svojih računih jedva par let koncem leta aekohko dobička kljub bogatim podporam od vladne in deželne mize. Taka trditev res ni prav nič drugega kakor dobro premišljeno demagoltvo ali hinavstvo. Da pa dr. Krek nastopa posebno po deželi ob raznih prilikah precej čudno, je znano. Nek mož je nekoč rekel: Prav tak je, kakor kurjek, zdaj Lpreminja barvo na sivo, zdaj na črno is zopet na rmetto ali kako draga««'. Ta mož je ie vedel, zakaj tO trdi. o e e Zakaj razpravljamo danes primeroma obširno o teh zadevah? Treba je, da se pripravimo na vojako. Dr. Sušteršič je ie napovedal najhujši boj — ^omjpociojrmljco ^rojenico — katera se je kdaj vriila na Slovenskem. Da hočejo klerikalci s drznim bojem, ljutim naskokom vsaj se začasno obdržati svoje gospodarske pozicije, bo menda resnica. Kakor čuti iz zanesljivega vira, razpošiljajo se te dni pisma na zanesljive klerikalne zaupnike, du- hovščino L t. d., kjer se jih poučuje, kako naj vprizore ta boj. Da pojde duhovščina t boj s veseljem, je gotova stvar, posebno ker noče poznati mizerije 7 nekaterih klerikalnih zavodih. Pa tudi Se drog korak nas je napeljal k temu. Nemško obrambno drnitvo «Sudmarka» in pa •Kranjska nemika hranilnica v Ljubljani* podpirata nek nemčurski, v Ptuju izhajajoči list, imenovan «Štajerc», katerega namen je, blatiti slovenske denarne zavode brez izjeme. Ta Ust je a svojim dolom že pričel ter svoj namen tudi odkrito priznava, da hoče i v bodoče hoditi isto pot. Srojo karijero hoče doseči «Stajerc» na Kranjskem. Prvo letošnjo številko je najti skoro v vsaki vasi v več izvodih. In kar ne smemo zamolčali: s svojo ljudsko pisavo, brezobzirnim, radikalnim mahanjem po prvakih, odkrivanjem zakulisnih spletk, priob-čevanjem stvari, katere naši Usti zamolčajeje, s precej izrazito smerjo agrarnih zadev se ljudem •Štajero celo dopada. Marsikdo je že rekel, da ai ga naroči. To hoda pa ravno ikoda. List je hinavsko urejevan, ■ slovenske pisave dela propagando sa nemški jezik, nemiko mišljenje Ltd. Gorenjci že itak niso glede narodnosti preveč navdušeni. Ako bodo dohajati k nam uiti, pisani v takem stilu, zamore še tiste malce narodne zavesti, kolikor jo je v nas. Temu treba priti v okom. Storimo to najbolje in najlažje a tem, da so naši listi nasproti ljudstvu odkritosrčna poročajo resnico, pobijajo in razkrivajo sebičnost, pogoltnost posameznikov na kvar celoti. Naši listi naj imajo pred očmi korist celote, korist mase, ne pa posameznika. Ako se pokaže kje posameznik, kateri bi škodoval ljudstvu, tedaj bolje tega moralno ubiti, družabno izolirati, 1. B.: PODLISTEK. Naše ljudstvo... Veste, kakšna je jesen pri nas. Veter se odtrga nekje, beii in leti preko travnikov in polja, čez drevje, čez vasi preko gora. Kar čez noč te pobelijo »ve grmade na meji domovine, v dolinah pa dež, veter in čuden mraz... Se pastir ua paši ni več dobre volje, kmetski fant le včasih zažvižga in zavriska ter zapoje, ko vozi s polja repo, korenje in listje za zimo... Ne ljubi se jim biti dobre volje, ker je mraz... In tskole ob nedeljah. Kakor o božiču se razkrope ljudje po maši, nikjer človeka. Ia spomladi, ob, ali veste, kako življenje je bilo pred cerkvijo po maši: Fantje so gledali dekleta in se smejali, ko so šušljale mimo njih v novem žametastem krilu, sivi očetje ao si nabasali cedre in kadili ter govorili o vremenu, o delu, o nesrečah, o vojski, ki bo ... Lesni trgovec je izplačeval voznike in delavce, begat in premožen kmet je prosil in najemal kosce... in sedaj v jeseni je tako čudno pnito, dolgočasno. Nihče ne postoji prsd cerkvijo, vsak beži in hiti domov, kakor bi ga čaksl sin ali brat, stric aH oče, ki je pisal da pride to nedeljo domov iz neizrečeno daljnih krajev... Ia tako je celo jesen, vsako nedeljo, kakor bi celo jesen, vsako nedeljo hodili sinovi in bratje, strici in očetje domov ... Nekje v naši čednostni domovini je vas, majhna in silno dolgočasna. Gaogiaf domovine je bil nekoč dobre volje in je napisal: na severni strani krasne gore, ki se ponosno razgledavajo v dolino, na vzhodn in zahodu se valovi grič na grič, po njih pelje cesarska cesta v svet, na jugu se odpre krasna dolina, polna travnikov in pisanega polja, čisti potok je kakor dolga srebrna nit razpet po njej tja do Save ... In na koncu poglavja, posvečenega tej mali vasici, je dostavil: pravi paradiž, kraj miru in tolažbe, kraj samote in ljubezni. Geograf je najbrž spomladi, ko je zemlja zbolela in porodila krasoto in cvet, hodil tam in se je navdušil in hvalil. Verjamem: spomlad je krasna in lepa v celi domovini, na celem svetu. Lepša in čudodelnokrasna je pa čednostna slovenska domovina spomladi, saj pravijo: neskončno pravičen je bog in nobeno dobro delo ne ostane brez plačila. Za ljubezen in molitev ji je bog podaril krasno spomlad, pisano cvetje in veselo petje ptičev. «Ia če dragega nič ne da mi. ..» smo zadovoljni in ker vemo: sme kakor gostje na zemlji. Prišel bo čas ia poklical naa boš in rekel1 « Dovolj jo gostovanja, sedaj vam dam, kar je pripravljene od začetka sveta... na mojo desno stran ras popeljem ...» Dobro in pošteno ljudstvo jo vesele in zadovoljno, kakor bi samo ono imelo spomlad ia solnce in pisana polja. Jaz pa vem: Ameriko ogreva solnce, francosko zemljo je poljubilo solnce, da je zavzdihnila in vzevela in zapela pesem veselja in spomladi, v vodi Qvadalkvivira se ogleduje solnce in tudi ob njegovih bregovih, vem, da bo ie spomlad... Cel svet ima solnce in spomlad, no, eni za plačilo, drugi za kasen ... Torej: nekje v naši čednostni domovini js vas, majhna in dolgočasna. V naravi je jesen. Dobro se pozna, ker strehe so razmriene, drevje žalostno in skoro golo in Ler veter brije preko travnikov in polja, čez vasi in mesta preko gota. «Ob treh popoldne litanije, po litaoijah darovanje za cerkvene potrebe, po darovanju vesoljna odveza in govor za tretjerednike... Hvaljen bodi Jezus Kristus* je rekel po pridigi zjutraj debeli in častitljivi gospod. Skrivnostno ia tiho je sa mrmralo po cerkvi: «Na vekov veke amen ....» Nihče ni nič pomislil, kaj je rekel, veliko jih je bilo, ki so se ravno prebudili is sladkega dremanja... Po pridigi kailjanje in pljuvanje po tleh ... Zvonec ob zakristiji je zacingljaJ, svečan ia resen trenutek t nekrvavo ponavljanje krvave daritve... Zenice se sklonile glave, v rokah so imele rožni venec in tiho in sveto molile sa čednoslno življenje, sa srečno zadnjo uro . .. Melje, silni m močni kakor stoletni hrast na polju, so tudi pokleknili in molili ta mir in božji blagoslov •.. Fantje in dekleta, cvet in pomlad,, življenje v licu in očeh, so brali sveto mato is lepih, ravno novih bukvic ... Cela cerkev je molila in prosila, nobenega grešnika in brezverca ni bilo med njimi. Saj je vedela osla do» ARo še niste, pošljite naročnino! kakor aSapItt z molčanjem ali napačnimi poročili ljudstvo. Kritika, razkrivanje nemoralnih dejanj najsibo kjerkoli, pri zavodih te ali one stranke, bode najboljši porok j podala se bode sigurnost, da ae zopet pričaš v gospodarskih institucijah sdrave razmere, katere bodo v korist in ponoe narodu. Ljubljanski škof proti—papežu. Znano je, da je nedavno tega izdal pa pet Pij X. dekret, s katerim je prepovedal duhovnikom aktivno sodelovati pri raznih denarnih zavodih. Ta papežev dekret je prav nemilo zadel zlasti nase klerikalce, saj je znano, ds so pri nas prav duhovniki duša in goniloa moč najrazličnejših denarnih ssvodov, ki jih je zasnovala klerikalna stranka v podkrepijenje svoje politične organizacije, Klerikalci se zavedajo, da pomenja papeževa prepoved za nje silen udarec, saj je več kakor gotovo, da bi rasne klerikalne zadružne organizacije morale takoj prenehati s svojim poslovanjem v tistem tre-notku, ko bi jih ne smeli voditi duhovniki. Zato tudi izkula klerikalna stranka na premeten način preprečiti neljube ji posledice papeževega dekreta. Pri tem ji gre seveda na roko Ikof Anton Bonaventura, ki je priobčil v «Slovencu» izjavo te-le vsebine: «Da se ljudje po nepotrebnem vzburjeni pomirijo, dam sledečo izjavo; Sveti oče žele in zapovedujejo, da naj gg. duhovniki ustanavljajo in podpirajo vse različne prepotrebne zadruge; žele pa, da naj duhovniki ne bodo pri denarnih zavodih blagajničarji. Toda tudi to bodo Sveti oče dopustili v onih škofijah, v katerih škofje mislijo, da je potrebno. Sel bom ob koncn januarja v Rim, da se s Sv. Očetom o tej zadevi dtfiaitivno dogovorim.* — Ta izjava škofa Antona Bonaventura je, naravnost rečeno, prava potvora papeževega dekreta, zakaj ta dekret jasno in nedvomno dole č a, da ne smejo biti duhovniki člani nacelitya vseh onih uvodov, ki imajo kakršenkoli pridobninski smoter. Da papež s «clani načelstva* ni mogel misliti samo «blagajnicarjev», kakor mu podtika ikof Anton Bonaventura, je čisto gotovo. Da bi papež glede svoje splošne prepovedi dovoljeval kake izjeme, ni iz dekreta nikjer razvidno. Zato je škofov stavek: «Toda tudi to bodo Sveti oče de-pustili v onih škofijah, v katerih ikofje mislijo, da je to potrebno* — a katoliškega stališča precej drzen, saj dokazuje povsem jasno, da se Ikof zoper-stavlja izrecnim ukazom papeža samega. In vendar je absolutna pokorlčina ikofov nasproti papežu aifa in ornega vsega katoliškega verskega naziranja. Sicer pa čemu bi izdajal svoje dekrete, če bi že vsak škof lahko njih splošno veljavnost preprečil P1 __SI. N. ßomjci! Zahtevajte „Goriajca" po Vseh gostilnah \n KaVarnah! Kako bomo volili po novem občinskem volilnem redu. Dalje. 68. Kako se prične glasovanje? S tem, da oddajo svoje glasovnice člani volilne komisije. Potem pa glasujejo drugi volile! po vrsti, kakor so prišli pred komisijo v predpisanem času, in sicer tako, da pokale vsak volilec predsedniku svojo izkaznico in odda sganeao glasovnico. 59. Kam se polože zfanene glasovnice ? V* volilno posodo. 60. Kaj naj zapiše volilec najprej. Najprej naj zapiše na glasovnico one osebe, ki jih hoče imeti za odbornike v dotičnera razredu, a toliko, kolikor odbornikov ta razred voli. 61. Kako se volijo namestniki? Na isti glasovnim naj se razločno zapiše tudi one osebe, katere volilec teli za namestnike v dotičoem razredu. 62. Ali mora volilni opravičenec priti osebno k volitvi. Volilni upravičenec mora priti osebno pred komisijo v predpisanem kraju in ob določenem času. 63. Ali smejo voliti tudi zastopniki in pooblaščenci? Da. Toda samo v sledečih slučajih: 1.) Mol voli za svojo ženo, ako živita v zakonski družbi. Za druge samosvoje ženske pa volijo pooblaščenci. To velja tudi za ono omoženo žensko, katere mož nima potrebnih lastnosti za pooblaščenca v smislu § 8. volilnega reda, ali če dotični prebiva redno v inozemstvu. 2.) Zs osebe, ki so odšle is občine po občinskih ali drugih javnih poslih. 3) Za posestnike, ki imajo v občini posebno ali obrt, ki pa prebivajo v drugi občini. 64. Kdo voli za državo, ddželo, ustanove, zavode in javne zaklade? Oni, katerega postavijo upravni organi. 65. Kdo vodi za korporacije, društva in družbe ? Za vse te volilne upravičence z izjemo odprtih trgovskih družb (§ 14, al. 1.) volijo tisti, ki jih po določilih zakona ali pravil, morajo na zunaj zastopati. 66. Kaj pa, ako je do zastopstva upravičenih več oseb? Potem določijo te izmed sebe enega, ki glasuje. 67. Koliko glasov imajo soposestoiki davku podvrženega posestva? Ako so v smislu § 1. upravičeni voliti, skupaj le en glas po razmerju nanje pripadajočega dela davka, ki je predpisan od posestva. 68. Kdo izvršuje v tem slučaju volilno pravico? Ako sta soposestnika v zakonski družbi živeča mož in žena, izvršuje volilno pravico mož. Drugače je soposestnikom enega izmed ojh ali tretjega pooblastiti v izvrševanje volilne pravice z večino glasov po številu, ali pri različnosti deležev po njih razmerju. 69. Kdo razsoja, ako se pojavijo pomisleki proti kakemu volilcu. Volilna komisija razsoja p/i oddajanju glasov o identiteti kakega volilca, ali če niso dani zakoniti pogoji pri došhh zastopnikih in pooblaščencih. 70. Kam in kako je zaznamovati oddajanje glasovnic? Da je volilec oddal glasovnico je zaznamovati poleg njegovega imena v imeniku velilcev, in sicer za vsak razred posebej. 71. Kako se morajo vpisati imeiia voiilcev? Imena voiilcev ae vpišejo v glasovalnem seznamku po vrsti, kakor volijo. V ta seznamek se vpiše tudi, za katere razrede in za katere podobcioe jo volilec oddal glasovnico. 72. Kolikor teh seznamkov naj se vodi? Teh seznamkov naj ae piše za vsak voUlni razred (pod-občino) posebej. 73. Ali se ima pri zastopnikih tudi navesti njih imena ? Pri zastopniki in pooblaščencih se morajo v glasovalnem seznamku navesti tudi njih imena. 74. Kam se zapisuje razsodbe volilne komisije? V poseten zapisnik. 75. Kdaj je glasovanje končano? Ko poteče čas, ki je bil za oddajo glasovnic določen. 75. Ali imajo oni, ki so po poteku tega časa še v volilnem prostoru, pravico oddati glasovnico?Da. 76 Kaj storiti po zaključku glasovanja? Po zaključku glasovanja naj se glasovnice po posameznih volilnih razredih izberejo in preiščejo, se li vjema število voiilcev, vpisanih v glasovalnem seznamku, z oddanimi glasovnicami. Potem se razgrnejo glasovnic* in seštejejo glasovi. 77. Kako se ima vrsti štetje glasov? Predsednik prečita imena, ki so zapisana na posameznih glasovnicah in član volilne komisije jih vpiše v glasovnik, kakršnega je treba voditi za vsak volilni razred posebej, in sicer tako, da vpiše pri prvem glasu, ki ga kdo dobi za odbornika ali namestnika njegovo ime in pristavi številko 1, pri drugem številko 2 i. t d. Drug član volilne komisije zapisuje prečitana imena na enak način v protiglasovnik. 78. Kako je postopati, ako ima glasovnica več imen, kakor jih je voliti v dotičnem volilnem razredu odbornikov ali namestnikov? V tem slučaju se ni ozirati na zadnja imena, kolikor jih je priatavljeno nad določeno število. 79. Ali izgubi glasovnica veljavo, če ima manj imen kakor je določenih odbornikov ali namestni-nikov? Taka glasovnica ne izgubi svoje veljave. 80. Kako je ravnati, ako je napisano enoisto ime večkrat na glasovnici ? Šteje se le za en glas. 81. Kaj je storiti, ako so napisana imena, pri katerih je dvomljivo, katere osebe so mišljene? Taka imena so neveljavna in razsoja v tem volilna komisija, ki ima stvar zapisati tudi v volilni zapisnik. 82. Katere glasovnice so neveljavne? Oje, ki so prazne. 83. Kdaj naj se vspeh volitve razglasi ? Takoj po seštetju glasov. Ako pa traja volitev več dni, movina: Ta vas, ta majhna in zapuščena vas, ločena od greha in gluha za zapeljivi glas sveta, je še ostala zvesta naukom svete cerkve. Verno, zaupljivo in ponižno siedi svojemu dobremu pastirju. Pisali so nekoč: Kaka radost, kako zaupanje v bodočnost, ko smo videli te silne in orjaške kmete, ki so šli kakor en mož ns volišče in oddali svoj' glas našemu... In drugič so zopet pisali: Ali vam ae napolnjuje dušo in srce nebešks radost, ko vidite te čete mladih, nevstrašenih bojevnikov, ponosnih kakor orel naših planin, kako se klanjajo Devici Mariji in poklekajo pred Gospodovo mizo... Domovina, še si naša, nisi še izgubljena, ne bodo se le zbrali nad našo krasno zemljo črni oblaki brezvere; domovina, ne boj se: Tvojih menihov nam ne bodo vlačili mrtve in krvave po prašnih mestnih ulicah. Zares srečen narod, srečna domovina kakor nobena ped solncem ... Tako so pisali, pišejo in bodo le nekaj časa pisali. Morda se prepričani, morda tudi ne... Konec prih. sesa A H g A i «* Dalj«. «Leo, kako ste me priklenili nase, kako hrepenim po človeku, kakršen ste vi, po značaju, ki vas diči. O, zakaj, zakaj nisem smela in mogla biti vala, zakaj nisem Lojsika, ki je kakor sem izvedela, vala srečna zaročenka. Lee, bodite mi prijatelj, stojte mi na strani, ker zdi se mi, da brez vas mi ni živeti. Leo je privzdignil glavo jokajoče žrtve in jo poljubil kot nesrečno prijateljico in varovanko. To je zajokala in zastokala: «Srečna Lojzika!* ... Večerni zvon je stopil v mračno sobica. Donel je obema v arce in odprl pot milotožnosti in rahlo« nežnosti. Nekaj tihega in svetega je leglo v vsračje in nekaj viljega je objelo nesrečno Angelo in zaročenega Leona, ki je začustvoval z usmiljenja vredno deklico. Leo je vzel gosli in topla fantazija je zvezala vse vtise, ki jih je prejel v tem trenotku, in glasovi so pripovedovali Angeli nekaj začaranega. Čutila je moč gosli in fantazija jo je do dna omehčala. Dovedla jo je v blazno žalost. Kar se ji zazdi, da jo navdušuje vilja moč k hrabrosti in ji veli, da naj zmagosno nastopi pot v novo življenje. Komaj je vtihoil zadnji glas, ko plane Angela kvišku. Poln moči so bile njene geste in kot blisk so ji žarele oči. «Leo,» zavpije novovživljena, «pri spominu na svojo pokojno mater prisegam sveto prisego, da v tem trenutku zaprem arce nevrednemu in prekinem ž njim kratko vsak od njegove strani saleljen pogovor. Prisegam to in prelomite? prisege naj mi nakoplje najtežje gorje I* «Prav take, moja deklica, a izkulajte na to ljubite Maksa, ker je vreden vaše naklonjenosti,* odvrne Leo. «Teško, ah...» mrmra deklica .., Leo je teden poznejše odšel v nov službeni kraj. V tem se je pa tudi razglasila in raznesla novica, da se je Maks zaročil s pošteno deklico dobre hiše in da se tekom nekaj tednov ž njo poroči. Kako je Angela sprejela to vest, to ona sama ve t Začutila je, da je Izgubila nekaj, kar zna pogrešati, spoznala je tudi, da ji srd očeta in tete radi lahkomiselnega nasprotovanja zna škodovati ali vsaj, da ji to na bo moglo koristiti... Ko je Fran sprejel od Angele odslovno pismo, tedaj je spjsnal, da mu ni vseeno. Trdno je sklenil, da si njeno ljubezen zopet pridobi, ker brez nje in od nje tako sramotno zapuščen, ne more živeti. Ljubil jo je, ker je prenesel v to svojo ljubezen vse svoje nesoglasje v življenju, vso tugo in žalostne razmere in drugo bedo. Hudo mu je bilo, da je njegov poizkus pri Elici popularen, a le on ve, da je slednjo goljufal in to le radi denarja, ki mu ga je vedno primanjkovalo radi degradiranja in svoje zapravljivosti; zopet pa je bil na jasnem, da ne mere Angele resno ljubiti, ker ima le dolge ovire do zakona, do takih razmer, ki omogočujejo skupno življenje. «In, ali bi ji do tedaj mogel ostati zvest? Podel sem,* puhne pred se «in strah me je, ker se bojim bodočnosti. Toda? Angela me je oitavila. To ni njeno delol To ae storili drugi! Ne, ne ponižam se, Angela mora biti sopet moja, da, sopet mora biti moja!* ... Kmalu nato umre Angeli oče, kateremu sledi tudi v kratki dobi njena teta. Huda udarca sta bila to za Angelo in sedaj je močao obžalovala svoje nekdanje blodnje. M prllod« „Qortnlcu" lf. 3 g I, 1911. vendar je dosti ori fiigan inzavratee, o Čemur bomo morebiti v kratkem kaj več povedati. — Tudi veliki d< lavtki prijatelj Krek večkrat straši po naši dolir: Njegova iznajdljivost je neizmerna in njegova modrost se ne zna preračunati. Sedaj je prišel na to, da se nagim kmetom in de' ivcem kljub draginji predobro godi, in osnoval je eko drultvo za šivilje, da bi tako združene poaražile svoje izdelke. Res, tako nas resujujejo ti naši prijatelj*, da bomo kmalu morali zapustiti svojo rodno zemljo in iti v Ameriko, kjer bomo imeli mir pred politi-kujoč m* duhovniki. Leakovfoa i Poljamkl dolini Že v prvi štev. »Gorenjci* se je nekoliko poročalo iz našega kraja. In tudi danes hočem nekaj stvari omenit'. Mi smo res popolnoma ločeni od drugega sveta. Žalostno je za nas, da smo tako daleč zaostali. Koliko je pri nas mladega in krepkega ljudstva, polno življenja. Kaj vse bi se p i nas lahko s toliko močjo mladine ukrenilo. Toda ljudstvu primanjkuje izobrazbe, mladina pogreša najpotrebnejšega, namreč šole in dobrega učitelja I Brez naobratbe, brez aktivnosti in napredka, ni nobene gotovosti za dosego kakršnihkoli ciljev. Našo mladino poučuje župnik Kos v župaišču, ki pa se malo briga zato, da bi se otroci priučili citati, pisati i. t. d., samo da se nauče krščanskega nauka, pa je dobro. Pri nas je treba šole in učitelja, drugače ne bomo prišli na površje. Skrajni čas je že, da se ta potrebni korak napravi. Saj je vendar sramota za nas, da smo brez šole in brez pravega učitelja 1 Čas pa je, ae že tudi nekoliko otresti nvgrčae vlade našega Kosa. Cas mu je že pristriči dolgi greben in mu nekoliko zmetati njegove štrene. Marsikateri mož v fari ae je že naveličal petja tega črnega tiči. O, da bi se vendar enkrat zavedlo naše ljudstvo svoje vrednosti In samo kaj več premišljevale o gospodarstvo, o šolanju, o tem, kaj so drugi stanovi. Borovljo. Odbor tel. dr. «Sokol» v Borovljah uljudno vabi vse člane in prijatelje «Sokola» na letni redni občni zbor dne 29. januarja 1911 ob 3. uri popoldne v dvorani in telovadnici pri CJn-gelcu na Trati, kateri se vrli po navadnem dnevnem redu. Prosimo še enkrat za veliko udeležbo, ker se bo sklepalo o zelo važnih stvareh. NasdarI Poučni listek* 0 sestavi račimakih zaključkov. Dalje. Nato ločimo v glavni knjigi z rdečo črto minulo loto od tekeCega, ter prenesemo končni skupni znesek vloge na nov račun tekočega leta, kot stanje glavnice 1. januarja. Ako le enkrat na kratko povzamemo vse potrebno glede hranilnih vlog, pridemo do zaključka, da morajo končna števila soglašati: a) stanje koncem upravnega leta z zneskom hranilnih vlog v bilanci minulega (predido-čega) leta; b) v upravnem letu (za katero se dela račun) vloženo, s končno svoto, katero izkazuje raz-delnik med prejemki hranilnih vlog; c) v upravnem letu dvignjeno, zopet s končno svoto, ki jo izkazuje razdelnik med izdatki hranilnih vlog; č) pripisane (kapitalizovane) obresti k stanju prejetih hranilnih vlog nam poda končno pravo stanje hranilnih vlog koncem upravnega leta. Istotoko zaključimo tudi glavno knjigo posojil, kakor tudi knjigo tekočih računov. Pri izvlečku posojil mora soglašati: a) stanje koncem upravnega leta mora soglašati s stanjem v bilanci predidočega leta; b) v upravnem letu izdana, t. j. izplačana posojila z izdatki razdelnika pod zaglavjem izdana posojila; c) v upravnem letu vrnjena, s končno svoto izkazana v razdelniku pod vrnjena posojila; č) ako odštejemo stanje vrnjenih posojil' od stanja danih posojil, in prištejemo ostanek k stanju posojil minulega leta, potem dobimo konečno stanje posojil upravnega leta, katero število postavimo v bilanco upravnega leta: d) plačane obresti v upravnem letu morajo soglašati z v razdelku izkazanimi. Ravnotako tudi morebitne povrnjene obresti; c) predplačane obresti za prihodnje leto toka-žemo v izvlečku pod posebno rubriko, katere postavimo v računu bilance pod dolgove (pasiva); f) ravnotako izkažemo zaostale obresti posojil upravnega leta v bilanci, a pod oddelkom imovina (aktiva), za katere je v izvlečku posebni oddelek. — Oboje nam je upošteviti tudi pri računu izgube hi dobička. Opomniti je še treba, da se pri računanju zaostalih obresti od posojil lete ne smejo pripisati k dolgujoči glavnici, temveč se morajo zaostale obresti izkazati kot račun sam za sebe. Obresti se tudi ne smejo pustiti nad tri leta, da bi se vre tztrrjaie ed dolžnikov, sicer jih po preteku tega časa ni več mogoče sodno iztirjati v smislu postave. Ko sam to atetili Sadi pri tetocsh računih in itte zaključili, obresti pa prenesli v blagajniški dnevnik, katere pa mi ali prejmemo od zveze, denarnih zavodov ali posameznih strank, oziroma jih obratno morda dolgujemo — upoštevati je namreč vedno aktivno ali pasivno razmerje do zavoda, s katerim smo v stiku — ter to pravilno prenesemo v razdelnik. lahko istega v vseh rubrikah — kar dosedaj Se ni bilo mogoče — zaključimo. Število in znesek vplačanih in vrnjenih deležev v upravnem letu se mora ravnotako vje-mati z izvlečkom, ki ga napravimo iz knjige deležev ali vsaj iz imenika članov. Če smo skozi celo leto prav računali ter odstranili vssko napačno vknjižbo ali napako ob mesečnem zaključku razdelnika, tedaj morajo biti izdatki s pripisom blagajniškega stanja 1. januarja (začetkom leta). Nato prepišemo ta števila v pripravljeno tiskovino, računski zaključek, kjer hočemo izkazati denarni promet V računskem zaključku pišemo pod .prejemki" zneske iz razdelnika, kateri so označeni v njem kot prejemki in med izdatke zneske, kateri so označeni v razdelniku pod tem imenom. Če so prejemki enaki izdatkom, seveda s pripisom gotovine v začetku in koncem upravnega leta, potem imamo oddelek »denarni promet" računskega zaključka gotov, sicer je poiskati in dognati pomoto. Ako je denarni promet pravilen, tedaj gremo nad oddelek .bilanca", kateri kaže pravo, resnično stanje koncem leta. Najprej doženemo in vpišemo imovino ali aktiva posojilnice. Sem spadajo: 1. gotovina koncem leta; 2. posojila; 3. posojilne obresti; 4. zaostale obresti posojil; 5. pri zvezi ali drugih zavodih naložen denar, ako je kaj naloženega; 6. vrednost inventarja in tiskovin po primernem odbitku; 7. deleži, katere imamo terjati pri raznih zavodih. Med dolgove ali pasiva spadajo: 1. deleži članov; 2. hranilne vloge z kapitalizovanimi obrestmi; 3. predplačane obresti za prihodnje leto; 4. izposojila, katere imamo mogoče pri zvezi ali tujih zavodih; 5. rezervi zaklad, če ga že sploh kaj imamo. Ako seštejemo skupaj posojilniško imovino, na drugi strani posojilnične dolgove, ter manjše število od večjega odštejemo, n. pr. dolgove od Imovine, tedaj nam pokaže dobljena diferenca čisti dobiček, katerega smo naredili med' letom. Da to število obojestransko izenačimo, pišemo čisti dobiček na stran dolgov ali pasi v. Če pa bi bili dolgovi večji, kakor imovina, kar bi bilo slabo znamenje, tedaj imamo izgubo, pišemo isto na stran imovine ali aktiv. Vendar z zaključkom še nismo gotovi. Pride še oddelek , račun izgube in dobička". Ta račun sestavljamo iz oddelka denarni promet tekočega leta, bilanca tekočega leta ter iz bilance minulega leta, ako smo že katero naredili. V račun izgube spada: 1. izplačane obresti hranilnih vlog med letom (denarni promet); 2. kapitalizovane obresti koncem leta (denarni promet); 3. upravni stroški, svečava, kurjava, najemnina sobe, odškodnina za čas odbornikom, tudi mali odkupi tiskovin (denarni promet); 4. plačani davki (denarni promet); 5. odpisi inventarja in tiskovin (odpis iz bilance tekočega leta, aktiva); 6. predplačane obresti izposojil (letošnja bilanca, pasiva); 7. morebitne obresti izposojil pri drugih zavodih (denarni promet); 8. zaostale obresti posojil prejšnjega leta (bilanca pretečenega leta, aktiva). V račun dobička spada: 1. vpisnina (denarni promet); 2. prejete obresti posojil (denarni promet): 3. prejete obresti naloženega denarja pri drugih zavodih (denarni promet); 4. mogoči upravni dohodki, za koleke, tiskovine, knjižice (denarni promet); 5. zaostale obresti posojil (Jetošnja bilanca, aktiva); 6. predplane obresti posojil prejšnjega leta (bilanca pretočenega leta, pasiva). Po seštet ju števil na strani izguba in nasprotno dobiček, moramo dobiti uiti dobiček, oziroma izgubo, katerega smo dobili pri oddelku bilance. Dobljeni dobiček pišemo na strani pod izgubo, dobljeno izgubo v svrho bllenciranja m izenačenja obojestranskih števil pod dobiček. Ako bi se ne pokazal isti dobiček v oddelku izgube in dobička kakor v bilanci, tedaj Je kaka napaka, katero je poiskati, sicer bi cel zaključek gotovo ne bil pravilno sestavljen. Najbolj nam bode pojasnjeval sestavo zaključka izgled, katerega v naslednjem izpeljemo, ter naj istega vsak čitatelj H tam razdere ter preizkusi, da si uživi popolnoma v dotedanja izvajanj*. Dalje prih. Svojim p.n.napočnihom! 0se svoje naročnike uljudno prosimo, da člmpreje pošljejo naročnino za 1. 1911., da se jim redno dostavljanje lista ne pretrga. Prijatelje wGorenjca" pa prosimo, da agitlrafo za nove naročnike. Še je mnogo hiš In gostiln, ki dozdaj niso naročene na »Gorenjca". Agltl-rajte za nove naročnike! Torej na delo za M6orenlcaM Godovi prihodnjega- tedna: 22. Vincencij, Dikoslava, Slavomir; 23. Zar. Marije Dav., Emerencijana, Vratialav; 24. Timotej, Babila, MiHslava; 25. Spreobr. Pavla, Araand, Ra-dosin, Kosava; 26. Polikarp. Pavla, Dušana, Vse vlad; 27. Janez Zlat, Slavoja; 28. Julijan, Marjeta, Dragomir. Umetnost in književnost PoiorJ 7. snopič h pri živini v občini Mengeš je c. kr. deželna vlada prepovedala živinski sejm v Kamniku, ki bi se imel vršiti dne 20. januarja. Prostovoljno gasilne društvo v fikofjl Loki vabi sa plesni venček, ki ga priredi v nedeljo, 22. januarja 1911. v prostorih »pri Kroni*. Lovski plesi Namen tega plesa je združiti slovenske lovce in njih prijatelje ob zaključku lovske sezije v zabavni družbi. Saj je to prva prireditev slovenskih lovcev v slovenski metropoli, ki strme za tem, da pridobi lovstvo čimveč simpatij tudi širšega občinstva, osobito pa, da ae omogoči stik slovenskih lovcev. To misel bode slavno občinstvo gotovo z veseljem pozdravilo in sprejelo, saj je že številen obisk lovske razstave pričal o živem zanimanju te starodavne tradicije in da ve razumevati ter ceniti pomen lovstva. Poskrbelo se bode, da bo imela ta veselica značaj prave loške zabavo, ki naj bi nudila posetnikom neprisiljeno radost v lovsko okrašenih dvoranah. Nahajali se bodemo sredi zelenega gaja na prostrani poljani, lovski rogovi pa bodo vabili k plesu in ob poskočni godbi bodo rajali veseli pari eb zvokih mamljivih valčkov. V lovskih kočah pa se bodo nudila krepčila utrujenim plesalcem, da dvignejo njih telesno svežost in razpoloženje ob dobri postrežbi vrlih oskrbnic. Oibor si bode prizadeval prirediti veselico kolikor mogoče zabavno in nadejati se je, da bode slavno občinstvo prizadevanje slovenskega lovskega društva u raze vale in se odzvalo z mnogobrojnim posetom dne 1. svečana 1911 v »Narodnem domu* v Ljubljani. Teltvatat društva »Sekti* aa Bledu ima svoj redoi občii zbor dne 22. januarja ob 3. pop. v gostilni pri »Kapsu*. Daevni red: Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Poročilo načelnika. Volitev odbora. Slučajnosti. Brate Člane pretimo, da se udeleže polaoltevilao. Bralno društvo it Bledu priredi v nedelje, dne 22. t. m. svoj redni občoi zbor ob pol 3. uri popoldue pri »Kapsu* v Gradu. Točno ob 2. uri istotam odborova seje. Ksvsraa sojaske tstlet Marijane Kr love, roj 1853. v Trzinu, pristojno v Hrastje pri Kranju, imajo v saporn pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Krtova je bila zaradi tatvini že cesto s težko ječo predkgznovaoa. Stala je že pred ljubljansko poroto, kakor njen, nič boljši mož, Jakob. Hodim sta po deželi in kupce vala. strtic s jezidnji čas kupovala po deželi lase ter jih prodajala potem v Ljubljani. Obiskovala sta posebno rada semnje in kradla, kjer sta le mogla. Imela je tudi sotrudnice in sta dve že pod ključem. Novomeško vodišče ima že precej obtsžilarg; materi jat a, posebno bi pa bilo velike važnosti, kje je bila Krt ca od 29. septembra do 29. novembra. Kdor bi vedel o tem kake podatke, naj yu sporoči mestni policiji ljubljanski ali pa naravnost okrožnemu sodišču v Novem mesto. Obrtniško zborovanje aa Bledu. Včeraj popoldne je priredil zavod za pospeševanje obrta na Kranjskem na povabilo obrtne zadruge na Bledu poučno predavanje v prostorih hotela »Evropa*. Zborovanje je vodil načelnik obrtne zadruge g. L*-bar, ki je pozdravil jako mnogoštevilno zbrane obrtnike. Nato je predaval preisednik zavoda g. Ivan Kregar o obrtnem pospeševanju in zlasti pojasniva! delokrog pospeševalnega zavoda. Inženir g. Dušan Sernec je govoril o predmetu »elektrika in mala obrt* ter jako poljudno razložil pomen in korist elektrike z« obrtne obrate. Zbornični tajnik g. dr. Windischer je govoril o pomenu stanovske in gospodarske organizacije za domače obrtništvo. Zborovanje je trajalo na i dve uri in je bilo jako dobro obiskano. Gospod Lebar je ob sklepu izrekel v imenu obrtne zadruge toplo zahvalo gg. govornikom za instrnktivna izvajanja. Ljubiteljem sankanja. Na notico »Slov. Naroda* z dne 18. t. m. št. 14 se ljubiteljem sankanja uljudno naznanja, da je sankanje oa stari cesti pod vasjo Lancovo iz varstvenih ozirov prepovedano. Ker pa imamo tukaj za sankanje dovolj enako pripravah prostorov, se je v to svrho odredil prostor na prostem travniku naspioti hiše Fran Derčiča in sicer calo na treh krajih, ki so sankačem vsk dan na razpolago. Upamo, da smo s tem svoje storili in kolikor nam je m?goče bilo ustregli, ter vabimo vse c«ij. zanimatelje omenjenega športa, da se sankanja na novem prostoru v čimvečjem številu udeležijo. Dobro nam došli! Z Jesenic. Zalo smo razveselili g. S., ko smo povedal-, kako se vzviš n°ga in srečnega počuti v družbah Nemcev. Danes mu lahko zopet napravimo veselje, da povemo, da te tudi klerikalci ne presedajo ter da bi bil ta človek najraje zaupnik vseh strank. Ža lansko leto se je navadil hoditi v Katoliški dom in prav izborno se je hlinil duhovščini, bodisi v Katolilkem domu, v kolodvorski restavraciji, na cesti in drugod. Letos je ta udaaost še trdoejta in sedaj ga vidimo vsako nedeljo zjutraj marširati prav pobožno v cerkev. Nas bi to zelo veselilo, da se je poboljšal, toda mi vemo, da vse njegovo početje ni odkritosrčno. Zato se čudimo, da je dobil pri nekem naprednem društvn na Jesenicah tajniško mesto, ki je za tak značaj pre-važno. C i omenimo, da udriha zadnji Čas tudi rad po Sokolih, petem se spozna njega vrednost ta napredno jp«;en:š*.o stranko. Aretacije. Dne 16. L m. je bil aretiran Anton C gale H Cerknega, okraj Tolmin, star 38 let. ker je izmaknil pri čevljarju Ivanu Potočniku en par žensk>h čevljev, hročdi so ga c kr. sodišču. — liti dan je bil aretiran Janez Abačič od Sv. Ane nad Tržičem, star 22 let, zaradi p janotti in razgrajanja ter odveden v občinski zapor. Itstčtlt bran|evks. Dne 16 t. m. je bila zatečena branjevka Marica Tomaun z Jesenic, ki je prekupovala ob prepovedanem času. Tržni nadzornik jo je katnoval z denarno globo. Tako je prav, da se že vendar enkrat prsteno stopi na;prste raznim branjevkam, ki pred dole čase uro preku-pujejo ob tržnih dnevih in tako delajo občutno škodo domačim kupovalcem. Slišimo tudi, da nekatere take branjevke že zgodaj zjutraj kupujejo ob tržnih dnevih in po raznih trgovinah spravljajo kupljeno blago do enajste ure, da bi ne bile osumljene in zasačene. Upamo, da bodo dotičii trgovci sami toliko pametni in da bodo pognali take nepoštene ženske na cesto ali pa jih nemudoma naznanili tršnemn nadzorniku, ki ji bo te dal čutiti tvojo ostro in pravično pest Treba je, da se na našem trgu napravi enkrat red; k temu naj pa pripomore tudi občinstvo, vselej naj hitro naznani nepoštene prekupovalke tržnemu nadzorniku in mu tako olajša njegov težki posel. e KpiltpsIJa. V časopisju se zadnji las moože glasovi, ki pripovedujejo o važnih iznajdbah nt polju zdravilstva. Se se ni poleglo razburjenje, ki ga je izzvala iznajdba krvnega seruma, že se je polastil izum zanemarjenega polja epileptičiega zdravljenja. Glavno zaslug., v tam ozira ima znameniti specialni zdravnik dr. Aleksander Szabo, kateremu se je po dolgoletnih izkušnjah posrečilo svoje zdravljenje tako izpolniti, da dosega ž njim pri težkih epilepUčnih slučajih nedozdevne uspehe. Natančnejša pojasnila in vprašanja bolnikov ali njih svojcev daje ordinacijski savod (Budapešta V. Gre Bi Kronengasse 18). ' Prihodnji teden izide izvirni socialno-politični roman Deset let ▼ peklu. s. priioga .^srsrsjsu are*, ayii te sešteje glasove vlek din. Vspeh volite? pa se rar glasi le le po sklepu volitev. 84. Kdo so izvoljeni, odborniki P V vsakem volilnem razredu oni, ki so dobili največ glasov. Isto velja za namestnike. 85 Kaj je storiti, ako dobi več oseb enako število glaiov P V tem slučaju odloči žrep, koga je šteti za izvoljenega. 86. Kdo. vit -pi za onega, ki nima pravice biti izvoljen P Ce pripade volitev takemu, ki nima pravice biti izvoljen, ali se z zakonitim izgovorom odreče volitvi, odstopi za odbornika ali namestnika on;, ki je dobil v dotičnem volilnem razredu za odbornika ali namestnika največ glasov. 87. Ali mora izvoljenec izvolitev sprejeti ? Da. Drugače mu je naložiti globo, ki je označena v § 20 občinskega reda., 88. Katera volitev je pravilna, ako je kdo v več volilnih razredih izvoljen P V takem slučaju velja njegova izvolitev v najvišjem razredu. V nitjem razredu pa stopi na njegovo mesto on:, ki je dobil v dotičnem. volilnem razredu za odborniki ali namestniki največ glasov. 89. Kateri volilni razred so podobčineP Najnižji. Kone« prih Gospodarski del. fedsaski sejem ? Kraaju eaa 16. januarja I9U. lata. — Prignalo se je: 125 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 2 domačih telet, — hrvaških telet, 53 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanski bivol. — Za mesarja je bilo 85 glav domače govedi, — glav bosanske govedi in 53 domačih prašičev. Cena od kilograma žive teže: 90—98 vinarjev za pitane vole domače, 82-86 vinarjev za domače srednje pitane vole, 76—77 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 10 vin. za teleta in 0 K do O K 00 vin. za prešiče za rejo, 1 K do 1 K 18 vin. za prašiče pitane. — Pšenica K 10*50 proso K 7 50, rž K 8—, oves K 875, ajda K 850, repno seme K —, detelno seme 68 K do 70 K, fižol, ribničan K —, mandalon K —, koks K —, krompir K 3-50 za 50 kg. Potni spoMlnL Dalje. Pospeševanje kmetijstva je izročeno morav-skemu deželnemu kulturnemu svetu, kakršen se je hotel osnovati tudi pri nas na Kranjskem, namesto, oziroma pol'g Kmetijske družbe. Deželni kulturni svet merav*ki je razdeljen v dva jezikovna dela: č Ski oddelek za slovansko prebivalstvo iu nemški oddelek za prebivalstvo nemške narodnost. Vsak oddelek ima nastavljene stroko vos nadzornike za posamezne kmetijske panoge, kakor n. pr. živinorejski, mlekarski, splošno kmetijski, sadjarski i. t. d. Kolikor toliko je uvedba kulturno - tehničnega oddelka diželnega odbora kranjski ga kopija, mo-ravskfga in češkega deželnega kulturnega sveta. Lansko leto sta proučevala gg. deželni glavar kranjski pl. Šuklje in deželni odbornik dr. Lampe Oče ji ni zapustil dosti, teta pa radi njene svojeglavnosti prav ci\ Samotno in zapuščeno se je čutila od sedaj dalje in ni imela dale, ki bi ji prinašala tolažbe in miru. Polaščal se jo ja lahek obup in čestokrat se je jekala po izgubljeni preteklosti, po izgubljeni sreči. Počasi so tekli dnevi in še počasneje tedni... To njeno stanje in ta čas je pa porabil Fran, da bi obnovil ljubezen z Angelo. Ni imel slabega namena ž njo, a vedel je, da bo ž njim zopet nesrečna. Poizkusil je. . c. V svoji Žalosti je slonela Angela ob mizi, ko vstopi Fran nekega večera upadlih in bledih 1 c, kar ima pa svoj vzrok pač največ v po nočeva nju. «To je tvoje delo,* izgovori Fran, ko razodene deklica z obupnim krikom pred njim svojo bojazen. «To je tvoje delo i* je donelo v duši deklce, «to je tvoje delo I* je zvenelo vedno boljinboij v njej in on, bled, suh je stal pred njo. Kaj se je vse vršilo v njeni duši in koliko je trpela, ker se ni mogla odločiti, kaj naj stori. Spomnila se je vseh njegovih dejanj, prisega ji je stopila živo pred oči. Proč hoče, noče se več varati in žaliti noče svoje matere ter priklicati gorja za prelomite v prisege. Xonea pnh. po severnih deželah avstrijskih te kulturne sveto, a sta prišla do zaključka, da je ves aparat silno drag, ter odgovarja praktičnemu napredku in razvoju dežel komaj toliko, kot kranjska kmetijska družba, katera prejme razmeroma prav malo denarnih podpor za svoje delovanje, kakor pa drugod. Samo v češkem oddelku je nastavljenega 21 oseb uradništva, ki silno stane. Zato so visoki gospodje odložili za Kranjsko menda «za vedno* ustanovitev deželnega kulturnega sveta, ter prav pred kratkim izročili kulturne agende kmetijski družbi. Sicer je prav pred kratkim bal v Kranju sklepala »Kmečka zveza* resolucijo, naj se deželni kulturni svet brž ustanovi. Kolikor nam znano, so bili navzoči na onem zborovanju le ljudje, ki radi nekoliko kriče, a kljub temu prav malo razumejo I Deželni kulturni svet ustanovi lahko deželni zastop vsake kronovine ali Vojvodine zase s posebnim zakonom, katerega mora seveda cesar laakcijonirati. Za Moravsko je bil ustanovljen z zakonom dne 19 maja 1897 ter je pričel z delovanjem v letu 1898. Ob času 10 letnega obstaeks, katerega delovanje se popisuje za vsako sekcijo pbsebej v precej natančni obliki je odposlal na razna oblastva mnogo incijativoih predlogov, kar se tiče pospeševanja kmetijstva. Kulturnemu deželnemu svetu podrejeno je tudi kmetijsko šolstvo, katero je ravno na Moravi zelo lepo razvito. Glasom poročila c. kr. poljedelskega ministrstva 0 kmetijskih in gozdarskih šolah v Avstriji is leta 1907/08 odpade izmed 9 srednjih kmetijskih šol cele Avstrije, samo na Moravsko deželo 2; od 5 gozdarsko, šol na Moravsko 1; od dveh višjih zavodov za sadjerejo, zelenjadorejo in vinarstvo na Moravsko 1; od 31 poljedelskih, sadjerejskih in vinarskih šol na Moravsko 7; od 80 zimskih kmetijski* šol na Moravsko 32; od 17 mlekarskh 3; od 24 nižj h špecijalnih šol za vrtnarstvo, sadjarstvo, vinarstvo, zelenjadarstvo 5; tako da ima Moravska 53 kmetijskih Sol, katerih je v celi Avstriji 200 po številu, ali če računamo percen-tualno 26 5 procentov. Glede narodnosti je število kmetijskih šol precej enako k razmerju prebivalstva. Oba v deželi prebivajoča naroda tekmujeta medsebojno, kateri bode več storil za šolstvo, ker vedo, da le izobražen narod, katerega korenino tvori kmečki stan, ima v sebi meč in žilavost, da se ubrani z lahka drugo« stranskih narodnih aspiracij. Tudi vedo, da le izobraženo ljudstvo in to ravno v masi, nižji stan, se s šolo, s odgojo ukrepi in utrdi za socijalne borne, katere prinaša življenje. Temu nasprotno imamo Kranjci le eao poljedelsko kmetijsko šolo, katera stoji deloma prazna. Sicer se je še ta preuredila is celo dvoletnega kmetijskega tečaja, v dvorim ski tečaj, da izgube učenci v poletju oni teoretični pouk, katerega so si pridobili v zimskem času. Dalje prih. DOPISI. Loške notice. Občni zbor škofjeloškega Sokola dne 6 januarja 1911. [Dalje.] Za starostovim poročilom je povzel besedo tajnik br. Ivan' Mandeijc, ki nam je v jasnih slikah na črtal delovanje društvenega odbora v zadnjem poslovnem letu. Na zadnjem občnem zboru, ki se je vršil dne 2. januarja 1910, je štelo naše društvo: 20 ustanovnih, 6 podpornih in 35 izvršuje čin članov ter 15 podpornih ter 18 izviujočib članic, vkup je torej bilo 148 članov in član c. Od takrat do danes je izstopilo: 25 podpornih in 5 izvršujočih članov ter 2 članici. Vstopilo pa je: 1 u»tanovni, 10 podpornih in 8 izvršujočih članov ter 2 podporni ča-n ci. Naše društvo šteje potemtakem danes: 21 u.ta-covnih da iov (13 domačih in 8 tujih) 45 podporo h in 38 izvršujočih članov ter 33 podpornih članic, vkup torej 137 članov in članic. Dva člana, vrla brata Josip Smole in Ivan Spacapan je nemila smrt iztrgala iz naš h vrst. Društvo je in corpora spremilo oba pokojnika, ki sta bila navdušena Sokola, k večnemu poci'su. Na predlog br. tajnika se je ves navzoči bratski zbor v po« čaščenje njunega spomina dvignil raz aedeževl V svojem aadaijnem poročilu je brat tajnik bičal ono društvenike, ki so so vpisali kot izvršujoči člani, a se ne udeležujejo redne vadtfeljske telovadbe. To ne more biti društvu v hasek. Društveni odbor je na 15 sejah (med temi je bila 1 seja tajna) obravnaval in sklepal zgolj o društvenih zadevah. Društveno življenje je bilo tudi v preteklem letu dokaj živahno. Priredili so se daljši in krajši izleti. Bilo je tudi 6 biatskih sestankov po rasnih domačih gostilnah. Na tsh se je gojil namen vzbuditi pri vseh članih družabnost, bratstvo ter jih krepiti k vstrajnema dem sa vzvišene sokelsks ideje. V prid društveni blagajni se je vršil običajni sokolski ples in so se vprrsorile nese igre. Letos ni bila v Skofji Loki javna torn vadba. Društvo se pripravlja za tekmo o priliki drugega isleta Gorenjske sokolske župe, kise bovršil letos dne 9. julijev našem mestn ter sobo takrat razvil tudi žo isgoto vlj eni prapor Naše društvo nikakor ni zaostajalo v zadnjem letu. Vrli naši telovadci se si povodom tekmovalnih telovadb v Tržiča in Jesenicah priborili odlična priznanja. Dne 17. septembra 1910 se je v telovadnici vršila svečanostna seja društvenega odbora, po kateri jo v navzočnosti celega odbora in mnogobrojnega drugega občinstva brat starosta razdelil zmagovalcem pribor j ene diplome. Končno se je tajnik br. Mandeijc zahvalil vsem, ki so društvu v preteklem letu pripomogli, da je doseglo tako lepe uspehe ter pozval vse na intenzivno dele za čim lepši razvoj našega dičaega loškega »Sokola* — Po tem iz-boroem poročilu tajnika brata Ivana Mandeljca jo br. starosta otvoril debato. Ker se nI nihče oglasil za besedo je smatral br. starosta tajnikovo poročilo kot sprejeto in odobreno 1 — Blagajnik brat Ignac Piastarič je podrobno poročal o denarnem delovanju društva v zadnjem letu. Na« števši vse tekoče prejemke in izdatke je preostalo v društveni blagajni gotovine .... K 18 96 v vrednosti hran. knjižice koncem dec.. » 1265 42 Stanje blagajne je torej.......K 1284-38 Nadalje znaša stanje vloge za stavbinski zaklad K 366*42 in stanje vloge za nabavo društvenega prapora K 6919. — Računski preglednik br. A. Nadilo je nato poročal, da je te račune pregledal in jih našel v redu. Občni zbor je nato odobril računsko poročilo in podelil bratu blagajniku absolutory. Dalje prih. Bsfi si žabniško faro. Poroča Fr. K. iz Žaboice. Prvi ustanovnik za žabniško faro je bil Janez Mu ler, rodom Zabničan, ki je zapustil 12.000 K za žabniško faro. Druga je bila že mojega sorodni ca Marija Kuralt 6000 K, tretji Janez Müller, tudi moj sorodnik iz Zabmce, je zapustil 2000 K. Tako je bil') že zadoji čas, da se fara ustanovi, ker je župnik Janez Müller napravil testament tako, da se mora fars ustanoviti do leta 1900. Tudi ostala dva se sklicujeta na ta testament. Ako bi ee pa ne ustanovila, bi bil župnik Mu ler še teh 12 000 K porabil za ustanove ubogim dolenjskim dijakom, ker nekaj ustanov je že tako prej ustanovil Urban Mü ler, brat župnika Mü terja, Lovrenc Kuralt, Janez Kuralt in Matija Hafner so šli v Ljubljano k škofa Vidmarju, prosit za novo, svojo faro. Povedali so mu tudi, kouko imajo kapitala, m da morajo eno uro daleč nositi mrtvece in hoditi v cerkev. Sola je bila že postavljena in vse urejeno. Toda škof Vidmar ni hotel ničesar slišati o novi fari žabniški. Sli sa pa trije možje: Lovrenc Kuralt, Janez Kuralt in Matija Hafner v Kranj k notarju dr. Stergerju, ki jim je spisal »lepo* pismo na škofa Vidmarja. Skof jim je pa odpisal, da so Z&bmčanom njegova vrata zaprta za tako prošnjo. Kmalu potem je škof Vidmar stopil v pokoj. Njegov naslednik je bil Pogačar, ki pa tudi ni hotel ničesar slišati o žabniški novi fan, ker se je hodil dekan Kožuh is Stare fare k njemu jokat, da bo izgubd do 100 posestev ali 1000 duš. Ker Zabni-čanje niso le nič dosegli, so prišli zopet v Kranj k dr. Giobočoiku in vložili tožbo. Ker se je tožba zadrževala na vseh koncih in krajih, so morali žabniški kmetje taisto ponoviti vsaka tri leta. Koliko je bito potemtakem stroškov. Med tem umrje škof Pogačar. Na njegovo mesto pride Mis.ua za škofa. Ta tudi ni hotel ustanoviti fare, dasiravno je videl in spoznal, kako je bila potrebna, ko je birmo val v Zabnid. Dekan iz Stare fare je rekel, da morajo popokati vse vasi, prodno se bode uresničila ustanovitev žaboiške fare. Dekan se je pošteno zmotiL Njega je prehitela smrt, škof Missija je bil pa prestavljen v Gorico za nadškofa. Potem je bil pa imenovan za ljubljanskega škofa Anton Bonaventura Jeglič. Ta ss je zavzel za večno moledovanje Zabmčanov in jim obljubil, da se ustanovi nova fare. — Nad 25 let se je porabljeral denar, namreč obresti od 20.000 K. Ako bi se ne bilo toliko porabilo, hi ne bilo treba Zabmčanom nič več dokladati sa novo fare. Taso je bilo, da so bili ljudje že skuto obupali. Sta sva s mojim sorodnikom Fraacom Kuraltom, kon-cipijentom pri dr. Globočniku v Zabnico, povabila ljudi skupaj in kupua hitro njivo za pokopališče od Matija Hafnerja, ki je bil zelo vnet tako za šolo, kakor tudi sa faro. H.tro smo poskrbeli za ogled, kar nam je tudi bilo nrez vsake zapreke potrjeno. Nato sem kupil Z&bmčanom 140 atotov apna, da smo zopet pridobili ljudi na našo stran. Dobro se spomnim, kako težko jih je bilo pridobiti, da so bdi zadovoljni. V Stari fari so jim pihali na dušo, češ, da kdor jo v Starogrškem pokopališča pokopan, pride prej v nebesa. Ke je škof Jeglič poslal v Zibaieo prosta Kuiovica, da napravi ogled, sem bd tudi jas poleg, ker so mi Zabmcanje dali pooblastilo. Dobro se še spominjam tiste slavne komisije, ko je skof poslal g. prosta Kuiovica na ogled. Povamjemai je bilo nad 200 ljudi. Stali smo na prostem pri cerkvi. Postavili smo mizo in nekaj stolov. Ko-misije so se udeležili: Starološki dekan Kožuh, njegov kaplan in naš začasno postavljeni g. Rozman. G. Kuievic je vprašal, koliko duš imate v teh treh vaseh, namreč Dorfarje, sv. Duh in Formah. Gospod dekan mu odgovarja: »Ne vem 1» Frane Kuralt, kanopijent, pa se mu lepo odreže: »Slab dušni pastir ate, da še ne veste sa evoje ovčke, koliko jih je.» Stvar se je nadaljevala, as- našega društva! AH lili **t© bolCČinC ?RevHsaUdne, gihiidiie, gkvobol, sobobol ? ali ste si vsled preblajeaja, prepiha kaj pridobili ? poizkusit« vendar bolečine odstran^j^n, os STavlu««** nkiwevain sredstvo FeUsrjsv flu d s m..«SlsaOuid». To j« res dobro i To si same reklama 1 Poiikusni tucat 6 k mmko. tastovatelj samo fckeroar Felier v Stubid, fHM^U Kr. *« U^vatokojT veda fcscej grenko sa našega dekana in Rozmana, tako da 10 sredi razgovora popustili vse in se ti trije pedali v »farovž* preganjat jezo s vi-■on. Med tem je pa prost Kolovic, ki je ostal pri nas, lepo nagovarjal upornike ta združitev. Priklopil je tudi primero is njegove rojstne ftre, kjer je todi imel tri ure hoda v cerkev, dokler niso sami priborili svoje faro. Učil in dokazoval jim je zelo lepo, kaka dobrota bo zanje. Toda niso se udalL Vsak hišnik je bil poklican posebej, ali je zadovoljen ali ne? Kulovic jim je dal nazadnje pol ure za premislek, rekoč: «Hitro se odločite in zmenite, ker lepo in prepotrebno je res za va«, da se ustanovi nova fara. Med tem časom sva se rasgovarjala s proitom, ki je pohvalil 2ab-nicane, todi da so dobri kmetje in dobri pes*st-niki in da se tako velike hiše dvigajo v zrak. Css odloka je potekal in smo se vrnili. Nekaj trdo-vvatnežev je le ostalo, ali večina je pa te bila za faro. Prolt Kulevic je zelo nagovarjal zlasti Bi-tence, naj bodo zadovoljni, da je tako blizu, tudi jih je vprašal, kam pošiljajo otročiče v šolo. Odgovorili so mu, da v 2sbnico, Pa zakaj bi vi rajse hodili dlje v cerkev? Necuveao bi bilo skozi žabniško faro hoditi Se eno uro naprej v cerkev, ali pa nositi mrliče. B.renski možje pa so bili le le trdovratni, tako da so Sli raje v Šmartno prosit, ako bi jih sprejeli. Bili so pri župnika, ki jim pa je odgovoril, da so brez glave, kajti otroci hodijo doli v 2abnico v šolo in k mali naj bi hodili v Šmartno, kamor je skoro dve uri hoda. Zavzamejo naj se sa žabniško faro, ker bodo imeli blizu v cerkev. Nato jih je kralkomalo odslovil. Konec prih. Is Dobrave pri Podnarta. Dolgo je že, odkar se ni nihče oglasil od nas v «Gorenjcu*. Ztto se pa oglašamo danes, da povemo cenjenim bralcem »Gorenjca* nekoliko o nalem Jožetu, ker on jim je že od prej dobro lutja, Da sna nal Jože dobro klobasarit;, je že znana reč, ni pa vsem znano, kaj in kako klobasa«. O priliki zadnjih izpraševaaoj se je tako postavil, da smo se kar čudili njegovi modrosti. 14—16 letnim dečkom je razlagal zakrament svetega zakona. Povedal jim je, da se morajo to dobro naučiti, ker bo eden ali drogi kmalu imel prilike stopiti v zakon. Da se bodo kaj takega ti mladi »možje« takoj naučili, se razume. Ni nam pa znano, ali misli kaj teh »mož* že kej ta predpust poročiti. Radovedni smo tudi, če jim je Škofovo rdečo brošuro že tudi razložil. Tudi ženam je povedal pri izpraševanju dovolj mastnih. Nekatere je bilo kar sram, vsaj take so nam same zatrjevale. Njim pa je pravil med drugim tudi o varstvu otrok. Rekel je, da se dveletnega otroka sme brez v srha pustiti, 13 letnega pa ne. Da so ga nekatere tako poslušale, da so bile kar zamaknjene, se samoobsebi razume. Eoa izmed njih pa je bila celo tako razvneta, da je kar cmokaia, ne vemo pa, ali iz navdušenja, ali pa vsled tega, ker je Jože teko klobasaril. Tudi premalo »Gorenjca* prihaja v naš kraj. Naj si ga vsak naroči, kdor čuti napredno, saj ne stane več kot štiri krone na leto. Ako se oglasi kaj več novih naročnikov od nas, bomo pa še bolj posvetili v naše razmere, saj gradiva imamo dosti Radovljiiste novice. Dne 16.1 m. se je vršil občoi zbor telovadnega društva »Sokol* y prostrani dvorani brata Rud. Kunstlja ob obilni udeležbi bratov Sokolov. Ker sta bila tako starosta kakor tudi podstarosta radi pogreba Fr. Kocijančiča zadržana, je otvoril in vodil občni sbor brat tajnik Ivan Šega, ki je v prisrčnih besedah pozdravil navzoče ter podal obširno poročilo o delovanju društva v pretočenem letu. Iz tega poročila pememamo, da je društvo marljivo delovalo. Odbor je imel devet aej, kjer so se reševale tekoče zadeve. Med letom sta umrla dva brata, P. Preprotnik in A. Jeglič, »Sokol* jn je častne spremil na zadnji poti. Ravnotako je pohitelo društvo k zadnjemu spremstvu brata Hrc-aeka na Bled. »Sokol* je napravil dve lastni veselici, pretečeni predpust sijajen ples in meseca junija javno telovadbo, ki je vrlodobro vspela. A v začetku decembra so priredili radovljiški dile-taatje narodno igro »Rokovajače* v korist »Sokola*. — Kake marljivo je gojil »Sokol* telovadbo, priča dejstvo, da so bili trije člani radovljiškega •Sokola* odlikovani na župni tekmi na Jesenicah, in sicer bratje Kapus, Hrovat in O lip. Poročilo je bike s odobravanjem sprejeto. — Obširno in prav strokovno poročilo o gojenju telovadbe, sploh o društvu in o izletih, je podal brat J. Brovč, ki je bile tudi sprejete s odobravanjem, O poročilu samem prinesemo prihodnjič obširneje obvestilo. Zanimivo in obširno je bilo poreč lo brata blagajni carja Fr. Sajovca. h tega posnemamo, da je imelo društvo v pretočenem letu dohodkov 1769 10 K, a stroškov 130? 06 K, Čistega tedaj 462 04 K. Cisto premoženje znaša tedaj do konca leta 1010 1889 04 K. Poleg tega ima še odsek v Kamnogo-riea svoj lastni račun, ki kaže tudi lep napredek. Poročilo se je sprejelo z navdušenim ploskanjem in navdušenjem, najboljši dokaz, da radovljiški »Sokol* lahko s ponosom gleda v bodočnost — Volitev se je izvršila tako-le: Starosta br. Rud. Kunstelj, ker je brat dr. J. Vilfan odločno odklonil vsaj sa eno leto vsako izvolitev; podstarosta brat Fr. Sajovee, načelnik brat L. Hrovat, praporščak brat Pavel Kavčič, odborniki bratje: Fr. Dolžan, Vek. Cbladek, Kavčič P., Smigovc V., Brovč Joža, Perne Joža. Namestnika brata Stergar in Jsklič Fr. V odbor »Slov. Sok. Zveze* se volita brata Brovč in Hrovat, a v odbor »Gor. Sok. Zope* pa bratje Brovč, Hrovat, Olip in Strgar. V izobraževalni odsek brat Cbladek in namestnikom brat Vslenčsk. — Izmed raznih nasvetov omenjamo le predloga, da se je iz letošnjih dohodkov darovalo skladu za »Sokolski dom* 200 K in volil se je odsek 5 članov, ki bo skrbel, da se čimprej sezida »Sokolski dom*, kajti navdušen prijatelj radovljiškega »Sokola* je v ta namen že obljubil darovati potreben svet. Hrala mul — Ko so se sprejela še izpremenjena pravila soglasno, je bil zaključen občni zbor. Društvu pa kič smo : Rasti, cveti, rodil Na sdarl Plesni vunček krožka »Trta*, ki se je vršil v nedeljo, dne 8. t. m., se je obnesel prav dobro v vsakem ozira. Zabava je bila prav prisrčna, obisk imeniten in dohodek tako lep, da bo sprejela glavna »Družba sv. Cirila in Metoda* kmalu svoj obram-beni kamen. Vrlim »Trtarjem* moramo biti prav hvaležni sa lep večer. Zimski šport »sankanje* obeta postati v Radovljici prav privlačna točka vsake zime. In ravno Radovljica je vsled svoje lege kakor ustvarjena za ta »šport*, kajti ima toliko naravnih strmin, kakor menda noben drug kraj na Gorenjskem. Prvi poizkus se je pač napravil pretočeno nedeljo, ko je bil »saninc* tak, kakršnjega si more želeti vsak pravi sankač. In to ti je bilo življenje pretočeno nedelja na saakališču v Podmestu in na Ltncovem. Prišli so »sankači* iz vsa okolice, celo Kranj je bil zastopan. Zastopane so bile vse mogsee sanke — enosedežne, dvosedežne, lesene in železne, a tudi naše gorske «ratiče» so sijajno vršile svojo vlogo. Vsa slika, tako po svoji mnogoličnosti, kakor tudi po drznosti sankačev ni menda zaostajala prav e č za B ihinjsko. Da se pa ta šport popolnoma udomači in da bodo lahko zadovoljni tudi najraz»ajenejši sankač1, se je zavzel naš podjetni lancovški župan D-raič ter napravil imenitno sankališče. Kdor se hoče tedaj sankati in vživati prelep razgled po naši lepi Gorenjski, pridi v nedeljo v Radovljico I Ne bo Ti žali Dne 11. svečana priredi naš »Sokol* svojo vsakoletno običajno veselico, ki obeta biti po dosedanjih pripravah prav lepa in zanimiva. Bratska društva v okolici opozarjamo na ta dan, da se nanj ozirajo pri svojih prireditvah. Vreme imamo prav krasno. Mraz, da vse škriplje, seveda samo ponoči, a podnevi pripeka skoro pomladansko solnce. Naši gostilničarji, kakor tudi mesarji so se že preskrbeli s ledom, da nam ne bo treba piti ob letni vre čini pregorkega piva iz leske pivovarne, ki obeta biti letos izredno dobro, odkar se je pivovarna skoro popolnoma prenovila in odkar so dobili izvrstnega pivovarja. Podjetje prav toplo priporočamo. XVI. redili občni ibor l$SokoIa" v Kranju dne 5. januarja 1911 v društveni telovadnici. Dalje Dne 16. januarja se je vršil ustanovni občni zbor G. S. Z., na katerem so bih od naših delegatov voljeni b. dr. Josip Kušar, tajnikom, b. Ivan Valenčič, blagajnikom, b. J anko Sajovic, zapisnikarjem, b. E«gen Sajovic, načelnikom, b. Miroslav Ambrožič, nadtornikom, b. Makso Pirnat, načelnikom izobraževalnega odseka; namestnikom so bili voljeni bb. Ažman Fran, Benedik Fran in Iv. Pr. Lampret. Oatale funkcije so se dalo bratom drugih gorenjskih društev. Dne 1. februarja se je vršil zaključni ven-ček sokoiskih plesnih vaj, h katerim so se vabila društva »Narodna čitalnica* in pa podružnica »Merkurja*. Plesne vaje so se vršile od 16. novembra 1909 do zaključnega veačka v prostorih »Narodne čitalnice* ter bile prav dobro obiskane. Vaje je vodil b. Fran C robato ml. Razven običajnih plesov se je plesala tudi češka beseda in pa 6 tujih figuri rani h plesov. Omenja le, da je bil zaključil venček eaa najlepših prireditev v lanskem pvedpustn. Dae 6. februarja se je vršila običajna maškarada pod naslovom »Na morski obali*, ki je izmed vseh predpustnih prireditev najpriljub-nejša in je tudi letos — kakor sploh vedno — zares krasno vspela. Mask je bilo sicer malo, samo 27, izmed teh pa nekaj prav lepih. Omeni le skupino mornarjev, ki je s svojim nastopom vzbudila res občo pozornost Dalje oba morska raka, 2 Ja-ponki, skupina ribičev i. t d. Pogrešala se je le skupina telovadcev. Plesalo je I. eetvorko 62, II. 66, III. 36 parov. Besede I. in II. po 6 karejev, h tega je razvidne, da je bil ples selo animiran — trajal je do jutra. Igrala je vojaška godba pešpolka št 47 iz Gorice. Vse priprave za msJkarado je vodil tozadevni odsek, v katerega so bih voljeni bb. Sajovic Janko, Crobath Fran ml, Ažman Fran in Jagodic Ivan. Tem ao pomagali pri dekoracijah člani vad. zbora in telovadci, poleg teh pa tudi Članice ženskega oddelka, ki so s svojim trudom mnogo pripomogle do primerne dekoracije dvorane, prevzele so todi dekoracijo, za kar jim bodi izrečena na tem mestu prisrčna zahvala, Dne 2. marca se je udeležilo 12 članov v kroju z zastavo pogreba največjega dobrotnika C. m. d., g. Karola Kotnika na Vrhniki. Dne 10. marca se je vršil notranji nastop deškega naraščria, več o tem bo poročal b. načelnik. Dne 12. marca se je vršil notranji nastop dekliškega naraščaja, podrobno o tem nastopu se bo poročalo v poročilu ženskega oddelka. Dne 5. maja je bil napovedan izlet v Št. Jakob na Koroško, katerega je pa vlada prepovedala. Se je pa vršil zato isti dan peštzlet čez Radovljico, Žirovnico skozi Vintgar na Bled, katerega se je udeležilo od našega društva 21 članov v kroju. Tem »o se pridružili tudi bratje iz Radovljice, Javornika, Jesenic in Bleda in pa tudi članice našega ženskega oddelka, tako da je bilo vseh udeležencev 78 Dae 22. maja je bil napovedan pešizlet v d iplje, ki je bil pa radi deževnega vremena preložen na dne 26. maja. Od našega društva se je udeležilo istega 29 članov v kroju. UJelež lo se je istega tudi bratsko društvo iz Tržiča po 20 članih in iz Škofje Loke po 3 Članih v kroju. Poleg teh je bilo tudi mnogo drugega občinstva is Kranja in iz Tržiča, Dne 5. junija se je vršil izlet ljubljanske sokolske župe I. v Ljubljani, katerega se je udeležilo naše društvo po 8. člamh. Dae 19. junija se je vršil izlet prim. sok. župe v St. Petru pri Gorici, katerega se je udeidžilo naše društvo po 13 članih v kroju. Nastopila je vzorna vrsta. Isti dan se je vršil tudi izlet ljublj. sokolske župe v Ljubljani, katerega se je udeležilo 6 članov v kroju. Dne 26. junija je prirediš G. S. 2. koncert z ozirom aa 50 letnice naše budcice »Naprej*. Te prireditve se je udeležilo naše društvo v kroju. Dne 2 julija so priredili b. Korošci iz Borovelj koncert na vrtu gostilne M»yr. Naše druttvo je prevzelo arangement za to prireditev. Dae 10. julija se je vršil izlet dolenjske so* kolske iupe v Mokronogu, katerega se je udeležilo niSe društvo po deputaciji. Dae 17. julija se je vršil izlet gorenjske sokolske župe na Jesenicah, katerega se je udeležilo naše društvo korporativno s zastavo in sicer 42 članov v kroju, poleg teh pa ves naraščaj, tako da je bilo naše društvo na tem izletu zares častno zastopano. Dne 14 avgusta se je vršil izlet v G*Jja, spojen z otvoritvijo sokolskega doma v Gaberjib. Tega se je udeležilo naše društvo p j 27 članih v kroju z zastavo. Dne 8. avgusta se je vršd domač javni nastop na telovadišču v Ga-šteju, po telovadbi se je vršila v in pred telovadnico ljudska veselica, ki je v vsakem orru prav dobro vspela. Dne 11. oktobra se je udeležilo naše društvo po deputaciji p igreba g. Frana Omersa, ki je bil našemu društvu vedno zelo naklonjen. Dne 1. januarja smo pokopali našega brata Rado Se-deja, in sicer smo se udeležili pogreba korporativno z zastavo. Odbor je imel v preteklem letu 13 sej, v katerih se je razpravljalo o društvenih zadevah. Društvo je štelo začetkom leta 126 rednih in pa 2 častna člana, med letom jih je pristopilo 73, izstopilo pa 53, koncem leta šteje društvo 146 rednih in 2 častna člana. Par dni med letom smo imeli celo 162 članov — največ, kar jih je društvo sploh imelo — a smo, žal, s to Številko hitro prišli zopet nazaj na 146. Dalje prih. Il fceleznikov Prišel je zopet veseli pred-pustni čas in vse kar se še ni podvrglo suženstvn, pričakuje naznanila, kdaj priredi »Sokol* svoj plesni verčk. To je vedno najboljši obiskani ples in ako tudi pade 2 metra visoko snega. Sokolskega plesa tudi vse župnikovo razgrajanje na prižnici ne more c mejiti in zato se mu moramo le smejati, kadar se razburi tako mečnn, da najbrže niti sam sebe ne razume. Pomiiujemo tista dekleta, katera tudi rade malo poskočijo, da so se pustile oko vati v klerikalne verige, kjer vlada sama hinavščina in terorizem. Ker so pa nekatere dekleta vendar le pametna in se ne pustijo kratiti veselja, ker vedo, da ima tudi bog vesele ljudi rad, zato pa Valentin pogosto toži, da se mu vse podere, kar zida. Radi verjamemo, da je Valentin slab zidar in zato bodo dekleta na sokolskem plesu tudi veselo plesala, ne oziraje se na slabega zidarja, ki se mu vse razruši. Vemo pač, da bodo na sokolski ples prišla vsa vesela in poštena dekleta. Primorska godba, katera izborno igra, bode otajala in ogrela vsakega, če je se tako mrzel sa ples. Naši Sokoli pa bodo pazili, da se nežni spol ne bode dolgočasil na svojih sedežih in da bode plesni prostor vedno napolnjen. Priznano dobra vinska kapljica gospoda Thalerja pa nam bode dala moč, čimdalj vztrajati in uživati prepustni Čas. Vsi, ki se S-i niso opregli v klerikalni jarem, teško pričakujejo v nedeljo 7. ure zvečer, so bode mogočni Sokol prikorakal v plesno dvorano. Selca. Papež je izdal odlok, da morajo duhovniki v štir.h mesecih odložiti pri zadrugah ia takih zavodih, ki se bavijo s denarjem, blagajniška in druga mesta, ki nalagajo odgovornost in skrbi. Papež je hotel s tem ukorom pripraviti duhovnike do tega, da bi se jeli zopet zanimati za svojo službo, katero so vsled drugih poslov zanemarjali. I gled takega duhovnika, ki so mu cerkvene stvari le postranski posel, je naš župnik Rožnik. On zbira mleso in jajca, kupčuje a kravami in svinjami, in prav nič bi se ne čudili, ko bi ga videli korakati s košem na hrbtu proti sv. Mohorju, da bi po opravljeni maši nazaj grede jajca pobiral. Samo koš bi si moral dati nalašč zase narediti, ker navadni so preozki za njegov vejeni hrb.it. d asi je pa ta mož videti na zunaj kot ksk kupiujoč krnit Bros giste pokopal. Na Tirolskem to pokopali te dni nekega moža z imenom Rieter brez glave. Glavo je bil namreč prodal ie ko je živel nekemu zdravniku, ki mu je za njo plačal celih 1500 K. ker je hila nenavadno velika. Necal o ženski in a ljubesni. Lord Mm-mouthje zapustil vse svoje premoženje večidel družinam svojih nekdanjih zabav, svnjemu nečsku pa je volil varan rnanuskript, v katerem je opisal podrobnosti svojega občevanja z ženskami. Ta manuskript se je sedaj našel in povzamemo iz njega bogat zaklad izkušeni bonvivanta. Nekaj njegovih aforiztnov hočemo « naslednjem podati. Ž sna je čuvajka nravnosti. C? jo hočeš dobiti za sebe, raorafi se tako obnašati, da se obupana vpraia, kako dolgo le hoče! kljubovati njenim čarom. — Ce si bogat, obdajaj se s sijajem bogastva; če si reven, zatrjuj, da vse bngastvo ne odtehta moči strasti. Ce imaš slovito ime, očaraj jo s svojo slavo, če nisi slaven, delaj, kakor da ti ni nič za slavno ime. 2ena ne ljubi onega, nad komur more vladati brez strahu, onega se samo oklepa, za katerega se boji, da se ji izneveri. Drugo preti drugi moraš izigravati. Zato pa si poišči malo ljubezen, ki te Ičiti pred samoto in ti veča samozavest. S'jaj, s katerim te obdaja ljubezen en<>, očara drugo. Dokler hočeš, da se žena za tebe zanima, bodi hladen. Ce si slučajno kje sam ž njo dvori ji tako, da nehote pričakuje, da se ji bližaš še bolj. Prihodnjič pa se delaj, kakor bi se prav nič ne b lo zgodilo. Ce ne veš ali te ljubi ali ne izmisli si nrko ljubezen do droge in ji razodeni svoje skrbi. Gotovo spoznal iz njenih odgovorov, ali smeš kaj pr Čakovati ali ne. Stori ravno na sprotno tpgy, kar m ro tu r pisal. Sama se ti potem izneveri. Ž ritke s kostanje? mi lasmi so nam mask m bclj prdorre kakor biondinke. Njena ljube icn pozna vrhunce in vsl*d trga tu li pojemanje. Lahko jim ljuh;mkanje tudi preseda. Ljubezen blondiok je vedna razburjenost brez presledkom nenasitne so in njih ljubezen nima ne začetka in ne konca. N česar se ne nauče in naj so še toliko izkusile. Nikdar ne vedo ničesar, samo čutijo Mnogo bo j pa so ženske čuteče, vendar se hitreje utrudijo. Kostanjevolase so bolj interesantne, morda pa jth nikdo ne ljubi tako kakor blcndinke. z zatajim požlrkom rešil rodbino. Moskov ski knez Vladimir Iv. Carepatkov je a svojim lahkomiselnim življenjem zapravil celo svoje premoženje. Konkur* je že trkal na vrata. — Tu je stavil z grcf m Waldeckom. da v en m požrku izpije dva in pol litra «turske krvi* (t. j. m-sanica porterskega in šampanjskega vina). Grcf je mislil, da je to popolnoma nemogoče in je stavil eden svojih najlepših gradov s celim ogromnim posestvom. Poki cali so notarja in priče in napr a vili so prgjdbo. Nato pa so prinesli velikansko caso z vinom in Cerepatkov je začel piti. Vse ga je gledalo in ko je rzpil zadnji požirek, so zagrraeli glasni brat o-klici. Knez Cerepatkov pa je vzel da-rovalno listino, dal jo je prijateljem, rekoč: »Dajte to moji ženi in otrokom! Preskrbe! sem jim lepo dedščino. Komaj pa je to .spregovoril, je žj padel mrtev na tla — zadela ga je srčna kap. S svojim zadnjim pož rkcm pa je rešil svojo rodbino rev-čč ne. Pel je aa svojem lastnem pogrebu Zadnje dm je umrl v Washingtonn izvrsten laški tenorist Peter Ficco. Par dni pred smrtjo si je dal prinesti grami fon s svojimi lastnimi grame fantki ploščami, ki si j;h je napravil celih dvainsedemdeset, in v testamentu je ukazal, da morajo za njegovim pogrebom peljati ta grame fon, ki naj med potom poje njegove pesmi. Njegovi želji so ustregli in Kalhreiner Kneippova sladna kava je le ena, posnem-kov pa je več! Zato pozor! Zahtevajte in jemljite samo izvirne zavoje ■■ z imenom ■■ Kathreiner pevca so na zadnji poti spremljale njegove lastne pesmi. Potem pa so poslali gramofonske plošče pevčevi stari materi na Laško. Loterijska srečka dne 15. januarja t. 1. Trst 60 28 70 26 57 najboljše kakokovsti prodaja najcenejšo Ivrdka J. Mu v Kranju, tai trg. Darila. Naše upravništvo je prejelo: Za Ciril in Metodovo družbo je nabrala gospa Marin Adamičeva v Kranju K 8*18 v spomin pokojne gospe Vilharjeve v gostilni g. H. Mavrja. Za Simon Jenkov spomenik je daroval g. Jurij D«| oli 10 vin. Zneska smo oddali na pristojno mesto. Zahvala. Prostovoljno gasilno društvo v Ratečah na Gorenjskem izreka leni potom presrčno zahvalo vtfem blagim dobrotnikom, ki so poaogii bodisi s krasnimi darili za srečo-lov, bodisi s preplač ii na vstopnini v društveno korist prirejene veselice. Vsem še enkrat presrčna hvala in živio! V najem se odda stara GOSTILNA v trgu na Gorenjskem. Hiša stoji tik velike ceste z gospodarskim poslopjem in hlevom. Pripravna je posebno za kakega trgovca in obrtnika (mizarja, mesarja, kovača, kleparja, krojača, kolarja i. t. d. 12 6—1 HM Eventualno so tudi proda, flH Naslov pove upravništvo .Gorenjca". Odda se s L svečanom v najem MŠcl hlitva vsake vrste r vseh oenah. Ogledala, »lika ¥ neb velikostih. Popolna oprava ta vila. špeoljallteta: Gostilniški atoli. Pohištvo li železa, otroške postelje lo vozički pc vsaki OS A/i Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trava ali žima, prva vrata vedno v zalogi, Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski, Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. za kdo; postelja, nočna omarlea, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledajo. špeoljalltete v nevestinih balah. Ve-IM prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In za letovllča 62 gld. Kako se varajo pred želodčnim boleznim? Da se izogne boleznim, ni katerih trpi večkrat sedanje človeštvo, naj se uporablja pravočasno nektar dr. ESngela kajti močen želodec in dobra prebava sta [temelja zdravega želodca. Kdor si torej hoče ohraniti idravje do najvišje starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih uspehih dobro znani nektar dr. Engela. Ta nektar,T ki je pripravljen iz Izvrstnih zeliščnih sokov in dobrega vina, učinkuje zbog svoje posebne in skrbne sestave izvrstno na prebavo, slično kakor učinkuje dober želodčni liker ali želodčno vino ter nima prav nikakih slabih posledic. Zdravi in bolniki torej lahko zavživajo nektar, brez esira na svoje zdravje. Nektar upliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in pospešuje tvorltev sokov. Zatorej naj zavživajo nektar dr. Engela vsi oni, ki si hočejo obdržati dober želodec. Nektar je izvrstno ssredsttvo proti želodčnem kataru, ielodčnent krču, želodčnim bolečinam, težki prebavi ali xasssliasenju. lstotako ne dopušča nektar navadni zaprtja, utešenja, bolečin pri koliki ali Utripanje* srca, temveč zdržuje zdrav tpanec in dober tek ter i reprečuje t rej brez-spalnost, slabo vojo, glavobol in živčno utrujenost. V širokih ljudskih plasteh je čislan po svojem učinku ker vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva v steklenicah po K 2'— iu K 4'— v lekarnah v Kranju Kamniku, Skorji Loki, Radovljici, Tržču, Jesenicah, Idriji, Viboiki, Ltiji, Ljubljani, kakor tudi v vseh večjih in nianjs h krajih Vojvodine Kranjske ter vse Avstro - Ogrske. Tudi raipoiiljajo vse lekarne 8 in več steklenic za originalno ceno v vse kraje Avstro-Ogrske. wmr Svari se pred ponaredbaml I ~wm 220 17-6 Zahteva naj se izrecno mt nektar dr. Enffela „ *°i n*k'*? ni »»kako tajno Bradat™. Snovi so: Stmoi 100,0, malaga-vino »00,0, vinski Špirit 60,0, glicerin 100,0, rdsce vino 100,0, aok jarzebink« 100,0, sok eresnje 800.0, trpotec 50,0, borovnic« 30,0, vermut 80,0, feiihel, jansi, belemna korenina, encijan, kalmus, kamelice a 10,0, Te snovi naj se mesa. "