SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 
OELEGATSKO VPRAŠANJE ŠTEVILKA 145
DELEGATSKO VPRAŠANJE KONFERENCE DELEGACIJ 18 TOZD - PUM LITOSTROJ
Vprašanje:
Zakaj delavec ne dobi izplačano za podaljšano delo (nadurno delo) 150% kot zakon predpisuje, temveč manj? V našem pri-meru 145%. Znano nam je, da se \z tega naslova plačuje davek
27
1.5% + 18,33% kar je predvideno na podlagi zakonskih določil. Kazalo bi posredovati predlog za znižanje, da delavec ne bi bil prikrajšan, kajti podaljšano delo terja v določenih primerih narava dela in realizacija delovnih nalog, za kar menimo, da delavec ne bi smel biti prikrajšan.
Odgovor:
V členih 78-84 Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS št. 24/77) je taksativno našteto v katerih primerih sme trajati delo preko polnega delovnega časa.
Zvezni izvršni svet ter izvršni sveti republik in avtonomnih pokrajin so sprejeli dogovor o uskladitvi temeljnih kriterijev za urejanje dopolnilnega dela (Uradni list SFRJ št. 9/78). Posebni republiški davek iz osebnega dohodka po stopnji 18,33% od bruto osebnega dohodka se plačuje po določbah zakona o uvedbi in stopnjah republlšklh davkov in taks (Uradni list SRS 7/72, 42/72, 3/73 in 4/74). Menimo, da je zakonodajalec želel izrabo delovnega časa oz. razporeditev razpoložljivega delov-nega časa prepustiti ustreznem organu samoupravljanja, ki bo zagotovil izpolnjevanje planiranih nalog, učinkovitost in smo-ternost porabe delovnega časa itd. Glede na sedanjo stopnjo gospodarskega razvoja je delovni čas omejen na 42 ur v tednu in torej ne sme biti daljši. Zakon varuje delavca pred prehitro izrabo njegovih duševnih in telesnih sposobnosti. Iz vseh nave-denih in še drugih socioloških, zdravstvenih razlogov je zako-nodajalec predpisal posebni republiški davek iz bruto oseb-nega dohodka po stopnji 18,33%. Zato je vaša ugotovitev točna, da delavec ki opravi nadurno delo prejme nižji neto OD kot sicer za delo * rednem delovnem času.