GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Številka 2j. — leto i. LJUBLJANA, 28. DECEMBRA 1954 Mestni ljudski odbor Ljubljana OBJAVA 0 IZIDU VOLITEV V MESTNI LJUDSKI ODBOR GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE Mostna volilna komisija v Ljubljani po ugotovitvi volilnih Izidov pri nadomestnih volitvah v zbor proizvajalcev, ki so bile dne 20. decembra 1954 v volilni ®noti št. 8, 32, 44 In v mestni zbor Mestnega ljudskega odbora, ki so bile dne 19. decembra 1954 v volilni enoti št. 15 objavlja volilne izide: V volilni enoti št. 15, ki je volila enega odbornika, sta bila dva kandidata, in sicer: Dekleva (Ivana) Janko, Tomšičeva ul. št. 10., Ljubljana. Pirš (Ivana) Bogo, Erjavčeva dl. št. 20, Ljubljana. Kandidat Dekleva Janko je dobil 586 glasov, kandidat Pirš Bogo je dobil 474 glasov. Za odbornika mestnega zbora le biil izvoljen v volilni enoti št. 15, Dekleva (Ivana) Janko, Ljubljana, Tomšičeva ul. št. 10 v tnestni zbor Mestnega ljudskega odbora Ljubljana. V volilni enoti št-8, ki je volila enega odbornika, so bili trije kandidati in sicer: Štritof Franc, Avtoservis, Ljubljana, Podmilščakova 57. Držaj — Cerar Jožica, Slovenija tekstil, Ljubljana, Prešernova ul. št. 46. Prajs Franci, Kemija-impex, Ljubljana, Cigaletova ul. št. 5. Na vseh voliščih te volilne enote je bilo oddanih za kandidata Štritof Franca 296 glasov Držaj-Cerar Jožico 159 glasov Prajs Franca 116 glasov Za odbornika v zbor proizvajalcev je bil izvoljen v volilni enoti št. 8 Štritof (Andrejo) Prane, Avtoservis, Ljubljana, Podmilščakova ul. št. 57. V volilni enoti it. 32, ki je volila enega odbornika, je bilo Pet kandidatov in sicer: VIachy (Franca) Adi, Mleko— Ljubljana, Ljubljana, Povšeto-va št. 45, Petrič (Martina) Martin, Stavbeno mizarstvo, Ljubljana, Črnuče št. 130, Krašnja (Antona) Anton, Inštalacija, Ljubljana, Pot na rakovo Jelšo, Dobravec (Martina) Anton, TOS, Ljubljana, Podmilščakova 13, Saksida (Franca) Jože, zidar, Ljubljana, Kotnikova 18. Na vseh voliščih te volilne enote je bilo oddanih za kandidata Vlachy Adi 163 glasov Petrič Martin 160 glasov Krašnja Anton 89 glasov Dobravec Anton 117 glasov Saksida Jože 50 glasov Za odbornika v zbor proizvajalcev je bil Izvoljen v volilni enoti št. 32 Vlachy (Franca) Adi, Mleko, Ljubljana, Povšetova ul. št. 45. V volilni enoti št. 41, ki je volila enega odbornika, so bili trije kandidati In sicer: Oven (Antona) Miro, Grmada, Šentvid 108, Ljubljana, Fon (Jožeta) Jože, brivski mojster, Ljubljana, Kavškova 15, Deu (Ivana) Ivan, Slovenija vino, Ljubljana, Gornji trg 20. Na vseh voliščih te volilne enote je bilo oddanih za kandidata Oven Miro 201 glasov Fon Jože 191 glasov Deu Ivan 220 glasov Za odbornika v zbor proizvajalcev je bil izvoljen v volilni enoti št. 44 Deu (Ivana) Ivan, Slovenija vino, Ljubljana, Gornji trg št. 20. Predsednik: Pernuš Jože 1. r. 0 ZAŠČITNEM PASU MESTNEGA VODOVODA Mestni vodovod v Ljubljani jo z vlogo z dne 5. 11. 1954 predložil Tajništvu za komunalne zadeve MLO v Ljubljani predlog za odreditev zaščitnega pasu mestnega vodovoda. O tem Predlogu je razpravljala Komisija za določitev zemljišč za gradbene namene in je na svoji seji dno 10. 10. 1954 sklenila, da jo nujno potrebno, da se Mestnemu ljudskemu odboru v Ljubljani čimpreje predloži v razpravljanje In sklepanje »odlok o zaščitnem pasu mestnega vodovoda«. Izdelan je bil osnutek odloka, ki ga je na svoji 22. redni seji dne 11. 11. 1954 odobril tudi Svet za komunalne In gradbene zadeve MLO v Ljubljani. Motivi za izdajo odloka Na osnovi obširnih preiskav Podtalnice ljubljanskega bazena jo bilo ugotovljeno, da je to in-tiltrirana savska voda, ki ima smer od Save proti vzhodu In priteče na dan v obliki izvirkov med Studencem in Kašljem. Ob ugotovitvi smeri podtalnice je nastala potreba, da se zaščiti vse ozemlje, ki leži v smeri toka nad obstoječimi in bodočimi vodnjaki ter reko Savo, uredi tudi zazidava naselij ter predvidi urejeno odvajanje fekalij iz naselij. Tu pridejo v poštev naselja Kleče in Savlje nad vodnjaki v Klečah ter naselja Šmartno ob Savi, Obrije in Jarše nad vodnjaki v Hrastju. Bakteriološko preiskavo vode v vodnjakih omenjenih naselij je izvršila Sanitarna inšpekcija, ki jo ugotovila, da so večinoma vsi vodnjald neprimerni zaradi neurejenih grezničnih jam, ki imajo vse pretoke. Ta naselja predstavljajo zaradi tega stalno nevarnost okužbe mestnega vodovoda in je zato vsako nadalj-no zazidavo nujno potrebno vskladitl z regulacijskim načrtom teh krajev z upoštevanjem najstrožjih sanitarnih predpisov glede odvajanja odpadnih in fekalnih voda. Odreditev zaščitnega pasu je potrebna, da bo mogoče dovajati mestu zdravo in kvalitetno vodo v zadostni množini pod najbolj ugodnimi tehničnimi- in gospodarskimi vidiki, ki jih upošteva področje zaščitnega pasu. Odrejene meje zaščitnega pasu nudijo zadostno zaščito vodnim virom pod pogojem, da se istočasno uredijo sanitarni problemi obstoječih naselij, ki jih zajema zaščitno področje, ker bi sicer prišlo do okužbe vodnjakov mestnega vodovoda in s tem v zvezi do ogromnih stroškov za asanacijo pitne vode. Vodni viri mestnega vodovoda leže na dveh ločenih področjih. Prvo področje obsegajo vodni viri vodarne v Klečah in vodarne v Šentvidu. V vodarni v Klečah je v obratu 7 vodnjakov, po načrtu razširitve vodovoda pa bo na tem področju 14 vodnjakov. V vodarni v Šentvidu sta dva vodnjaka. Skupno bo to področje obsegalo 16 vodnjakov. MEJE ZAŠČITNEGA PASU Meje tega področja potekajo na severozahodni in severni strani zaščitnega ozemlja. Mejo tvori desni breg Save in sicer od železniškega mostu čez Savo na Ježici pa do 500 m nizvodno od Tacenskega mostu. Od desnega brega Save pri Tacenskem mostu poteka meja paralelno s cesto Tacen—Vižmarje In sicer 500 m vzhodno od te ceste do sečišča s severovzhodnim robom ceste Vižmarje—Kleče do ceste na Poljanah. Od tu poteka meja paralelno s cesto na Poljanah, in sicer okoli 20 m jugovzhodno od te ceste do sečišča z železniško progo Ljubljana— Jesenice, od tod pa ob železniški progi Jesenice—Ljubljana do posebne točke v bližini Litostroja, kjer doseže pri koti 304 železniško progo Ljubljana— Kamnik, ob kateri poteka nato do železniškega mostu čez reko Savo. Del tega ozemlja bo nezazidljiv in ga bo možno uporabljati le za poljedeljske namene. Preostalo ozemlje pod Ježo bo zazidljivo, a le s telesno vzgojnimi napravami. Zazidava že obstoječih naselij pa bo urejena v skladu z regulacij, načrtom, ki bo moral upoštevati le ureditev in Izpopolnitev sedanjega stanja brez razširitve. Pas ob železniški progi Ljubljana—Jesenice bo na globino 250 m zazidljiv z Industrijskimi objekti, vendar le po predhodnem pristanku Urada za regulacije mesta Ljubljane In Sanitarne Inšpekcije. Drugo področje vodnih virov obsega vodarna v Hrastju. Na tem področju so zgrajeni trije vodnjaki, od katerih je eden že v obratu. Za zaščito teh vodnja- kov je predvideno zaščitno ozemlje, ki meji na severu na severni rob parcele št. 366 k. o. Šmartno ob Savi, na severovzhodu 100 m od ceste Tomačevo —Hrastje, na jugu pa Aerodromsko cesto. Vse to področje bo nezazidljivo. Glede na obrazloženo objavljamo osnutek odloka za javno diskusijo in morebitne pripombe volivcev. Osnutek odloka se glasi: 1. člen Zaradi centralne preskrbe pitne vode na področju MLO v Ljubljani se ustanavljajo zaščitna ozemlja, ki imajo namen obvarovati obstoječe vodne vire in njihovo razširitev v bodočnosti pred kakršnimi koli škodljivimi vplivi. 2. člen Zaradi zaščite črpanja podtalne vode se za sedaj določa dvojo zaščitnih ozemelj, eno za črpališče v Klečah, skupno z črpališčem v Šentvidu, drugo za črpališče v Hrastju. 3. člen Za zavarovanje podtalnice v Klečah in Šentvidu se proglaša za zaščiteno ozemlje, ki je omejeno na severu z desnim bregom Save — zapadna meja pare. št. 596/1, 596/2 — poljska pot pare. št. 773/1 proti severozahodu — poljska pot pare. št. 1258 — poljska pot pare. št. 1247 — jugozahodna meja pare. št. 775 — severozahodna meja in jugozahodna meja pare. št. 828 — severozahodna meja pare. št. 842 in 845 — severozahodna meja pare. št. 848 in 849 — jugozahodna meja pare. št. 849 — severozahodna meja pare. št. 859, 862, 863 in 864 — južna meja pare. št. 864 — zahodna meja pare. št. 870, 868 in 867/5 — poljska pot pare. št. 1243 vse pare. v k. o. Vižmarje. Poljska pot pare. št. 1181 v jugovzhodni meji — jugovzhodna meja pare. št. 350 — poljska pot 1185 — jugovzhodna meja pare. št. 364, 365, 508, 507, 503, 502, 501, 499, 498 — poljska pot pare. št. 1197 v jugozahodni smeri — poljska pot pare. št. 557/2 do Gorenjske železnice smer Jesenice—Ljubljana, Gorenjska železnica proti Ljubljani, vse pare. k. o. Šentvid. Gorenjska železnica proti Ljubljani do jugovzhodne meje pare. št. 473 — jugovzhodna meja pare. št. 473 — poljska pot pare. št. 1646 v jugovzhodni smeri — poljska pot pare. št. 1661 v severovzhodni smeri — poljska pot pare. št. 528 v jugo-' vzhodni smeri do Gutsmanove ulice pare. št. 1878 — po Guts-manovl ulici v severovzhodni smeri do južne mejo pare. št. 31 — južna meja pare. št. 31. Vse pare. k. o. Dravlje. Južna meja pare. št. 31 k. o. Dravlje — južna meja pare. št. 725 k. o. Brinje prek Vodovodne ceste — poljska pot pare. št. 724 k. o. Brinje v vzhodni smeri do Kamniške proge —» Kamniška proga v severni smeri — zapadna meja pare. št. 65/2 in 302 k. o. Ježica — poljska pot pare. št. 1262 in 1347 k. o. Ježica — vzhodna posestna meja pare. št. 282 do poti 284/2 k. o. Ježica — pot 284/2 do Kamniške železnice — Kamniška železnica do reke Save. 4. člen V zaščitnem ozemlju navedenem v točki 3) tega odloka ločimo zazidljiva pasa zgolj za gradnjo Industrijskih objektov in telesno-vzgojnih naprav. Gradnja industrijskih objektov je možna ob progi Ljubljana— Jesenice v pasu širine 250 m, telesno-vzgojnih naprav pa ob desnem bregu reke Save. Gradnja industrijskih objektov In telesno-vzgojnih naprav je vezana na prehodni pristanek Sanitarne Inšpekcije MLO. 5. člen V naseljih Kleče In Savlje, ki se nahajata v zaščitnem ozemlju navedenem pod točko 3) tega odloka je dovoljena zazidava na osnovi minimalnega zazidalnega načrta Urada za regulacijo MLO v Ljubljani. 6. člen Za črpališče v Hrastju se proglaša za zaščiteno ozemlje, ki je omejeno na poljsko pot pare. št. 1239 k. o. Šmartno ob Savi v jugozahodni smeri — poljska pot pare. št. 1244 k. o. Šmartno ob Savi in 983 k. o. Šmartno ob Savi v jugovzhodni smeri — preko Smartinske ceste — Aerodromska cesta pare. št. 989 k. o. Šmartno ob Savi — južna posestna meja pare. št. 888, 889, 890/1, 890/2 vse' pare. k. o. Moste — južna posestna meja pare. št. 891 k. o. Moste — poljska pot pare. št. 999 k. o. Moste v vzhodni smeri — poljska pot 997 k. o. Moste v severni smeri — poljska pot pare. št. 1265 k. o. Šmartno ob Savi — poljska pot 1268 k. o. Šmartno ob Savi — poljska pot 1261 k. o. Šmartno ob Savi v severovzhodni smeri do severovzhodne meje pare. št. 776 k. o. Šmartno ob Savi — severovzhodna in severozapadna meja pare. št. 775 k. o. Šmartno ob Savi — severovzhodna in severozahodna meja pare. št. 783/3 k. o. Šmarno ob Savi — poljska pot pare. št. 1259 k. o. Šmartno ob Savi v severozahodni smeri — cesta pare. št. 1246 k. o. Šmartno ob Savi v jugozahodni smeri do stika jugozahodne meje pare. št. 516 k. o. Šmartno ob Savi s to cesto — od te točke v ravni črti do stika jugozahodne meje pare. št. 166 k. o. Šmartno ob Savi s potjo pare. št. 180 k. o. Šmartno ob Savi — po tej poti v jugozahodni smeri do severne meje pare. št. 171 k. o. Šmartno ob Savi — severna meja pare. št. 171 in 179 obe k. o. Šmartno ob Savi — jugovzhodna meja pare. št. 182 In njena severno vzhodna meja do stika severovzhodne meje pare. št. 193 k. o. Šmartno ob Savi z mejo pare. št. 195 k. o. Šmartno ob Savi — jugovzhodna meja pare. št. 195 le. o. Šmartno ob Savi do posestno meje pare. št. 194/1 in 194^6 obe pare. k. o. Šmartno ob Savi — od te točke v ravni črti do stika meje med pare. št. 356 in 357 obe pare k. o. Šmartno ob Savi z javno potjo pare. št. 1239 k. o. Šmartno ob Savi — javna pot pare. št. 1239 k. o. Šmartno ob Savi. 7. člen Nezazidljivi del zaščitnega pasu pod točko 3) odloka in ozemlje navedeno pod točko 6) odloka, ki je v celoti nezazidljivo, Mestni ljudski odbor v Ljubljani pripravlja že nekaj časa odlok o zaščiti gozdnega zelenega pasu mesta Ljubljane. O osnutku odloka so se vršile pestre razprave že na zborih volivcev, ki so stavili k odloku svoje pripombe. Svet za gospodarstvo MLO v Ljubljani je vse te pripombe volivcev vzel v pretres ln o samem osnutku odloka ponovno razpravljal na svoji seji dne 22. 12. 1954. Izdaja odloka je potrebna, da se prepreči devastacija gozdov v mestu samem in njegovi najbližji okolici. Nedvomno je, da predstavljajo gozdovi velik okras za mesto, kjer najdejo prebivalci svoj oddih in tudi potrebno razvedrilo. Ohraniti lepoto in omogočiti nemoteno rast naših gozdov pa bo možno doseči le tako, da preprečimo vsesplošno križarjenje in hojo po gozdovih ter nesmiselno uničevanje mlade rasti in nenačrtno izkoriščanje gozdnih sadežev. Odlok predvideva morda gotove trdote glede trebljenja, redčenja, steljarjenja, kleščenja ln obiranja gozdnih sadežev, ki pa so gotovo potrebne, a jih bo možno omiliti s pametnim ln smotrnim praktičnim izvajanjem predpisov odloka. Prebivalstvu bo omogočen še večji dostop v gozdove z razširitvijo omrežja cest in gozdnih poti tako, da bo odpadla potrebna hoja po samem gozdu izven določenih poti. Glede na obrazloženo objavljamo popravljeni osnutek odloka, da stavijo merodajne gozdarske Institucije ln tudi državljani morda še svoje dodatne pripombe predno Mestni ljudski odbor odlok definitivno potrdi in odobri. Osnutek odloka sc glasi: 1 L člen V gozdni zeleni pas Ljubljane spadajo vsi gozdovi ter gozdno ln okrasno drevje in grmičevje na območju mesta Ljubljane ne glede na lastništvo in ne glede na to ali je okrasna rast v gozdu, izven gozda, v ograjenih in neograjenih prostorih. 2. člen Namen gozdnega zelenega pasu je zlasti, da: a) ščiti in regulira klimo mestnega področja, b) zaščiti izvirke in celotni režim voda na območju mesta, c) ohranja vegetacijo, floro in favno, č) služi razvedrilu ln oddihu prebivalstva, d) kot prirodni spomenik dviga lepoto mesta, e) služi kot objekt za znanstveno proučevanje. 3. člen Gozdni zeleni pas upravlja Uprava za gozdarstvo MLO v Ljubljani. Gospodarjenje v gozdovih gozdnega zelenega pasu se vrši je možno izkoriščati zgolj v kmetijske namene. 8. člen Sestavni del tega odloka je pregledna situacija ozemlja obeh zaščitnih pasov, risana v merilu 1:25.000, in situacija v katastrskem merilu za prizadete katastrske občine. 9. člen Ta odlok velja od dne, ko ga sprejme Mestni ljudski odbor v Ljubljani in se objavi v »Glasniku« in »Uradnem listu LRS«. po urejevalnem elaboratu, ki ga izdela Uprava za gozdarstvo MLO Ljubljana po prehodnem sporazumu s pristojnimi organi (Svet za gradnje in komunalo, Urad za regulacijo mesta Ljubljane, Svet za gospodarstvo MLO Ljubljana, Vodno gospodarski organi itd.). Ta elaborat potrdi Svet za gospodarstvo MLO Ljubljana po predhodnem pristanku Uprave za gozdarstvo LRS. 4. člen Uprava za gozdarstvo pri MLO Ljubljana, skrbi poleg nalog iz 2. člena odloka o ureditvi gozdarsko službe pri mestu Ljubljana, zlasti, da se gozdne goljave pogozde v predpisanem roku ter predpiše za vsako pogozdovanje posebej drevesne vrste in način dela, izvaja ali daje naloge za čiščenje, za trebljenje in redčenje gozdov ter predpiše čas in način del, ki se brez njenega naloga odnosno pristanka ne smejo vršiti. 5. člen Na območju mesta Ljubljane je v gozdnem zelenem pasu prepovedana vsaka sečnja brez sečnega dovoljenja. Za vsak posek v gozdovih izdaja sečna dovoljenja Uprava za gozdarstvo MLO Ljubljana po obstoječih predpisih. Za posek izven gozda ter na Rožniku, Šišenskem hribu, Gradu in delu Golovca od Gruberjevega kanala po Dolenjski cesti do poti, ki se odcepi od Dolenjsko ceste na meji med kat. občinama Rudnik in Karlovško predmestje od tu do vrha pri tromeji katastralnih občin Rudnik, Stepanja vas in Karlovško predmestje, od tu po poti proti severovzhodu preko gozdnih parcel posestnikov Bezlaj Jere, Stepanjska cesta 7, Anžič Antona, Stepanjska cesta 9 ter med parcelami last Komo-tar Antonije, Stepanjska cesta 2 in Vrbinc Franca, Litijska cesta 17 z ene strani ter Valentinčič Antona, Stepanjska cesta 22 z druge strani, preko parcele Babšek Franca, Stepanjska cesta 26 do naselja na Gmajni, kjer se priključi na ulico skozi to naselje, od tu pa do križišča te ulice z Litijsko cesto, izdaja sečno dovoljenje isti gozdarski organ po predhodnem sporazumu s Svetom za komunalne zadeve ter Uradom za regulacijo mesta Ljubljane. 6. člen Steljarjcnje na Rožniku in Šišenskem hribu, Gradu in delu Golovca do meje navedene v 5. členu je načeloma prepovedano. Le v izjemnih primerih lahko izda dovoljenje Uprava za gozdarstvo MLO Ljubljana. Steljar-jenjo v ostalih gozdovih dovoljuje Isti gozdarski organ, ki predpiše kraj in način nabiranja stelje. 7. člen Rožnik in Šišenski hrib, Grad in del Golovca do meje navede- ne v 5. členu so v najstrožji zaščiti in je vsaka poškodba drevesa ali grmičevja prepovedana. Zlasti je prepovedano lomiti ali rezati veje, trgati cvej-tje in sadeže. 8. člen Kleščenjo dreves v gozdu ali izven gozda je prepovedano. 9. člen Na Rožniku in Šišenskem hribu, Gradu in delu Golovca do meje navedene v 5. členu je dovoljena hoja samo po cestah in poteh, ki so temu primerno označene. Hoja izven poti je dovoljena samo lastnikom gozda ali tistim, ki imajo za to ustrezno dovoljenje. 10. člen Kršitve določil tega odloka v členu 4—9 se kaznuje z denarno Sejo je vodil odbornik tov. Stane Vogelnik. Zapisnik seje je vodil tov. Vinko Butala, šef upravno-pravnega odseka MLO. Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena odbornika Franc Merčun in Metka Tomec. Zapisnik 25. seje zbora proizvajalcev je bil soglasno sprejet. Seja je bila sklepčna, ker je bilo od 57 odbornikov zbora proizvajalcev prisotnih 40. Predlagan je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Poročilo o problematiki družbenega plana za leto 1955. 2. Poročilo Mandatno-imuni-tetne komisije zbora proizvajalcev. 3. Razprava in sklepanje o predlogu za povečanje obračunskega plačilnega sklada za nekatere gospodarske organizacije. 4. Ponovno razpravljanje o pritožbah gospodarskih organizacij »Slovenija-projekt« in »Elektro-projekt«, glede povečanja obračunskega plačnega sklada. 5. Razprava in sklepanje o pritožbi podjetja »Export-pro-jekt«, proti odločbi o odobritvi delovnih mest. 6. Potrditev zaključnih računov nekaterih gospodarskih organizacij za leto 1953. Dnevni red je bil soglasno sprejet. I POROČILO O PROBLEMATIKI DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1955 Poročilo je objavljeno na drugem mestu v »Glasniku«. O poročilu so razpravljali odborniki: Franc Di Batista, Alojz Baraga, Alojz Matelič, Franc Pipan, Bernard Rode, Ciril Marinček, Georgij Kost-jukovskij, Tone Polajnar, Franc Klobučar, Viljem Stanič, Zdravko Rakušček, Mirko Jeriha in Franc Drobež, pojasnila pa je dajal načelnik Tajništva za gospodarstvo MLO. Soglasno je bilo sprejeto poročilo; istočasno je bil sprejet tudi sklep, naj skličejo odborniki zbore volivcev za gospodarske organizacije svojih volilnih enot do konca letošnjega leta. Na zborih volivcev se bo v glavnem obravnavala problematika družbenega plana za leto 1955. kaznijo do 5.000 din, če ni po drugih predpisih za talce kršitve zagrožena strožja kazen. 11. člen Gozdno strokovno ter čuvajsko osobje, ki ga pooblasti Uprava za gozdarstvo MLO Ljubljana, sme izterjati na licu mesta denarno kazen v višini 50 din od tistih, ki jih zaloti pri storitvi lažjih prekrškov, določenih s tem odlokom. Za lažje prekrške, ki se kaznujejo po prednjem odstavku, veljajo tiste prelcršitve predpisov tega odloka, zaradi katerih ni škodljivih posledic ali pa so posledice neznatne. Poleg denarne kazni odgovarjajo prekršitelji tega odloka za vso povzročeno materialno škodo. 12. člen Odlok začne veljati z dnevom objave v »Uradnem listu LRS«. II. POROČILO MANDATNO-IMUNITETNE KOMISIJE ZBORA PROIZVAJALCEV Odbornik Albin Baznik, predsednik Mandatno-imuni-tetne komisije zbora proizvajalcev, je predlagal v imenu komisije, da sklepa zbor o prenehanju mandata tovarišu Francu Pečarju, Ljubljana, Gutsmanova ulica št. 15, odborniku 51. volilne enote. Tov. Pečar se je odpovedal mandatu zaradi namestitve na novem službenem mestu izven Ljubljane. Komisija predlaga, da se njegova odpoved sprejme. Predlog je bil soglasno sprejet. III RAZPRAVA IN SKLEPANJE O PREDLOGU ZA POVEČANJE OBRAČUNSKEGA PLAČILNEGA SKLADA ZA NEKATERE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE Odbornik Jože Gasparič je po obrazložitvi predlagal, da se sklepa o povečanju obračunskega plačilnega sklada za naslednje gospodarske organizacije: 1. »Telekomunikacije«, Ljubljana — vsem 110 zaposlenim v laboratorijih za 20%, 2. »Tela«, Ljubljana — 10 vi-soko-kvaliliciranim delavcem, ki delajo pri razvojni grupi za 15%. 3. »Izolirka«, Ljubljana — za zaposlene pri predelavi plavž-ne žlindre na Jesenicah in za transportno grupo za 15%. 4. Kemična tovarna, Mostc-Ljubljana — poveča se celoten obračunski plačilni sklad za 15%. 5. »Indos«, industrija obdelovalnih strojev, Ljubljana — za livarno do 30. IX. 1954 za 15%, od 1. X. 1954 dalje pa za 20%, za ostale zaposlene v podjetju za 5%. 6. Titovi zavodi »Litostroj, Ljubljana — za metalurški oddelek od 1. oktobra 1954 dalje dodatno za 5%. 7. Tovarna kleja, Ljubljana t- od 1. I. 1954 dalje za 15%. 8. Podjetje Državni obrtni mojster Ivan Mihelčič, elek-troinstalacija, Ljubljana — za vse podjetje 5%. 9. Podjetje Državni obrtni mojster Lovro Pičrnan, kleparstvo in vodovodi. Ljubljana — za vse podjetje 5%. 10. Obrtno stavbeno podjetje »Trnovo«, Ljubljana — za vse podjetje 5%. 11. Biro za lesno industrijo, Ljubljana — & din 2.140.— na zaposleno osebo. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. IV PONOVNO RAZPRAVLJANJE O PRITOŽBAH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ »SLO-VENIJA-PROJEKT« IN »ELEKTRO-PROJEKT« GLEDE POVEČANJA OBRAČUNSKEGA PLAČILNEGA SKLADA Odbornik Jože Gasparič je poročal, da sta se podjetji »Slovenija-projekt« in »Elektro-projekt« pritožili proti odločbam MLO glavnega mesta Ljubljane. Podjetju »Slovenija-projekt« je bilo odobreno povečanje obračunskega plačilnega sklada in to le za projektantsko osebje (18. seja zbora proizvajalcev z dne 2. VII. 1954), podjetju »Elektro-projekt« pa celoten obračunski plačilni sklad v višini 18.6% (23. seja ?bora pioizva-jalcev z dne 28. IX. 1954). Izvršni svet LRS je na obe' pritožbi izdal odločbo, s katero je razveljavil odločbi Mestnega ljudskega odlora glavnega mesta Ljubljane s tem, da se predmet vrne v ponovno razpravljanje in odločanje. Izvršni svet LRS smatra, da sta podjetji postavljeni v slabši položaj kot ostale projektantske organizacije, katerim j® MLO Ljubljana že prej odobril 20-odstotno povečanje od polnega zneska obračunskih plaž. Tov. Gasparič je predlagali da se obema podjetjema poveča celotni obračunski sklad p° 20%. Predlog je bil soglasno sprejet. V RAZPRAVA IN SKLEPANJ^ O PRITOŽBI PODJETJA »EXPORT-PROJEKT« PROTI ODLOČBI O ODOBRITVI DELOVNIH MEST Odbornik Jože Gasparič j® poročal, da se je podjetj® »Export-projekt«, Ljubljana-pritožilo proti odločbi MLO glavnega mesta Ljubljane 0 odobritvi delovnih most. Odločba določa za 4 mesta v f°' to-oddelku drugo vrsto, podjetje pa navaja, da zahtevaj® navedena 4 delovna mesta visoko kvalifikacijo, ker moraj® biti delavci specializirani z® komercialno in turistično f°' tografijo v črno-beli in barvni tehniki. Komisija, ki je obravnaval® pritožbo, smatra, da so razloi?1 utemeljeni in predlaga, da 80 pritožbi ugodi. Predlog je bil soglasno spr®' jet. VI POTRDITEV ZAKLJUCN«1 RAČUNOV NEKATERI« GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZA LETO 1953 Odbornik Jože Gasparič j® po obrazložitvi predlagal, ® se potrdijo zaključni računi z® naslednje gospodarske organ'-zacije: 1. Gostinsko podjetje Poj’ ’ 2. Trgovsko podjetje Mestn zadružne zveze, 3. »Tiki«, Ljubljana, . 4. Mestna klavnica, Lj®D Ijana, 5. »Litostroj«, Ljubljana, O predlogu so razpravi'1' odborniki Jože Gasparič, J0 ZAŠČITA GOZDNEGA ZELENEGA PASU MESTA LJUBLJANE IZ ZAPISNIKA 26. SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE, KI JE BILA 17. DECEMBRA 1954 Janežič in Mirko Jeriha. Predlagani zaključni računi so bili soglasno sprejeti. Odbornik Franc Pipan je poročal, da so ga delavci iz dimnikarskih podjetij zadolžili, da interpelira na zasedanju zbora proizvajalcev. Dogaja se, da posamezni mojstri in zadruga kršijo odločbe, ki so bile izdane glede rajonizacije. Ravno tako zaračunavajo za izvršena dela znatno višje honorarje kot mestna podjetja. Predlagal je, naj se izvede ponovna rajonizacija, razveljavijo naj se nepravilno sklenjene pogodbe ali pa naj sc dimnikarska obrt podržavi tako, da bo prišla pod komunalno dejavnost mesta. ■ O poročilu so razpravljali odborniki: Zdravko Rakušček, Tone Polajnar, Franc Pipan, Stanič in Alojz Ba- Viljem raga. Sef upravno-pravnega odseka Tajništva za gospodarstvo MLO jo dal k interpelaciji pojasnilo in poročal, da je odlok o dimnikarjih in njih novi ra-jonizaciji v pripravi. V pripravi je tudi predlog za kompleksno rešitev tega vprašanja. Odborniki so sc s tem pojasnilom strinjali. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsedujoči je zaključil sejo. Vodja zapisnika: Vinko Butala, s. r. Predsedujoči: Stane Vogelnik, s. r. Overitelja zapisnika: Franc Merčun, s. r. Metka Tomec, s. r. 26. SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV IZVLEČEK IZ POROČILA 0 PROBLEMATIKI PLANA ZA LETO 1955 Priprave za sestavo družbenega plana za leto 1955 so se Pričele že v poletju, ko jo Tajništvo zn gospodarstvo MLO dalo podjetjem prva navodila in postavilo roke zn predložitev predloga zn družbeni plan. Te predloge1, ki smo jih dobili od podjetij je bvet za gospodarstvo obravnaval na posebni seji ter pri-še! v glavnem do naslednjih zaključkov: Osnutek družbenega plana, kakor so ga predložila podjetja v osnovi ni sprejemljiv in 'adi ni v skladu z gospodar-skirri razvojem našega Mest-j1RP* ljudskega odbora. Ugotovilo se je v mnogih prime-ri‘h da podjetja predvidevajo zaižanje proizvodnje, da predvidevajo nesorazmerno povečanje delovne sile, ki ni v jpkakSnem soglasju s predvideno proizvodnjo in vrednostjo dela. to sc pravi z akumji-ln<'ijo, ki naj bi jo podjetja 'istvnrila v letu 1955. Iz vsega !°ga bi morali zaključiti, da '*o storilnost dela v naših gospodarskih organizacijah v bdu. 1955 znatno nazadovala. '1 o je bila osnovna karakteri-st'ka tega prvega osnutka. '' ilustracijo naj navedem boka j številk, ki to problemn-oko potrjujejo. Če nagledamo Predlog podjetij vidimo, da b' . rednost proizvodnje nasnroti •etn Računati bi morali z znatnim nazadovanjem v podjetjih, s padcem proizvodnosti dela in vrednosti dela. kar pa ne more biti v skladu z našimi gospodarskimi interesi. Podjetja so k svojim predlogom dala gotove utemeljitve. Nekateri argumenti, ki jih navajajo, so opravičljivi, nekateri pa so tudi taki. ki se redno vsako leto pojavljajo, n jih potem praksa ovrže. Proporci v realizaciji znatno odstopalo od postavljenih planov. Tako stališče podjetja v vlavnem opravičujejo z naslednjimi razlogi. 1. Zvišanje cen surovinam Ta argument na splošno drži. je tudi utemeljen, vendar so podietia dobila navodila, po kakšnih cenah naj knlkulira-io. Rečeno je bilo, da nat upoštevajo cene drugega polletja odnosno cene v avgustu mesecu letošnjega leta. 2. Pomanjkanje surovin. Ta razlog se doslej redno navaja in če bi vzeli vsako trenutno težavo v poštev, notem bi vsako leto nrišli do nemogočih planov. Nemogoče je. da b’ ob koncu leta za naslednje leto lahko računali s popolne gotovostjo, da se bo uvoz \ celoti realiziral, da se borb realizirala vsa domača naročilu itd. Vendar smatram, redloge in naročil, da se po-^bviio pristopi k obdelavi ys,|blka in predlogov podjetij L. sodelovanju s podjetji, nai |>' ,s.» Pripravil nov osnutek '"'jotju nai bi nove predloge „'.'beljila. Vendar tudi zad-,ib- popravljeni predlogi, niso ,'j1 bistveno drugačnega re-jjj,1 ,,lta. V glavnem ie ostalo \edno odprt« problematiko. Jo nakazuje prvi osnutek. koliko ostreje, ker so se blagovni fondi znižali, vendar tega ne bi mogli vzeti ko1 osnovo pri sestavi družbenega plana. 3. Nekateri direktno navajajo kot trelii razlog, znižanje uvoza. Nedvomno je to razlog često utemeljen, ko' sem to podčrtal, ko sem omenil pomanjkanje surovin. Toda nimamo razloga, da b: predvidevali slabšo preskrbe uvozu kot v letošnjem letu ko je katastrofalna letina ob čutno vplivala na našo plačilno bilanco z inozemstvom. Ce letošnie leto primerjamo z naslednjim letom, nimamo razloga, dn bi slikali sedaj razmere slabše, kot so letos. Letošnja realizacija nam daje vendarle čisto drugačno sliko kot jo daje osnutek družbenega nlnna. 4. Nekateri navajajo ko' razlog tudi povišanje umori’ zarije. Tudi ta v nekaterih primerih drži. Kot jc znano, so nova osnovna sredstva, nabavljena po 1. januarju 1954 vnesena v knjige po dejanski nabavni vrednosti, dočim se je ocenitev vršila s faktorjem 1,8, ki ne odgovarja dejanskemu stanju na tržišču. V kolikor gre za take primere je utemeljitev v redu in jo bo treba upoštevati, istočasno pn tudi računati, da morajo nova osnovna sredstva donnšati in dajati večjo proizvodnjo. 5. Nekateri navajajo kot razlog bojazen, da v prihod njem letu ne ho mogoče več delati v nndurah. Ta bojazen je neutemel jena, ker sc predvideva, da bo Svet za gospodarstvo imel v prihodnjem letu možnost odobravati v utemeljenih primerih nadurne delo. Svet zn gospodarstvi MLO nedvomno ne bo imel razloga voditi v tem pogledu politike, ki bi bila škodljiva za razvoj našega gospodarstva. 6. Nekateri navajajo znižanje cen. Rekel bi samo to, da je v osnutku družbenega plana v državnem merilu jasno označeno, da se družbeni plan zn leto 1955 postavlja na osno vi cen v mesecu avgustu letošnjega leta. Mislim, da nam mora biti tudi to jasno, dn bi tako predvidevanje, ne dn b' upoštevali objektivne gospodarske pogoje, ne bilo na mesili. Letošnje leto nam dokazuje, _ da nima smisla na papirju predvidevati neko znižanje cen, če ekonomski pogoji za to v državnem merilu niso podani. Zato mislim, da se naj podjetja orientirajo na cene meseca avgusta..To ie realno, v kolikor pn bi prišlo do znižanja, kar jc željo verjetno nns vseli, pn mora do tega znižanja priti po pravi ekonomski poti in iz ekonomskih razlogov, ne pn zaradi tega, ker predvidevamo v planu tako ali tako. Plan naj da realno sliko tega. kar se bo v gospodarstvu tudi realiziralo. V splošnem lahko ugotovimo, dn ni razlogov, dn hi plan za prihodnje loto postavljali nižje od letošn jega. Cc vzamemo v poštev letošnjo katastrofalno letino, potem lahko rečemo. dn moramo biti zadovoljni z letošnjo realizacijo družbenega plana. Ce ob tako slabi letini ugotavljamo to potem ni razlogov, da bi bil! zn leto 1955 preveč pesimistični. Mislim, dn jo treba ob tej nriliki ugotoviti še to. du je leto j n i i sistem nagrajevanja v podjetjih naravnost zaviral razvoj storilnosti delo, ker jo ornktično onemogočal v podjetjih princip plačevanja po učinku. Osnutek Uredbe o plačali delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij -a prihodnje leto ne predslav-lia pruvegu revolucionarnega skoka v smeri stimulativnega nagrajevanja, vendar lahko ugotovimo, dn kažejo osnutki, ki so sedaj v razpravi in ki iih bo Izvršni svet Zvezne Ljudske skupščine FLRJ v na j-krnišem času sprejel, na napredek v tej smeri, kar znnči. da bodo podjetja vendarle 'meln možnost v letu 1955 plačevati po učinku. Podjetja v prihodnjem letu pri proizvodnji torei ne bodo imela ovir kot so jih imela letos, ko jih ie oviral sistem novprečnili obračunskih plač. Da je temu 1 >ko. svedoči dejstvo, da je Zvezni izvršni svet prvotni predlog družbenega plana zavrnil prav zato. ker ni vseboval instrumentov in takih predpi- sov, ki bi pospeševali p rod uk tivnost delu v podjetju. Nedvomno jc, da lahko računa mo na ogromne rezerve, ki so v posameznih podjetjih, če se proizvodnost dela poveča. Navedel bi še primer, ki drastično kaže, kako nesprejemljiv jc bil prvotni predlog družbenega plana, ki so ga se stavila podjetja, To je vprn šnnje investicij. Mestni ljudski odbor je v letošnjem letu zagotovil podjetjem znatna nova investicijska sredstva in lo predvsem zn take investicije, ki bi morale neposredni vplivati na večjo in boljšo proizvodnjo. Mestni ljudski odbor je v letošnjem letu raz delil podjetjem okrog 900 milijonov dinarjev investicijske ga kredita iz investicijskega sklada. Tudi je Mestni ljudski odbor v letošnjem letu dal precej dotacij v okviru kmetijstva in za dvig kapacitet ibrtništvu. Razen toga je MLO z letošnjimi instrumenti družbenega plana zagotovil podjetjem znatna lastna sredstva za investicije. Zadnja razprava na Mf.O jc dala jasen in soglasen sklep, dn se ob te; situaciji, ko sc imobiliz.irnjr, gotova sredstva, ne seže po sredstvih samih podjetij. Zakaj? Zato, da sc ne slabi go spodarska moč podjetij, nasprotno, da se podpre podjetja, da lahko izvrše drobne investicije. ki vplivajo na boljše pogoje. Tudi v pogledu amortizacije imajo podjetja letos mnogo večje možnosti vzdrževanja in obnovitve osnovnih sredstev. Ce upoštevamo vsa la sredstva, lahko ugotovimo, da bi se to nedvomno morale odražati v prihodnjem planu v boljši in večji proizvodnji Nasprotno temu pa predlog družbenega plana kaže. kol da sredstva zaviralno vplivajo na razvoj proizvodnje. Osnovno v problematik' družbenega plana zn prihod nje leto je torej, da dvignemo proizvodnjo. Jasno jo, da bomo samo ob dvigu proizvodnje in povečanju blagovnih fondov lahko računali na znižanje cen. Zbor proizvajalcev Ml .O naj o problematiki družbenega plana zavzame svoje stališče. Posamezni odborniki nai bi na svoiilt volilnih enotah razpravljali o teli problemih. Sedaj so bili napravljeni že prvi koraki za stabilizacijo gospodarstva. O tem je bilo govora tudi na zadnji seji MLO, ko sc je govorilo o imobilizaciji presežnih sredstev za leto 1954. Kakor vidite se pripravljajo nadaljnji ukrepi kot so kontingentiranje pri izvozu, ukrepi pri zmanjšanju fronte investicij in podobno Investicije sc zmanjšujejo za to, dn no bi povečali inflacijske tendence, ki je pri nas v gospodarstvu. Ce upoštevamo vse te ukrepe, ki so na vidiku, potem ni bojazni v našem gospodarstvu. dn l)i šel razvoj v smeri nadaljnjega dviganja cen. Trenutno stan je ne more biti merilo zn razvoj v letu 1955. Jasno je. dn se tak razvoj predvideva ob normalni letini, kar je predpostavka, kajti verietnost ie. da slabim letinam sledijo dobre. Ce vzamemo vse to v poštev, lahko zaključimo, dn ni razloga predvidevati za leto 1955 nižje plane. Prosim tovariše odbornike, dn prediskutirnio to vprašali ie tudi s stališča letošnjih izkušenj. Letošnje izkušnje ob sprejemanju in realizaciji družbenega plana, o katerih smo razpravljali pri rebalansu in tudi še kasneje, nas jasno opozarjajo na škodljivost nerealnega planiranja in to v merilu podjetij, MLO in končno v splošnem državnem me-lilu. Tendenca mora biti ta, da dosežemo incd podjetji in komi: nami sporazum v teli problemih. Na osnovi analiz in treznega preudarka moramo postaviti realne plane, ker i.e na tej osnovi jc mogoče, da boste na zborih proizvajalcev, kadar boste razpravljali o sprejemanju družbenega plana, lahko presodili, ali so in-itrumenti pravilni ali ne. Poudariti hočem še to, da Mestni ljudski odbor ne more računati za prihodnje leto z nižjimi potrebami kot jih ima v letošnjem letu in seveda tuli ne more predvidevati nižjih sredstev zn kritje teh potreb. Mestni ljudski odbor se bo inornl z realnimi instrumenti nasproti podjetjem, ki tega ne bi raz.vela. zavarovati. Zbor pi oizT njalcčv naj bi s svojimi voliv.i o teli odnosih do podrtij n spravljal. Med zborom proizvajalcev In proizvajalci bo treba doseči več sodi lo’ n n ja. doseči bo treba, du bodo naši plani za nriliodnje leto realnejši, ker bomo sicer imeli v prihodnjem letu še večje težave kot jih imamo letos. Mislim, da boste v razpravi odločili, da bo treba na zborih volivcev, kateri naj bi bili čimprej, o tem razpravljali. POZIV V smislu 47. člena temeljnega zakona o družbenem prispevku in davkih (Uradni list FRLJ, št. 1/52), 74. člena uredbe o dohodnini (Urad. list FLRJ, št. 56/53) ter 35. člena uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55/53) in zaradi pravilne ob-tiavčbe zasebnih obrtnikov in drugih privatnikov za leto 1954, Finančna uprava pri MLO glavnega mesta Ljubljane poziva vse gospodarske organizacije, državne organe, ustanove in zavode, zadružne in družuene organizacije ter njihova gospodarska podjetja na območja Ljubljane, da sporočijo najkasneje do 20. januarja 1955 podatke o prometu in o izplačilih zasebnim obrtnikom m drugim zasebnikom, za v letu 1854 dobavljeno blago in opravljene storitve. Teh podatkov ni potrebno izkazati po računih, ki so že registrirani po finančnem organu. Poročilo mora vsebovati za vsako dobavo in storitev naslednje podatke: 1. priimek in ime, poklic ter bivališče privatnega dobavitelja blaga oziroma izvršitelja storitve, 2. vrsta posla (dobava, storitev), 3. datum računa, pobotnice, pogodbe alt podobno, 4. fakturni znesek, 5. vrste odtegnjenih davkov (prometni davek, dohodnina, davek na dohodek od avtorskih pravic) z navedbo zneska za vsako vrsto davkov, datuma odvoda tn številke bančnega računa, 6. pripomba. Poročilo je treba poslati Finančni upravi MLO, Kresija, soba 16/1. oziroma pristojni upravi za dohodke pri občin- sitih ljudskih odborih Polje in Šentvid. V kolikor je bilo izplačilo izvršeno na osnovi neregistriranega računa, pobotnice ali druge listine, ki pa bi morala biti v smislu odredbe o registraciji računov zasebnikov registrirana pri pristojnem finančnem organu, morajo biti tozadevna Izplačila tudi prijavljena, v pripombi pa označeno, da registracija računa ni bila izvršena z obrazložitvijo, kako je prišlo do finančnega prekrška. Finančni organ bo vsak tak primer obravnaval in za leto 1954 izjemoma odstopil od predloga za kaznovanje, v kolikor bo ugotovil, da ni bil finančni prekršek namenoma povzročen. Opozarjamo družbene organizacije, kot n. pr. Ljudsko tehniko ter njena društva in klube, da se temu pozivu odzovejo, v bodo če pa, da dosledno postopajo po predpisih o registraciji računov zasebnikov. Gospodarske in družbene organizacije, ki ne bodo predložile podatkov ali ki bodo poslale netočne podatke, bomo predlagali v kaznovanje po čle nu 132 uredbe o dohodnini i globo od 10.000 do 500.000 dinarjev, odgovorne osebe pa z globo od 1.000 do 100.000 dinarjev. Finančna uprava pri MLO glavnega mesta Ljubljana OPOZORILO Ker mnoge gospodarske organizacije in obrtna podjetja grešijo pri postavljanju ali razrešitvi odgovornih računovodij, se opozarja: Uredba o knjigovodstvu gospodarskih organizacij je objavljena v Uradnem listu FLRJ št. 63/1953. Popravek uredbe je izšel v Uradnem listu FLRJ, št. 8/1954. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij pa je izšla v Uradnem listu FLRJ. št. 20/1954. - REVIJA »KOMUNA« Revija »Komuna« Vse gospodarske organizacije, socialne, zdravstvene, prosvetne, kulturne In komunalne zavode s samostojnim finansiranjem In proračunske zavode, množične organizacije in občinske ljudske odbore obveščamo, da je s 1. oktobrom 1954 začela izhajati Ilustrirana revija KOMUNA časopis Stalne konference mest In mestnih občin FLRJ. Namen revije je. da seznanja svoje bralce z uspehom, s problematiko in načinom reševanja nalog z vseh področij dela in družbenega dogajanja v komuni. Sodelujejo najboljši strokovnjaki. List »Komuna« izhaja dvomesečno na 80 straneh. Naročnina za tekoče In naslednje leto znaša 1.200 din, ki jih nakažite na tekoči račun NB št. 1012-T-1676 »Komuna« — časopis Stalne konfcrcncije gradova 1 gradskih opštkia Jugoslavije Beograd. Vsakemu kolektivu jc »Komuna« poti cima pri vsakodnevnem delu. V___________ _________J Po 53. členu »Uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij« se vodstvo knjigovodstva gospodarske organizacije sme zaupata samo osebi s potrebno strokovno izobrazbo, za katero se lahko upravičeno pričakuje, da bo vestno opravljala to delo. Manjše gospodarske organizacije lahko zaupajo svoje knjigovodstvo posebnim gospodarskim organizacij am, ki se ukvarjajo s tem, da vodijo knjigovodstvo za druge orgamiza-cje. Nastavljanje vodje knjigovodstva je določeno s 54. členom goraj navedene uredbe, ki pravi, da se vodja knjigovodstva gospodarske organizacije imenuje praviloma po razpisu v smislu določb 95. člena uredbe o ustanavljanju gospodarskih organizacij in obrtov. Ce vodja knjigovodstva n: menovan po razpisu, kakor to določa prejšnji odstavek, ne glede na to, ali je stalni ali honorarni uslužbenec, mora imet’ gospodarska organizacija za njegovo namestitev pritrditev Sveta za gospodarstvo pristojnega ljudskega odbora mesta, odnosno okraja. Vodja knjigovodstva priseže pred nastopom službe pred predsednikom pristojnega mestnega—okrajnega ljudskega odbora, ali pa pred odbornikom, ki ga on za to pooblasti, da bo službo vestno or avljal, skrbel za pravilna izvajanje gospodarskih in finančnih predpisov in da bo pri svojem delu stalno gledal na koristi gospodarske organizacije in družbene skupnosti. Vodja knjigovodstva je odgovoren za urejenost in ažurnost knjigovodstva ter za sestavljanje predpisanih periodičnih obračunov in poročil, (55. člen uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij). Prav tako gospodarska organizacija ne sme znižati plače vodji knjigovodstva, če se s tem ne strinja Svet za gospodarstvo pristojnega ljudskega odbora (59. člen uredbe o - knjigovod. gospod, org ). Z odločbo, s katero gospodarska organizacija odpove službo vodji knjigovodstva, se mora strinjati Svet za gospodarstvo pristojnega ljudskega odbora. Gospodarska organizacija sc kaznuje z denarno kaznijo cd 10 000 do 100.000 dinarjev, če zaupa vodstvo knjigovodstva osebi, ki nima predpisanih pogojev (64/2. člen uredbe o knjigovodstvu) Analogno z goraj navedenimi določili se opozarjajo vse gospodarske organizacije, da pi edvsem nameščajo odgovorne knjigovodje potom pravilnih razpisov, v kolikor pa so imenovanja odgovornih knjigovodij mimo razpisov, pa si je brezpogojno predhodno poskrbeti potrebno soglasje pristojnega mestnega—okrajnega ljudskega odbora — Sveta za gospodarstvo. Isto velja tudi za odpovedi. Za soglasnost je v predlogu navesti: Ime in priimek knjigovodje, čas in kraj rejstva, narodnost In državljanstvo, šolska izobraz.ba, položeni strokovni izpiti, dosedanje službovanje ter morebitne kazni. Vlogo je pravilno kolkovati. Tajništvo za gospodarstvo MLO glavnega mesta Ljubljane ODLOK Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 31-102/53) ter 6. točke 68. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občan (Uradni list LRS št. 19-90/52) v zvezi s sklepom zbora proizvajalcev MLO v Ljubljani je Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane na 51. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 24. decembra 1954 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Razpisujejo se nadomestne volitve v 51. volilni enoti za volitve v zbor proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane. 51. volilna enota obsega gospodarsko organizacijo Titovi zavodi »Litostroj* v Ljubljani. 2. člen Ker se je odbornik zbora proizvajalcev za 51. volilno enoto Pečar Franc Iz Ljubljane, Guts-manova ulica št. 15 odpovedal mandatu ln je zbor proizvajalcev njegovo odpoved sprejel, mu je prenehal mandat. Nadomestne volitve bodo v četrtek, dne 17. februarja 1955 3. člen Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS«, v mestnem »Glasniku«, na oglasni deski MLO v Ljubljani in na krajevno običajni način v 51. volilni enoti. 4. člen Odlok začne veljati takoj po objavi. Predsednik MLO: Dr. Marijan Dermastia, 1. r. ODLOK Na podlagi 29. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. list št. 13-147/54 in 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin, je Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane na 51. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. decembra 1954 sprejel ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov Mestnega ljudskega odbora v I. tromesečju 1955 J. člen Dokler ne bo sprejel Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane družbenega plana in proračuna za leto 1955, se bodo planirali osebni izdatki za mesec januar, februar in marec v višini izdatkov v mesecu novembru 1954, ostali izdatki pa po dvanajstinah proračuna, odobrenega za leto 1954. 2. člen Izdatki mestnega proračuna se bodo začasno finansirali s temi viri dohodkov: 1. z delom dobička gospodarskih organizacij, 2. z delom dopolnilne dohodnine od kmetijstva, 3. z delom dopolnilne dohodnine od samostojnih poklicev in premoženja, 4. z delom državnih taks, 5. z dohodki mestnih taks in mestnega prometnega davka, 6. z dohodki uradov in ustanov, 7. z drugimi dohodki. 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku v I. tromesečju so sestavni del proračuna za celo leto 1955. 4. člen Ta odlok velja, ko ga sprejme Mestni ljudski odbor, uporablja se od 1. januarja 1955 in objavi v »Glasniku«. Predsednik MLO: dr. Marijan Dermastia, s. r. POZIV ZA PLAČILO PRVE DAVČNE AKONTACIJE ZA LETO 1955 Dne 1. januarja 1955 zapade v plačilo prva akontacija dohodnine in prometnega davka za leto 1955, ki znaša 25% lanskoletnega dokončno odmerjenega davčnega predpisa. Opozarjamo vse zasebne dav-ko-plačevalce, predvsem kmete, obrtnike, izvrševalce svobodnih poklicev in lastnike zgradb, da plačajo navedeno akontacijo do 15. februarja 1955 v smislu 112. člena uredbe 0 dohodnini. V kolikor pa bi kdorkoli imenovanih potreboval pred tem plačilnim rokom potrdilo « plačanih davkih, je dolžan predhodno poravnati vse dne 1. januarja 1955 v plačilo zapadle davčne obveznosti. Po 15. februarju 1955 borne neplačano akontacije prisil00 izterjali s 9'/« obrestmi in izvršilnimi stroški vred. Finančna uprava MLO glavnega mesta Ljubljani1 OLO LJUBLJANA - OKOLICA DAVČNE OLAJŠAVE PRI OBNOVI SADOVNJAKOV Z uredbo o dohodnini (Ur-I. FLRJ, št. 56/53) so po čl 26. tč. 3. oproščena dohod- zemljišča. na kuterih se zasadijo novi sadovnjaki in sicer: a) na katerih so vsadijo jablane, hruške, češplje ali dru-plemenito sadje — za dobo 3 let; h) na katerih sc vsadijo orehi in lešniki — za dobo 10 let- Ker uredba ničesar ne navaja. kako mora biti sadovnjak zasajen in oskrbovan, da ie davčna olajšava prizna in ker bi na drugi strani nepravilen način zasajanju lahko povzročil težave pri obnavljanju — predvsem kar se tiče standarizacije proizvodnje in trgovine s sadjem, daje gospodarski svet 01,0 Ljubljana Dikoliea po sklepu seje z dne 7. XII. 1954 naslednja navodila za ureditev sadovnjakov: t. Obnovljen nasad mora biti strnjen in mora meriti najmanj 0.50 ha. Pcxl navedeno površino se davčna olajšava ne prizna. 2o pridobitev naivedenc površine, proizvajalci lahko uredijo skupen strnjen nasad, dohodnina pa >e obračuna vsakemu posebej- 2. Sadovnjak mora bitizozi-rom na pleme, podlago in sorto zasajen v primernih dimniških in talnih prilikah n položaju, ki dopuščajo obnovo. Pri ugotavljanju teh dementov služi kot osnova zbor za posamezni sadni oko-iš 3. Kvaliteta zasajenih sadik nora odgovarjati strokovnim ladjarskim predpisom, sadike pa morajo biti nabavljene iz priznanih drevesnic. 4. Nasad mora biti zasajen pravilno in v razdaljah, ki so v sodobnem sadjarstvu z ozirom na podlago in višino debla predpisane za poedina plemena in sorte. 5- Kdor reflektirn na olajšavo, mora predhodno izdelati ureditveni načrt nasada, katerega mu posreduje OZZ Ljubljana okolica po strokovnjaku. 6. V dobi davčne olajšave mora biti sadovnjak dobro i® jx) sadjarskih načelih pravil' no oskrbovan (okopnvan, gnojen. pravilno obrezan, škropljen. preko zime pa zavarovan proti zajcem in škropljen). / nasprotnem primeru se P*r dobljene davčne olajšave lahko razveljavi. Urejanje sadovnjakov v 1® namen prevarja tin osnov* prijav, ki morajo biti vložen0 v letu nasaditve, Finančn* uprava OLO, po inšpektorji za sadjarstvo, . Tajništvo za gospodarstvo TAKSNE ZNAMKE OKRAJA LJUBLJANA-0K0LICA Na podlagi odloka o uvedbi taksnih znamk je ista kot okrajnih taks in promclnega davka, ki ga je sprejel okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na skupni seji obeli zborov dne 31- oktobra 1953 (Ur. 1. LRS, št. 39/53) v zvezi z obvestilom Finančne uprave 01.0 Ljubljana okolica, ki je bilo objavljeno v »Glasniku« št. 20 glede uvedbe okrajnih taksnih znamk (taksnih vrednotnic). ponovno obveščamo prebivalstvo občinske ljudske odbore, ljudske odbore mestnih občin, gospodarske in družbene organizacije, zavode in vse usianove , na območju okraja Ljubljana okolica, da so od 15. decembra 1954 dalje v prometu okrajne taksne znamke, ki zamenjujejo dosedanji način plačevanju okrajnih luks v gotovini. Taksne znamke 01,0 Ljubljana* okolica so ti-sknne v naslednjih vrednostih- din 5, 10. 20, 50. 100 in 500-Velikost iu oblika okrajnih umsmii zatonu jc mm državnih taksnih vrednoto' ca h — kolkih. Taiksne znamk okraja Ljubljana okolica 6 enake taksnim znamka1*’* Mestnega ljudskega o<>r Ljubljana z razliko, da m mesto oznako »MLO Ljubil1^ na« nosijo oznako »Oi-LJUBI.JANA OKOLICA*. Ker so okrajne znaonke razlikujejo od tak ni h znamk MLO I.j ubij"1,L samo po že omenjeni o/J**'. ilo i" ostalih taksam podvrže'1'* izdajatelja, na to še Pose )'|y opozarjamo, da ne bi nos'" pomote pri laksirunju vloff k ____,. ,___|_____| v PV?lo pok upravnim organom C'- listin. predloženih ,— -^ravnim org Ljubljana okolica. i . s° Okrajne taksne znamke, v prodaji pri vseli malop'1" V j ničih državnih taksnih v''. jj, notnie. — kolkov pri občin8 ljudskih odborih in Ijul,s' y odborih mestnih občin ‘llia. odooriti mostnin onem ■ . glavni pisarni OLO Ljubi na okolica.