Toplarna Ljubljana pod drobnogledom
Letno 600.000 ton premoga
Na odločitev siovenskega elektrogospodarstva v letu 1959, da v Ljubljani zgradimo tennoelekttar-no-toplamo, sta vplivala predvsem dva osnovna pogoja:
-  potrebe slovenskega elektrogospodarstva po kvalitetni tennoelektrični energiji in
—  potrebe mesta Ljubljana po daljinskem ogrevanju ter po tehnojoški pari za industrijo.
Med pripravljalnimi deli v letih 1960-1963 je bila prvotno piedvi-dena lokacija ob Domžalski cesti opuščena in je bila toplatna v letih 1963-1967 zgiajena na sedanji lo-kaciji v Mostah. Za morebitno na-daljnjo razširitev oziroma dograditev novih zmogljivosti lokacija ni najpri-mernejša, saj jo omejujejo glavna že-lezniška proga Ljubljana-Zidani most na severni strani, cesta Ljub-ljana-Zalog na jugu in bližuia pre-cejSnjega števila novih stanovanjskih objektov.
Za proizvodnjo električne enei-gije sta zgiajena dva odjemno-kon-denzacijska turboagregata moči 2 x 32 MW, kar omogoča pri optimal-nem obratovanju letno pioizvodnjo do 400 milijonov kWh električne energije.
Za proizvodnjo potrebne pare za obratovanje turboagregatov sta zgia-jena dva visokotlačna kotla na trdno gorivo (premog), ki omogočata pro-izvodnjo 2x 180 t/h pare, ki ima tlak 100 atm in temperaturo 252 stopinj Celzija.
Pri redni letni proizvodnji rabi to-plarna letno okog 600.000 ton pre-mpga, od tega večji del velenjskega lignita, delotna pa rjavega premoga iz zasavskih premogovnikov in iz rudnikov Kanižarica in Kočevje. Dnevna poraba premoga znaša okrog 2.000 ton, kai piedstavija ob dejstvu, da je treba potrebno gorivo dovažati po železnici iz precej odda-Ijeriih rudnikov, številko, ki lahko zfruja spoštovanje.
Po večmesečnih začetnih težavah zaiadi okvar na kotlih je začela to-plaina v letu 1968 redno obratovati. Konec leta 1972 je piišlo do večje okvare na enem turboagregatu, tako da bo zaradi dolgih dobavnih rokov potrebne opreme za poptavilo celot-na zmogljivost toplaine ponovno vzpostavljena predvidoma v letoš-njem aprilu.
V letu 1972 se je iz sestava to-plarne izločila toplarna II v Siški in celotno vročevodno in parno omrež-je, vključno s staro mestno termo-elektrarno v Slomškovi ulici, in bila ustanovljena posebna komunalna delovna organizacija Komunalna energetika Ljubljana (KEL). Izlo-čitvi komunalno-energetskega dela poslovanja kolektiv Toplarne ni bil naklonjen, vendar je upošteval objektivne okolnosti, ki so tako de-litev do takrat enovitega delovnega in poslovnega procesa - od proiz-vodnje do porabe pti pottošnikih -pogojevale. Vendar tudi v sedanjih pogojih poslovanja obe delovni orga-nizaciji, tj. Toplamo Ljubljana in Komunalno energetiko Ljubljana povezuje najtesnejše poslovno-tehnično sodetovanje tako pri proiz-vodnji in distribuciji toplotne ener-gijc in pare kot pri načrtovanju na-daljnjega razvoja te veje komunal-nega in elektiiškega gospodarstva.
Toplama sedaj zaposluje okrog 300 v pretežni meri kvaliilciranih, visokokvalificiranih in sttokovnih sodelavcev.
Da bi bil vpliv onesnaževanja oko-Ija pri tako veliki porabi goriv ome-jen na najmanjšo možno meto, ima toplarna vgrajene posebne čistilne naprave dimnih plinov (elektrofil-tte), ki izločajo do 98 % saj in pe-pela iz dimnih plinov. Glede na to, da daljinsko ogrevanje in dobava in-dustrijske paie iz toplame nado-mešča veliko število večjih ali manj-Jih individualnih kotlovnic in ku-rišč, ki nimajo tako učinkovitih čistilnih naprav za dimne pline, obratovanje toplajrne ne povečuje onesnaževanje okolja - kot je vec-krat zmotno mBljenje - temved na-sprotno prispeva k čistejšemu in bolj zdravemu okolju.
Z daljinskim ogrevanjem so bili prvi potrošniki oskrbovani že leta 1961, vendar takrat še iz Dreureiene stare termoelektrarne v Slomškovi uiici. Med giadnjo toplarne vse do leta 1966 je krila potrebe po toploti stara termoelektrama. V tem letu pa je bil zgrajen povezovalni vroce-vodni cevovod od toplarne v Mostah do termoelektrame v Slomškovi ulici in je toplarna v Mostah pre-vzela ves dotedanji toplotni kon-zum.
Izkušnje so pokazale, da se to-plotna potrošnja na omrežju Komu-nalne energetike v Ljubljani poveča letno za 30 do 40 Gcal/H. Toplotne kapacitete toplaine v Mostah so bile v letu 1970 že polno zasedebe, zato so zgradili v Šiski novo kotlarno z dvema vročevodnima kotloma po 50 Gcal/h in dvema parnima kotlo-
ma po 10 ton p&re na uro za potroš-nike industrijske pare in za lastne potrebe. V februarju 1972 je kotlar-na v Siški začela oddajati prve Gcal v vročevodno omrežje.
S šiijenjem vročevodnega omrež-ja, ki ga je narekovalo vse večje po-vpraševanje po priključevanju, sta priključna toplotna moč in dolžina omrežja po letih postopoma nara-ščala, tako da znaša danes pri-kljuČna moč 241 Gcal/h, kar pred-stavlja ekvivalent v stanovanjih (po ok.   60  kv. m)   37.000  stanovanj.
Dolžina vročevodnega omrežja pa znaša 45 knt.
Ker je zaiadi hitrega naiaščanja potrošnje toplotne energije v Ljub-Ijani nujno v naslednjih nekaj letih povečati proizvodne zmogljivosti, v dosedanji praksi pa se je nesporno pokazalo, da ima kombintrana pro-izvodnja električne, toplotne in pai-ne energije v enovitem tehnološkem procesu več prednosti pted kotlar-niško proizvodnjo (samo toplota in para), načrtuje toplama ob sodelo-vanju elekttogospodarstva in komu-
nalnega gospodarstva v Ljubljani gradnjo novlh proizvcxinih zmoglji-vosti na sedanji lokaciji. Osnovne študije, ki naj dajo odgovor o mož-nostfli in optimalnem obsegu grad-nje novih zmc^jivosti, so v zakjjuč-ni fazi. To nalogo moramo šteti kot Sišo, saj je povečanje proizvodnih zmogljivosti za kombinirano proiz-vodnjo predvideno tudi med sploš-nimi nalogami gospodarstva v letu 1974, ki so jih sprejele v svojih pro-- giamih skupščina mesta Ljubljana in ljubljanske občine.