Štev. 8.	V Mariboru, 25. aprila 1888.	IX. tečaj.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 glil. «0 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. —Na anonime dopise se ne ozira.— Uokupisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravništvu: Kelsorstrnsse S v Mariboru. —Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. O poočitovanju pri računstvu. — Marka Fabija Kvintiljana govorniški pouk. — Botanjčni listi. — Slovniški pogovori. - Dopisi. — Razne stvari. — Poslano. — Natečaji.
Računstvo se bitstveno loči od drugih j^e^Betov, od prirodoslovja itd. (Je jo to resnica, mora se tudi pri računstvu drn-gače poočitovati, kakor pri drugih predmetih. Dvoje vprašanj vriva se na prvo mesto: 1. Kako je poočitovati števila, 2. kako operacije seštevanje, odštevanje, množenje, merjenje in delitev? Odgovor na prvo vprašanje sledi neposredno iz duševne predočbe števil ali boljše rečeno iz razsodbe, katero si vstvarjamo pri medsebojni cenitvi o ko-likosti števil.
En sam. pogled na cvetlico, na žival itd. zadostuje, da jo spoznam. Ali pa spoznam tudi vsakoršno število,• n. pr. število dreves, katere se nahajajo skupaj, na en sam pogled? To je v obče nemogoče, na pogled mora še slediti nek duševen akt, če hočem poizvedeti, koliko dreves se pred mojimi očmi nahaja. Kakšen jo pa ta duševni akt? Ali si sestavimo v duhu n. pr. drevesa v neko podobo, ali pa si vstvarimo vrsto, t. j. ali štejemo, da ocenimo si jih število? Če ocenjujemo števila po podobah, potem so tako zvane številne podobe, na katere nekateri vse računstvo naslanjajo, gotovo pedagogično važne, če pa ne ■— zakaj nam je v sedanjih šolah za štenje tako malo mar? Ta duševni akt pa ravno določuje, kako so v šoli števila poočitovati. V n a n j a predočba mora preiti v notranji vzor, če se to ne zgodi, se nam po-očitovano res kaže tako, kakoršno se v naravi nahaja ali nahajati morje, ne predstavlja nam pa duševnega procesa ter tega tudi ne vzbuja.
Mnogo se je o predočbi števil govorilo in pisalo; to vprašanje pi-etfem^l sem tudi sam v spisu o metričnem računilu.**) Tillich se je o tem že leta 18£!5> prav jasno izrazil. On piše:	^, C^
„. . . . Pestalozzis Elementarbiicher stellen die Zahl als Folgl empjrisčher VVahrnehmungen dar, w;ihrend sie hier als Acte rein innerer Anschaunng aufgefasst werden. Dort ist iiberall von Zahlen - G r o s s e, nicht von Zahlen-Ordnung die Rede; hier ist durchaus alles auf die Ordnung gebaut. Die Zahlen von 1 bis 10 werden Normen fiir Ordnung, fiir Rubriken, keinesvvegs
*) Ta članek priobčujem zarad njegove važnosti tudi v drugih pedagogičnih listih. Začel sem v „Laibacher Schulzeitung", katera se je izrekla proti mojemu aparatu. Pis.
**) Dobiva se pri Ig. v. Kleinmajr & Fred. Bamberg-u v Ljubljani.
fur die aussere Darstellung der wahrgenommenen Vielheit, die nach meiner Ueberzeugung nur durch Ordnung in uns entstelit uud nur darauf sich stiitzt. Indem wir z. B. 85 ausspreehen, so sclnvebt uns keinesvve gs jede Einheit vor, sondern vielmehr die Zahl der Zig (Zehner) und der Einer; noch auffallender ist dies bei Ilunderten und Tausenden der Fall, die nur insoferne Sinn fur uns haben, als wir die Kubriken uns mit Klarheit vorstellen; der Einheiten sich bewusst zu werden, ist schlechterdings unmoglich".
Te besede so jasne in mislil bi človek, da jim ni treba nič drugega pristaviti. Ker mi je pa na tem ležeče, da tako zvano trojičenje, o katerem govorim v svoji brošuri, natančneje osvetlim, naj spregovorim še nekoliko besedi o predočbi števil.
Vsak pripoznava, da spoznamo na en pogled, ali imamo pred sabo, 1 ali 2, ali S drevesa. To potrjuje skušnja. Opazujmo le narod, kako šteje jajca, žreblje in druge reči. V eno roko jemljejo po 3, v drugo po 2 žreblja itd. — Če hočeš daljico razdeliti na 2 ali na 3 jednako dele s prosto roko, nimaš pri tem nobenih posebnih težav; pri razdelitvi na 4 enake dele razpolovimo naj-pred celoto in potem polovici. Kako se nam pri razdelitvi na 5 in na več ena kih delov godi, je vsakemu jasno. — Številni znaki starih narodov obstoje iz skupin po 1, 2, 3 znake (včasih tudi po 4), s čimur niso očitovidno nič drugega nameravali, kakor, da so kolikor mogoče hitro prezirali število znakov napisanega števila. Iz takih skupin nastale so številne podobe, in ker so se te podobe ločile jedna od druge, kakor hiša od cerkve itd., so vedeli, katera števila te podobe predstavljajo. Take številne podobe si na vsak način moremo misliti kot prve številke (številne znake). Pomen števila 3 postane še bolj jasen, ako si ga natančneje ogledamo pri računanju. Akoravno še le pozneje o posameznih operacijah govorimo, hočemo važnost tega števila že na tem mestu povdarjati, da se nam trojičenje popolnoma jasno pokaže.
Ako imamo rešiti nalogo: „Štej od 5 (7, 8,..) za 2, 3 dalje" izvršimo jo lahko brez posebnih pripomočkov (n. pr. brez pomoči prstov). Drugače je že, ako nam je za 4, 5, ... daljo šteti; v teh slučajih potrebujemo podpore. Mi štejemo n. pr. na prstih toliko časa dalje, da smo jih vzeli 4, 5 itd. Na mojem računilu moremo se na isti način posluževati koleščekov.
Enakošno se nam godi, kedar imamo nazaj šteti. Mislimo si, da otrok v predpisanem številnem prostoru zna šteti, potem tudi ne potrebuje nobene stvarne podpore, kedar ima prištevati število 1 ali 2, ali 3, seštevanje more izvršiti zgol v duhu; drugače pa je pri prištevanju večih števil, za to potrebuje vnenje podpore, prstov, koleščekov itd., dokler si ne zapomni resultatov, n. pr. za 5 + 4 resultat 9, za 9 + 9 resultat 18 itd., ali pa dokler si ne misli 4 kot 3 + 1, 5 kot 3 + 2 itd. in ne prišteva zaporedoma 3 in 1, ali 3 in 2 itd., za kar mu pa mora prištevanje števil 1,2, 3 popolnoma mehanično gladko biti. Kako se seštevanje v tem smislu na mojem aparatu poočitovati more, je samo ob sebi jasno. Prištevaj n. pr. k 5 koleščekom še 4 koleščeke itd.
Enakošna opomnja velja za odštevanje, katero se tudi na štenje naslanja, samo pri tem štejemo nazaj.
Kakor število s ponavljanjem jednote, n. pr. drevesa, postane, tako obstoji bistvo množenja v ponavljanju skupine enakošnih reči, n. pr. v ponavljanju
3 dreves itd. 1, 2, 3 takih skupin nam stopijo ob jednem pred dušno oko; mi si moremo vse skupine ob jednem in vsako za se misliti, pri čemur se nam yidi vsaka skupina kot neka množina, podoba te množine je vendar za dušno oko neka meglena celota in ne množina, v kateri vsak del ob jednem tudi za se razločimo. Dvakratno, trikratno število dreves ali drugih reči si torej moremo ob jednem dušno predočiti, že drugače pa je s štirikratnim, petkratnim številom itd. Kakor se seštevanje izvršuje, ako po 1 naprej štejemo, tako se izvršuje množenje, ako štejemo po 2, 3, 4 itd. naprej. Na mojem aparatu treba je le nastaviti skupine po 2, po 3 koleščeke itd. te primerno premikati, ako hočemo operacijo predočiti.
Polovico od 6, tretjino od 6 ali kakega drugega števila si duševno lahko predočujemo; vse drugače je pa s 4. 5. delom kakega števila itd. O tem se prepričamo takoj, ako na mojem aparatu nastavimo 6 koleščekov jeden zraven drugega vender v jednaki razdalji, in jih razstavimo v dve skupine po 3 koleščeke ali v 3 skupine po 2 koleščaka. Jednake opomnje veljajo za merjenje.
In ako otroka natančneje opazujete, prepričate se, da si 2kratno, 3kratno kakega števila hitro zapomni, vse drugače je s 4kratnim, 5kratnim števil itd. Taisto velja za delitev in merjenje. In brez psihologičnega vzroka stari vendar niso med račune podvojenja (Duplieren) in razpolovitve (Medieren) kot posebne račune uvedli?
Oglejmo si z ozirom na število 3 še tako zvane številne podobe. Število 6 n. pr. vidim v znani številni podobi tako, da mi stopite pred dušno oko jasno dve vertikalni vrsti, pike v njih vidim pa zatemnelo, ali pa tako, da ste jasni dve piki horicontalne vrste, vse drugo pa zatemnelo itd. O enaki prikazni prepričamo se lahko pri drugih številnih podobah. Tako premišljevanje privede pa nas do resultata:
Tudi iz številnih podob nismo v stanu vrednosti števil z enim samim pogledom razzreti; mi vemo le iz znane podobe, da nam ona določeno število predočuje.
Pa poskusimo števila 13, 9, 8, 14, 20 itd. hitro med seboj preceniti, ali storimo to s pomočjo številnih podob? Take nam ne stopajo pred dušno oko.
Številne podobe so ljudje še le iznašli in sicer stari, katerim so služile kot številke (kot znaki za števila), monografi za vzorno (?) računanje, one niso posebnost našega duha, iz katere izvira računanje, kakor se razpleta v naših mislih.
Ako namerava torej vnenjo poočitovanje, da notranji vzor vzbuja, da ga podpira, sledi iz povedanega neposredno, da so številne podobe nesposobne za poočitovanje števil, za tako poočitovanje, kakoršnega nam je v šoli treba. Vnenjo poočitovanje se mnogokrat na račun dušne operacije pretirava; kakor hitro se zadnja brez ovir razmota, ima prvo prenehati kot nepotrebno, da kot zaviravno.
Ako torej števil ne moremo precenjevati trenotno iz n atom i h podob, kakoršnih vidimo brez števila — 13 dreves n. pr. nahajamo v natori v raznovrstnih skupinah — katere se torej v duhu med seboj vdušujejo, kako se pa potem to godi ?	(Dalje sledi.)
--4S»-
Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk.
Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Breznik.
(Dalje.)
P o g 1 a v j e 3.
Naj I i se takoj najboljši učitelj rabi?
Tudi prepričanje onih se tie sme zamolčati, kateri tudi tedaj, kedar jim se dečki za retorja godni zdijo, menijo, da jih ni treba takoj najboljšemu učitelju izročiti, ampak je nekoliko časa pri slabših obdrži'*, kakor bi srednjost učiteljeva pouku bolj primerna bila, ker se da lože razumeti in posnemati, in je manj prevzeten podvzeti težave prvega pouka. V tem oziru se menda ne bo treba dolgo truditi, da dokažem, za koliko je bolje navzeli se najboljšega1) in kako težavno da je, vkoreninjene napake iztrebiti, ker sledeče učitelje dvojno breme čaka; in sicer jo odvada težja in važnejša, kakor pouk. Zaradi tega je baje Timotej-) znani piskač na piščal navadno dvojno plačilo zahteval od onih, katere je vže drug poučeval, kakor ako so mu se povsem nevedni izročili. V stvari je zmota dvojna: prvič, ker menijo, da oni slabši učitelji v tem času zadostujejo, in ker so v svoji zares veliki potrpežljivosti s temi zadovoljni; pa akoravno je ta malomarnost graje vredna, bi še vendar precej znosna bila, ako bi taki učitelji manj učili ne slabeje; drugič (in ta zmota se tudi često nahaja) menijo, da se oni, ki so si večo izurjenost v poučevanju pridobili, k manjšim stvarem ne ponižujejo, in to se včasih v resnici zgodi, ker jiiu mrzi pečati se z učenci nižjega razreda, včasih ludi, ker tega nikakor ne umejo. Pa jaz onega, ki neče biti, k učiteljem ne prištevam, vzmožnost pa ima po mojem mnenju najboljši učitelj največo, ako le hoče; prvič ker je oni, ki v zgovornosti druge prekaša, gotovo one stvari najbolj natančno predelal, s katerimi se zgovornost doseže, drugič, ker je pri pouku metoda merodajna, ki je baš najbolj učenemu najbolj znana; naposled, ker se nihče v višjih stvareh tako ne odlikuje, da bi manjših ne vedel. Ali je mari Fidija3) Jova sicer izvrstno napravil, nekdo drugi pa bi bil ono, kar je v okras tega dela potrebno, bolje dovršil; ali pa dovršen govornik ne bo znal govoriti in najbolj izkušen zdravnik ne bo v prav lahkih boleznih vedel, kaj je treba storiti ?
Kaj pa dalje? ali ni neka zgovornost, veča, kakor da bi jo slaba moč dečkov z umom doseči mogla? Seveda; pa jaz priznavam, da mora zgovoren in razumen učitelj tudi poučevati znati, da se k učencu primerno poniža; ravno tako kakor naglo hodeči, majhnemu, ako ž njim potuje, roko poda in svoj korak zmanjša ter sploh ne hodi tako, da bi ga spremljevalec ne mogel do-
') Učence je treba z najboljšimi duševnimi izdelki vzrejati. Vzgoja v elementarnih šolah je veliko važneja kakor v viših.
*) Timotej, rojen Milečan, jo umrl L 357. pr. Kr. Bil je glasovit, pesnik ditirambov, ki so se z glasbo prednašali (Gic. de leg. 2, 15, 39).
Fidija, Atenčan, učenec Ageladov, bil je na j več i grški umetnik v kiparstvu (v prvi polovici petega stoletja pr. Kr. Mimo krasnih kipov boginje Atene je vstvarit pet homerjovih verzih (II. I, 528 — 531) ideal olimpskega Zona v kolosolnem kipu iz zlata in slonove kosti, kjer bog sovražnike premagavši v mirnem veličanstvu caruje. Čez resno veličanstvo v obrazu je bila nepopisljivo lepo razlita miloba in blagohotnost. Grki so lepoto tega kipa tako občudovali, da ga je hotel vsak vsaj enkrat v svojem življenju videti.
hajati. Kaj pa? Ali niso predavanja najučenejših lože razumljiva in bolj jasna? Saj je pfva vrlina zgovornosti jasnost in čim manj se zamore kdo z duhom izkazati, tem bolj se povzdiguje in šopiri, kakor se ljudje majhne postave na prste postavljajo in ravno slabotneži huje žugajo. Kajti jaz sem prepričan, da puhli, sprijeni, pustobesedni in na kateri koli drugi navadi napačnega posnemanja bolehajoči govorniki ne hirajo zaradi krepkosti ampak slabote, kakor telesa ne otekajo zaradi zdravja, ampak bolezni in utrujeni se od ravne poti ločijo, da prenočijo. Tedaj bo učitelj tem bolj temen, čim slabejši je.
Jaz se dobro spominjam, da sem v prvi knjigi pisal, ko sem šolskemu pouku prednost dal pred domačim, da se prvi pouk in nežen napredek bolje vzbuja s posnemanjem součencev, ki je lože, to pa vtegnejo nekateri tako razumeti, kakor da bi se moje sedanje mnenje s prejšnim ne strinjalo. To pa nikakor ne; saj je vendar to prav vzrok, zakaj da se ima deček najboljšemu učitelju izročiti, kar bodo učenci pri njem tudi bolje poučeni ali to govorili, kar je posneme vredno, ali pa bodo tako grajani, če so kaj pregrešili, neolikan učitelj pak bo morda napake celo odobraval in se svojo sodbo poslušalce na nje navadil. Torej naj bo tisti v zgovornosti in obnašanju odličen, ki bo po vgledu homerjevega Fojnisa1) tudi govor in dejanje učil.
Poglavje 4.
O prvih vajah pri učitelju zgovornosti.
Odslej hočem razlagati to, kar za pravo nalogo učiteljeve zgovornosti smatram, odloživši za nekoliko časa ono, kar povsodi zgovornost imenujejo. Meni se vidi primerno s takimi stvarmi začeti, kakoršnih se je deček pri jezikoslovcih naučil. Ker imamo tri plemenita povestij, če ono pied sodnijo preziramo (namreč bajko, ki se nahaja v tragedijah in pesnih sploh, ki ni samo od resnice oddaljena, ampak tudi od njene oblike; izmišljeno pa resnici podobno povest, kakoršni komediji rabi; zgodovinsko povest, v katerej se razlagajo resnične dogodbe); in ker smo jezikoslovcem prepustili pesniške povesti, naj prične retor se zgodovinsko povestjo, ki je tem bolj krepka; čim resničnejša je. O najboljšem načinu pripovedovanja pa hočem tedaj govoriti, kedar bom o sodil ijskem2). govoru razlagal. Med tem pa naj zadostuje na to opozoriti, da naj povest sploh ne bo suhoparna niti pusta (čemu bi pač toliko truda za učenje porabili, če bi zadostovalo stvari preprosto in neolikano izraziti), pa tudi ne preobširno in naj se ne zaletava v prisiljene opise, v katere premnogi zabredejo posnemaje pesniško svobodo. Oboje je napaka; a veča je ona, ki izhaja iz duševne siromašnosti kakor ona, ki iz obilnosti. Kajti dovršen opis se ne more pri dečkih niti zahtevati niti pričakovati; pa boljša je obilna nadarjenost, vrl poskus in duh, ki včasih celo več stvarij izvrstno razume. Tudi jaz se v teh letih učenčevih ne bi spod tikal nad preobilnostjo. Jaz bi učiteljem samim celo to skrb priporočil, da še nežne narave po dojniško precej mirno vzrejajo in pustijo, da se dečki z nekim, rekel bi mlekom prijetnega pouka sitijo. Med tem bo sicer truplo precej polno nastalo, ali ga bo dorasla doba stisnila. Odslej je upati na krepkost. Pri otroku se je vendar zanaprej bati mržavosti in
') Fojnis, Amintorjev sili, bil je Abilejev vzgojitelj in učitelj (Hoin. II. IX. 442).
2) Pr. IV, 2.
slabosti, če se takoj le gole kosti vidijo. Naj le dečki v teh letih mnogo stvarij iznajdejo in se iznajdenih vesele, če tudi niso ne zadosti dovršene in resne, saj se nahaja zoper obilnost sredstvo, a neplodovitost se ne da z nobenim trudom odpraviti. Od nadarjenosti onega dečka ne bom celo ničesar pričakoval, v katerem se živahni dub po trezni pameti vduši. Jaz želim, da se nahaja iz prva prirojen duševen zaklad, ki je obilen in čez navadno mero. Mnogo odvzamejo temu leta, mnogo razumnost opili, nekaj se z rabo pogubi, če je le toliko nadarjenosti, da se da kaj iz nje izrezati in kaj vpodobiti; toliko pa je bode, ako ne bomo iz prva pretanke ploske rezali, katero vtegne dleto pri izdelovanju prodreti. Mojim mislim o tej starosti (deški) se bo oni manj čudil, ki bode v Ciceronu1) čital: „Meni je namreč ljubo, če mladenič plodovitost kaže".
Zatorej se je pred vsem pri dečkih najbolj treba čuvati pustega učitelja, ravno tako kakor suhe in malo vlažne zemlje pri rastlinah, ki so še nežne. Odtodi postanejo takoj podli in tako rekoč proti tlem gledajoči ljudje, ki nimajo poguma povzdigniti se nad navaden pogovor. Mržavost se prikaže pri njih mesto zdravja in nevzmožnost mesto bistre razsodbe, in dokler menijo, da so zadosti brez napak, zabredejo baš v ono napako, da so brez vrlin. Tedaj se naj tudi zrelost ne pospešuje; kakor se mošt v kadi neokisa takoj, le tako bodo tudi dečki leta prenašali in se starostjo napredovali.
Tudi ta opomba je zelo važna, da včasih zbog prestrogega vstrahovanja deški duh opeša, oni izgubijo pogum, se užalijo, naposled jih se mržnja polasti in, dokler se vsega bojijo, se tudi ničesar ne upajo, kar je v največo kvar. To tudi poljedelci dobro vedo, kateri menijo, da se ne sme porabiti srp, pri nežnem zelenju, češ da se menda železa boji, in še ne more prenašati. Prijazen torej mora učitelj posebno biti, da vže po naravi huda sredstva njegova mila roka zlajša, nekatere stvari naj pohvali, druge naj potrpi, tudi izpremeni naj navedši vzrok, zakaj da se tako zgodi, ali pa z lastnim dodatkom pojasni. Včasih bo tudi vgajalo, da sam cele sestavke narekuje, katere naj deček tudi posnema in kateri mu se naj med lem prikupijo kakor lastni. Ce je pa njegova pisava tako zanikarna, da se sploh popraviti ne da, bo, kakor me lastna skušnja uči, v korist, dati isto gradivo na novo pisati, čim ga boš v drugič razkladal pripominjajoč, da lehko učenci to še bolje napravijo; kajti z nobeno stvarjo se ne vzbuja bolj veselje do učenja kakor se zaupanjem. Pa poprava je v razni starosti različna, in močem primerne naj bodo zahteve in poprave. Eekel sem dečkom, kedar so obnašali se nekoliko preveč svobodno in veseli bili: Sedaj še hvalim to pri vas, pa prišel bode čas, ko taistega ne bom več dopuščal; tako so se veselili svoje nadarjenosti, ter se v razsodbah niso varali.
(Dalje sledi.)
------—
Botanični listi.
(Spisal Fr. Kocbek.)
Leta 1888. prinašal je „Popotnik" v sestavkih „Iz botanične pušice" blizu 100 popisov navadnejših rastlin. Od tega časa pa se nikdo ni več oglasil, ki bi nadaljeval ove opise.
') O govorniku II, c. 21.
Ker sem prepričan, da se več čast. tovarišev bavi s „scientia amabilis", odločil som se v teh skromnih »botaničnih listih" opisati še druge, zlasti redkeje in zanimive rastline. In baš Spodnje Štajerska ponaša se lahko s svojo bogato cvetano.
Predno pa pričnem opisovati razne cvetke, ne bode odveč, ako povem, kako se naredi herbarij, kako se rastline nabirajo in suše. S temi vrsticami vstrežem morda botaniku — začetniku.
I.
Herbarij1) imenujemo večjo ali manjšo število posušenih, določenih ter na kak način (navadno po znanstvenih načelih) urejenih rastlin.
Rastline se nabirajo iz raznih vzrokov. Časi so nam v spomin na razne dogodke ali doživljaje, časi v nakit in ukras (takrat vzamemo le same lepe rastline), često pa v zabavo. Največ ljudi peča se z nabiranjem rastlin zato, da jih znanstveno preiskuje.
Da rastlinska zbirka vstreza znanstvenim svrham, morajo biti posamezni individuvi popolni, t. j. imeti morajo vse dele: korenine, steblo ali bilko, liste, cvet in če možno tudi sad.
Davno je vže od tega kar so jeli herbarije narejati. Ker se pri nekaterih rastlinah ne razvijo vsi deli naenkrat (sad, časi tudi listi niso na cvetečem eksemplaru), zato je treba razne dele v raznih časih nabirati. — Glavni smoter herbarija je, da shvatamo značajne znake redov, plemen in vrst po lastnem nazoru in to naenkrat. Tako si podobo rastline sploh ložje zapomnimo. Na dalje pa tudi lahko primerjamo in prispodabljamo rastline od raznih nahajališč z mnogoterimi spremembami.
Zelo važni so herbariji botaničnih pisateljev, zlasti onih, ki opisujejo in krste nove rastline. Taki herbariji razsojajo v prepirnih in v obče sumnih slučajih o pristnosti te ali une vrsti. Te rastline, ali od dotičnega pisatelja dobljene ali kot iste potrjene, imenujemo „original-eksemplare", kateri so večje vrednosti nego najboljše podobe in opisi. V splošni pouk služijo tudi javni herbariji, vstanovljeni za posamezne dežele in pokrajine.2)
Herbarij mora biti kolikor mogoče popoln, naj obsega vsa plemena, vrsti in povrsti. Vrednost pojedinih zbirk rastlin ravna se : a) po številu vrst in plemen; b) po bogastvu posamičnih komadov jedne vrste od raznih nahajališč in v raznih oblikah in c) po številu original-eksemplarov od botaničnih pisateljev.
Podloga vsakemu herbariju so navadno rastline iz bližje okolice, kjer nabiralec biva. Pozneje se zbirka lahko pomnoži z nakupom inostranskih ali sploh redkih rastlin, z dari in z zameno domačih rastlin s tujimi.3) Tudi na
') Lat.: herbarinm (herba pomeni zel).
2)	V Gradcu jo v „Joanneum"-u štajerski herbarij, ki obsega vse na Štajerskem rastoče rastline. — „Rudolfinum" v Ljubljani hrani pa kranjske rastline ločene od občega herbarija.
3)	Na Dunaju obstoji „Botanischer Tauschverein", katerega je dr. Aleksander Skofitz ustanovil leta 1846. Rastline, ki se ponujajo v zameno, objavljajo se v »Oester-reichisch botanisehe Zeitschrift", kateri list urejuje dr. A. Skofitz od 1.1851 sem, ter stane 8 gld. — Tudi pisatelj teh vrstic pripravljen je redke rasti ine iz Savinjske doline zamenjati z drugimi.
večjih potovanjih, nalašč zato prirejenih, najdemo lahko mnogo še neimajočih rastlin. Pri vsaki rastlini, katero dobimo iz tujih rok, treba je hraniti prvotne listke (Original-Zettel), na katerih je zapisano ime rastline, nahajališča in nabiralca. Ti listki so v dokaz njene pristnosti.
Da pa herbarij služi svojemu namenu, morajo rastline biti dobro določene in tako urejene, da je lahko in hitro najdemo. Začetnik stori najbolje, ako ga uredi po knjigi, po kateri določuje rastline.1)
Pri narejanju herbarija gledaj na to-le: Vsako rastlino deni v polo papirja ali jo prilepi na pol pole z malimi papirčki, ki so zadej gumoyani. Ako vlagaš rastline le v cele pole, treba je razne povrsti ali rastline od raznih nahajališč ločiti, da se ne pomešajo. Najbolje je, ako med nje vložiš več pclpol papirja. K vsaki rastlini prideni listek, kjer je zapisano ime rastline (latinsko in narodno), nahajališče, katere označi na kratko glede kakovosti tal ter datum, kedaj si jo nabral. Te potrebne podatke zapišeš tudi lahko na polo samo. Ako polagaš rastline v cele pole, zapiši ime tudi zunaj, najbolje v spodnjem desnem oglu. Rastline posameznih vrst, ki spadajo k jednemu plemenu, uvrsti alfabe-tično ter jih deni v posebno polo, na katero se zapiše ime plemena in tekoče število. Posamična plemena u vrste se zopet ali alfabetično ali po njih stanju v rastlinskem sistemu, po katerem je herbarij narejen. Tako se dobe, rodi in razredi rastlin. Da se pa katero pleme lahko hitro uajde, napravi si imenik vseh plemen s tekočimi števili. Plemena jednega roda narejajo jeden ali več berbarnih fasciklov. Vsak fascikel položi v mapo (od debelega papira) s traki, s katerimi se poveže. Na mapo zapiši zopet ime plemena itd.
Herbarij treba je dobro hraniti, da ga ne vgonobijo razni mrčesi.
Kdor se je vže pečal z določevanjem rastlin, vedel bode, kako je pri nabiranju treba paziti na vse dele. Rastline se izkopavajo z velikim nožem ali rastlinsko lopatico. Nabrane rastline hranijo se v botanični pušici ali v mapi. Težko je reči, j o -1 i za botanične izlete pušica pripravnejša od mape. Vsaka ima svojo dobro in slabo stran. V mapi se lahko rastline ločijo nežne od debelejših ter posebej vložijo, kar se v pušici pomeša ter ta ali una rastlina poškodi. V mapi so rastline vže nekoliko stisnjene, kar olajša vlaganje v stiskalnico. Slaba stran mape je pak ta, da v zelo vročih dnevih rastline rade ovene in se zgrbančijo, zlasti ako nekateri deli gledajo iz nje. V pušici ostanejo rastline dalje časa sveže ter ne vene tako hitro. Kaj dobro je pri pušici (udi to, da one rastline, ki rade zgube cvet ali ga zapro, lahko doma postaviš v kozarec, da
') Od botaničnih knjig, po katerih sc lahko rastline določujejo, navedeni naj t,e-!o: Dr. Lorinser: „Bofcanisches Exenrsionsbuch," 5. natis (3 gld.). — Dr. ,J. Lennis: "Sjnopsis der Pflanzenkunde", 3 zvezki (okoli 30 gld.) in „Sclmlnaturgeschichte" (okoli 2 gld.). — Dr. M. Wil!komm: „Fiihrer in's lteich der dentsohen Pflanzen" (11 gld. 20 kr.). — Dr. Koch's „Taschenbnch der Doutsehen nnd Scfciveizer Flora". Na novo izdal E. Hallier (okoli 4 gld.). — Dr. Maly: „Deutsche Flora". — H. Wagner: „IUustrierto doutscho Flora" (okoli 10 gld.), v 2. izdajo predelal dr. A Garcke. — Dr. J. Mally: „Flora von Steiermarck". Tu so imenovane le štajerske rastlino z nahajališči, pa brez opisov.	Pisatelj.
Ravnokar jo prišla na svitlo Wil!komm-ova določevalna knjiga „Schulflora von Oosferreich", katera je prav praktično urejena in stane lepo vezana samo 2 gld. Knjigo prav toplo priporočamo prijateljem rastlinstva, zlasti botanikom začetnikom, ker je po njej lože določevati kakor n. pr. po Lorinser-ju ali Koch-u.	Ured.
vnovič cveto. — Najbolje stori botanik, ako vzame na večje izlete oboje: pušico in mapo ter lahko rastline hrani, kakor se mu zdi prikladneje.
Nabiralec rastlin naj pazi dalje, da obišče vsa nahajališča svojega kraja v raznih časih. Za herbarij izbere se vselej najlepša; rastlina normalne velikosti. Nekateri nabirajo le male eksemplare, ker jih ložje suše. To je tedaj zbirka pritlikavcev. Vendar herbarij naj naravo predoči tako, kakoršna je zares, naj sodržuje rastline v pravi velikosti in v raznih spremembah.
Za sušenje rastlin rabi se najvspešneje klejast (geleimtes) papir; a tudi časopisi, stare knjige lahko rabiš v to svrho. Le debele in sočnate rastline kakor kukovice (Orchidae) in dr. suše se v p i vnem papiru. Pri vlaganji rastlin v papir paziti je na to-le: Nikdar ne vlagaj mokrih rastlin (od dežja ali rose itd.), ker rade plesnijo in postanejo črne. Te rastline in tudi iz vode vzete posuši poprej na zraku. Pri razprostiranju glej, da rastlina obdrži svojo naravno postavo, kolikor to sušenje dopušča. Nežne in nesočnate rastline kakor trave itd. vloži eno polo, katerim legam ni treba vmes dejati praznih pol. Pri debelejših rastlinah deni med pojedine lege rastlin po 2 do 6 praznih pol Veliki eksemplari se ali vpognejo ali razrežejo na več delov. Rastline, ki so lesene ali imajo predebelo steblo ali korenino, prerezi v sredi, da so tanjše. Pri razprostiranju rastlin še glej, da ne leži jedna na drugi, ali da se ne na-kupiči preveč cvetov ali listov. V papir vložene rastline potem obteži s kamenjem ali s čim drugim ali je pa deni v stiskalnico. (Jez 24 ur zameni moker papir s suhim ter ponovi to 2 do 3 dni. Potem razpoloži posamezne lege, da so več dni na zraku suši''. Nazadnje je še enkrat obteži.
Zelo sočnate in mesnate rastline je težko lepo posušiti. Najbolje je, ako je vložiš v debele lege pivnega papira ter je gladiš nekolikokrat z vročim likavnikom (Plattstahl). Na ta način zgube večino svojega soka. Nato se suše kakor druge rastline.
Pri sušenju napravita se navadno dva pogreška. Nekateri rastline preveč stiskajo, tako da pojedini deli zgube prvotno obliko, ker so zmečkani. Drugi zopet premalo stisnejo in rastline se skrčijo ali zgrbančijo. Tu je treba tedaj zlato sredino zadeti.
V herbarij položi le dobro posušene rastline, ki še imajo neko elasticiteto, da jih je možno tudi pozneje še preiskovati. Premalo posušene rastline plesnijo, postanejo črne; presuhe pa se zlome pri vsakem dotiku. Več o tem morda o drugi priliki!
--
Slovniški pogovori.
Piše prof. J. P—a. v Ljubijani.
(Daljo.)
Preje ali više si priznal, da v priponkah ali besede in oblike tvarjajočih obrazilnih končnicah tiči neka pomen pretvarjajoča moč, kaj pa sledi iz tega, in ker ste obliki: prepričavši in prepletši isti obliki, to je tvorno pretekla I. deležnika, kaj misliš?
No kaj nego to, da naklonski obrazili ali naklonili „vši" in „ši" ne morete biti različni, ampak da ste edinje in isto, in da bi se z enim samim, bodi si z: vsi ali ši ravno tako lahko, če ne laže, izhajalo.
Zakaj neki pristavljaš: „če ne laže"?
To radi tega, ker bi v tem slučaju marsikomu ne bilo treba si glave beliti, ali se slučajno naj rabi: vši ali ši?
Oe je do tega, kaj meniš, kaj bi se naj vporabljevalo: vši ali ši?
Mi ni prav jasno.
Pazi! kako se glasi prav tvorjeni pravi glagolni ali tvorno - pretekli I. deležnik glagola preplesti iz prepletti?
No: prepletši.
Kaj tvori v tem slučaju pravi glagolni ali tvorno pretekli 1. deležnik?
To tvori naklonilo: ši.
Torej tiči v naklonih: ši popolna pravi glagolni ali tvorno-pretekli I. deležnik tvarjajoča moč?
Popolna.
Kaj pa sledi iz tega?
Iz lega sledi, da je pravega glagolnega ali tvorno-preteklega 1. deležnika pravo naklonilo: ši in ne: vši,' in da bi se v vseh slučajih smelo vporabljatr naklonilo: ši.
Kaj je pa potem: vši?
Vši je pa po mojem mnenju sostava iz: v in naklonila: ši.
Ali res misliš, da je: vši sostava?
Se ve da mislim.
Pazi! kako se glasi prav tvorjeni pravi glagolni ali tvorno-pretekli 1. deležnik glagola prepričati?
No: prepričavši.
Kaj daje obliki: prepričavši pomen deležnika?
Gotovo deležniško naklonilo: ši.
Je-li pred naklonilom: ši stoječi: v brez vsakega pomena?
Brez vsakega.
Ali je tudi brez vsakega namena?
Menda ne.
Zakaj neki ne.
Ker bi ga gotovo v obliki ne bilo, da je brez vsakega namena.
Kateri namen pa ima pred naklonilom: ši v obliki: prepričavši stoječi: v, kaj meniš?
Ne vem.
Potrpi nekoliko! tvori pravi glagolni ali tvorno-pretekli 1. deležnik glagola: prepričati s pravim deležniškim naklonilom: ši! kako se glasi?
Glasi se: prepričaši.
Kaj pa misliš o obliki: prepričaši?
Mislim, da je sicer prav tvorjena, a da se neko slabo glasi.
Je-li oblika: prepričaši prav tvorjena?
Da.
Kako pa?
Iz nedoločnikove osnove: prepriča in z deležniškim po prešnjem za pravo sprejetim naklonilom : ši.
Oblika: prepričaši, rekel si više, je na slabem glasu, kaj ne?
Prav na slabem.
Ali se glasi oblika: prepričavši lepše?
Lepše in blaže.
Iz katerega namena se je torej med odprto nedoločnikovo osnovo: prepriča, in pravega glagolnega ali tvorno preteklega I. deležnika pravo naklonilo: ši soglasnik v vklopil.
Iz namena, da pospešuje lepo- ali blagoglasje. — Ali si še prejšnjega mnenja, da je: vši sostava iz: v in ši, ali si se česa drugega prepričal?
Cesa drugega.
Kaj pa sedaj meniš?
To, da sta: v in ši y: vši čisto različna in popolnoma si tuja živelja.
(Dalje sledi.)
---
«
Dopisi.
Iz Žalca. Celjsko učiteljsko društvo imelo je dne 3. aprila t. 1. svoje mesečno zborovanje, ki je bilo mnogobrojno obiskovano.
Po odpetju krasnih pesni „Domovina" in „Tiha luna" pozdravi prvo-sednik navzoče ter predstavi tri novo pristopivše člane: gg. Eeibenschuh iz Grižs, Brinar iz Loke in Gnus iz Zgornje Rečice pri Laškem trgu. Jednega uda pa je zgubilo društvo, ker je g. Gostinčar odišel iz Frankolovega v Šoštanj.
Tajnik prečita zapisnik zadnje seje, kateri se odobri, in naznani, da je dne 7. mareija odposlal peticijo zoper Liechtenstein-ov predlog deželnemu in državnemu poslancu g. M. Vošnjaku, kateri jo je izročil vis. zbornici, kakor bode razvidno iz štenografičnega zapisnika.
V imenu računskih pregledovalcev poroča g. J. Logar, da je našel vse v redu, na kar dobi blagajnik absolutorij.
O „zavezi" slovenskih učit. društev poroča g. Fr. Kocbek ter omeni, da je doslej pristopilo vže 10 učiteljskih društev, katerih pismeni odgovori so bili itak objavljeni v „Popot."
Na to sledi zanimiv govor g. A. Brezovnika: „ Črtice iz moje šolske prakse". Govornik poročal je za takrat le o obnašanju učencev v šoli in zunaj šole, povedal svoje lastne skušnje in način, kako preiskuje in kaznuje nepo-voljno obnašanje učencev. — Pri prihodnjih zborovanjih nadaljeval bode referent svoje črtice o drugih predmetih.
Pri zadnji točki dnevnega reda nasvetuje g. Fr. Kocbek, naj priredi celjsko učit. društvo v maju izlet v Šmarje. Predlog se vsprejme ter določi 3. maj za spomladanski izlet, sevd le če bode vreme vgodno. Na veselo svidenje torej dne 3. maja v Šmarju!
Omeniti še imam, kar sem v zadnjem dopisu pozabil, da so dne 1. mareija pri zborovanju navzoči tovariši vsi pristopili k ^privatnemu podpornemu društvu za slovenske učitelje".	F. K.
Ptujska okolica. Ptujsko okrajno učit. društvo imelo je 3. t. m. svoje navadno mesečno zborovanje. G. predsednik otvori zborovanje ob'/alL uri, ter omenim, da nam je nemila smrt zopet pobrala enega kolega in društvenika, g. Ivana Glinšeka, kateri je 13. mareija t. 1. po kratki bolezni umrl, na kar vsi pričujoči vstanejo. Za tem prečita g. Porekar nekaj iz njegovega življenja. Ob enem naznani, da je k društvu pristopil g. Svojmir Šnudii, učitelj v Dornavi.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Med dopisi omeniti je oni od društva za varstvo živalij v Gradcu, s katerim se javi, da je to društvo privolilo 50 gld. za vsaki okraj, za enega učitelja, kateri si za varstvo živalij največ zaslug pridobi. Drugi je bil dopis firme „Freitag in Berndt" na Dunaju, kateri javi, da založi rada zemljevid vsakega okraja v ročni obliki, kateri se lahko da učencem v roke. Tisoč komadov stane 52 gld., dva tisoč pa 60 gld. Oba dopisa se vzameta na znanje.
Za tem nastopi c. kr. okrajni zdravnik g. Kleinsasser, ter nadaljuje svoj govor iz enega prejšnjih zborovanj. V svojem drugem delu našteval in pogovoril je g. govornik akutno nalezljive bolezni. Pri uvodu omenil je, da se ravno te
lahko v šoli razširijo, ker se ena od druge težko razločijo Kar pa vse naznani, je mrzlica, katera se pokaže navadno pred akutno nalezljivimi bolezni. Potem je pogovoril bolezni same. K tem je prišteval: rudečico, bleke, osepnice (navadne in ovčje), oslovski kašelj, kripo, davieo ali difteritis, grižo, srap, kolero i. dr. Kot navadni naslednik rudečice in davice omenil je vodeniko.
Govor, kateri je trajal poldrugo uro, bil je jako poučljiv in z veseljem sprejet, ter smo g. c. kr. okrajnemu zdravniku zelo hvaležni, da se jo oziral tudi na to, kaj naj pri eni ali drugi bolezni učitelj stori. G. predsednik so je potem zahvalil za oba govora. G. predsednik je nazadnje predlagal, naj se med navzočimi pobira za podporo sina umrlega g. Glinšeka, kateri je dijak v tukajšnji gimnaziji. Nabralo se je 5 gld. 32 kr., kar se je vdovi izročilo.
Nazadnje še g. predsednik želi, naj se učiteljstvo mnogobrojno vdeleži majnikovega izleta v Furberg, dne 3. maja, pri katerem bo predaval g. prof. Luka Lavtar o „poočitovanju pri računstvu". Na to se je zborovanje zaključilo.
Tedaj kolegi našega in sosednih okrajev! vdeleži'e se tega izleta v mnogo-brojnem številu in ne recite, da bodo tudi brez enega ali drugega opravili. Izleti ptujskih učiteljev so vedno nekak praznik, katerega se vdeleži mnogo odličnih gospodov in gospej iz Ptuja. Pridite pa posebno zaradi predavanja g. prof. Lavtarja, katerega metoda pri računstvu ima lopo prihodnost. Velik je razloček med elementarno podobo računstva pri g. Močniku in g. Lavtarjem. Prvi je šel na pot iz višje matematike do nižjega elementarnega razreda, medtem ko je drugi spodaj začel preiskavati, kjer se temelj polaga.
Tedaj še enkrat: na svidenje in to v mnogobrojnem številu v Vurbergu !
J. St.
Ljutomer. I)ne 12. aprila je zborovalo okrajno učiteljsko društvo v Ljutomeru. Zborovanju jo predsedoval društveni načelnik g. Kryl. Pozdravljajo navzoče predstavi njim tudi novo došlega nadučitelja Oezanjevškega ter društve-nika g. J. Juvan-a. Ob 10. uri otvori zborovanje ter preide po verifikaciji zapisnika zadnjega zborovanja, ter p r očitan ju došlega dopisa k rešitvi dnevnega reda.
G. Schneider, kateri je o sesavcih našega okraja govoril, jo svojo nalogo v resnici v zadovoljnost vseh navzočih rešil. Oti ni samo sesavce po različnih razredih, v katere spadajo naštel, nego vedel je posamesne sesavce jako dobro opisati in marsikaj interessantnega povedati, kaj drugi človek navadno prezre. G. referentu so pa tudi vsi navzoči hvaležni za ta trudapoln referat.
Referat o »Sorodnosti slovenskih jezikov" se je moral radi pomanjkanja časa na dnevni red prihodnjega zborovanja preložiti.
Prihodnje zborovanje bode 3. maja 1888 pri sv. Križu. Nadejamo se da se bodo tega zborovanja vsi društveniki vdeležili ter nas tudi tovariši iz gornje radgonskega okraja se svojo navzočnostjo počastili.	Kovačič
Iz Ponikve. Pri drugem zborovanju šmarijsko-rogačkega učiteljskega društva, dne 12. t. m. rešile so se nekatere nujne društvene zadeve, odobril so je račun in poročalo se o delovanju društva v preteklem letu. — Gosp. Blenk nam je v svojem govoru kazal senčno stran nravstvene vzgoje pri narodu. Razkril je nravstvene pomanjkljivosti, ki se najčešče nahajajo pri mladini in navajal sredstva, ki jih naj uporablja učitelj, da ne zgreši vzgojevalnega namena. Govor je bil obče zanimiv, kar je pričala živahna debata. Pritrdi se nasvetu poročevalca, naj učitelji pridno nabirajo gradivo zadevajoče nravstveno popačenost mladine, da se v,streže strokovnjaku, ki bi vtegnil kedaj to pra-šanje temeljito ravpravljati. Radostno smo pozdravili vest, da nas mislijo dne 3. maja udje celjskega učiteljskega društva počastiti s svojim pohodom in sklenili skrbeti za dostojen vsprejem vrlih celjskih tovarišev. Na svidenje 3. maja v prijaznem Šmarju!	Frane Šetinc.
Ofl štajcrsko-hvvaške meje. Letos je minulo 22 let, od kar obstoji v Zagrebu dobrodelno društvo „Učiteljska zadruga", ki ima namen podpirati učiteljske vdove in otroke članov svojih v bodi in nevolji. Akopram ima društvo plemenito in lopo svrho, vendar ne šteje preobilo članov, kakor je naglašal društven tajnik L. Modec pri 22. glavnem zborovanju duč 19. febr. t. 1. Temu so sila nekoliko kriva pravila, katera je upravni odbor zategadel predelal. O elaboratu novih pravil izveščal je Stjepan Basariček, znan pisatelj pedagogiških dol. Najvažnejše točke na novo vsprejetih pravil so te-le:
Svrha „Učiteljski zadrugi" je, de skrbi za podporo in vzgojo učiteljskih sirot onih učiteljev, ki službujo v Hrvatski in Slavoniji, in sicer daje zakonskim otrokom umrlih članov svojih podpore in druge dobrote tako dolgo, dokler si ne morejo sami prislužiti kruha, nadalje do 18. leta; ako bodo razmere dopuščale, vstanovijo se štipendije za isto otroke. Društvo bode pa tudi skrbelo, da je spravi v kaki zavod (ali si ga s časoma samo vstanovi) ter bodo nadzorovalo odgojo onih otrok.
("lani »zadruge" so: vstanovniki, ki plačajo 50 gld. naenkrat ali v petih letnih obrokih, in redni člani, katerih doneski se ravnajo po starosti pristo-pivšega uda k društvu, in sicer: do izpolnjenega 25. leta je plačati 3 gld.; do završenoga 30. leta 4 gld.; do završ. 35. leta 5 gld. 50 kr.; do 40. leta 8 gld.; do 45. leta 11 gld.; do 50. leta in dalje pa 15 gld. Te vsote plačujejo se vsako loto v dveh obrokih: meseca februvarija in avgusta. Eazven tega vplača še vsak redni član 2 gld. vpisnine, kadar pristopi k društvu.
Doneski vstanovnikov, vpisnina, polovica doneskov od rednih članov, darovi dobrotnikov, dohodki od prirejenih zabav, književnih podjetij itd. porabijo se za matico. Za društvene svrlie vpotrebljajo se le obresti od glavnice in druga polovica doneskov od rednih članov.
Podpora se bode delila po ključu, katerega sestavi od časa do časa glavno zborovanje podeliti pojedinim sirotam v vrednih slučajih tudi izvanredno podporo.
Upravni odbor upa, da se bode na podlagi teh pravil povečalo število udov. —
Iz blagajnik o vega poročila posnamemo, da je imela „ zadruga" v minulem letu 2041 gld. 80 kr. dohodkov, 1157 gld. 85 kr. pa stroškov; ostalo je še tedaj 885 gld. 75 kr. Podpore delile so se mesečno ter je dobilo 14 učiteljskih sirot od 4 do 7 gld., jedna hči pa IGO gld. dote. — Štipendijski zaklad znaša 1500 gld. Za leto 1888 razpisal se je zopet natečaj za 100 gld., katere dobi učiteljska hči, ki se v tem letu omoži.
V upravni odbor so bili zopet izvoljeni: J. Filipovič, prvosednikom; Ivan Šah, podpredsednikom; L. Modec, tajnikom; A. Irgolič, blagajnikom; od Zunanjih članov (ne iz Zagreba) pa: Benkovič, Jemeršic in Strašek.
„ Učiteljski zadrugi" pa želimo tudi mi slovenski učitelji, naj se lepo raz-cvita v pomoč otrokom hrvaških učiteljev.	Boril.
Novice in razne stvari.
[Imenovanje.] Ravnatelj deželne spodnje gimnazije v Ptuju, gosp. Ivan Tsehanet, imenovan je okr. šolsk. nadzornikom za šolski okraj mesto Ptuj.
[O. kr. dež. šolski svet štajerski] je privolil, da se pri ljudski šoli Ter bo vije-V o de, v Laškem šolskem okraju, vstanovite 2 paralelki.
[Učiteljsko društvo za mariborsko okolico] priredi na dan 6. junija izlet, z rednim zborovanjem v Fram, kar odbor vže danes naznanja,
da se č. šolska vodstva pri določenju postavnega prostega dne v spomladi na ta slučaj blagovoljno ozirati zaraorejo ter tako omogočiti, da se učiteljstvo v mnogobrojnem številu izleta vdeieži.	Odbor.
(Umrljivost med hrvaškim ljudskim u č i t e 1 j s t v o m ] Od leta 1878. do 1888. umrlo je na Hrvaškem 109 učiteljev in 21 učiteljic, in to: 1878. 1. 6 učiteljev, 1879. 1. 7 učiteljev in 1 učiteljica, 1880. 1. 12 učiteljev in 1 učiteljica, 1881, 1. 8 učiteljev in 2 učiteljici, 1882. 1. 12 uč. in 3 učiteljice, 1883. 1. 18 učiteljev in 4 učiteljice, 1884. 1. 11 učit. in 4 učiteljice, 1885 1. 17 učiteljev, 1886. 1. 9 učit. in 3 učiteljice, 1887. 1. 9 učit. in 3 učiteljice. Največ jih je torej umrlo 1. 1883. in 1885., najmanje pa 1. 1878. Učiteljic je umrlo V5 manj od učiteljev. Povprečno je umrlo na leto 13 učiteljskih osob, in naj več jih je pobrala učiteljska bolezen »suši ca", namreč 45, kar znaša čez 1/3 vsega števila 130 (109 učiteljev, 21 učiteljic). 1 je bil umorjen, 1 pa se je sam usmrtil, ker ni mogel prenesti krutih prsnih bolečin. Največ jih je umrlo med 20. in 50. letom svoje dobe, in to med 20. in 30. 1. 18, med 30. in 40. 1. 14 in med 40. in 50. 1. 29, od vseh teh pa čez polovico, t. j. 32 za jetiko.	Po „Napredak-u."
[Zavod za gluhoneme.] V Zagrebu se je, kakor poroča „Napredak" osnoval odbor odličnih mož, ki se ima posvetovati o tem, kako bi se dal v Zagrebu vstanoviti zavod za gluhoneme.
[Nekdanji ljudski učitelj, danes rektor univerze] Sedanji rektor univerze v Berolinu, prof. dr. Se h w e n d en e r, je pričel javno delovati kot ljudski učitelj v Eiifis-u v kantonu St. Gallen na Švicarskem. Odpovedal pa se je službi ter na visoki šoli v Ziirich-u svoje študije nadaljeval.
[Anglija] potrebuje, kakor je „Schoolm." preračunil, pri 45.000 učiteljskih osobah (18.000 učiteljev in 27.000 učiteljic) vsako leto 3438 novih učit. moči (1008 učiteljev in 2430 učiteljic), med tem ko obstoječa učiteljska izobraževal išča oddajo na leto le 1678 (718 in 960) mladih učiteljev in učiteljic. Deficit toraj = 290 + 1470 (učiteljev in učiteljic). Ni se toraj čuditi, ako se ena tretjina učiteljev in ena polovica učiteljic v Angliji in Wales-u ni izobraževalo v nikakem učiteljskem izobraževališču.
[Šols ko obiskovanjo na Kranjskem.] V preteklem šolskem letu 1886/87 je bilo na Kranjskem 68.314 otrok, ki bi po zakonu morali obiskovati šolo. Redne ljudske šole pa je obiskovalo le 49.210, šole za silo 1695, privatne šole 2226. Brez šolskega pouka ostalo 5264 otrok. Zaradi telesnih ali duševnih hib je bilo oproščenih 787. Največje pomanjkanje ljudskih šol je na Dolenjskem, osobito v Krškem okraju, kjer je 400 do 500 otrok vpisanih v jedno šolo, notabene jedno ali dvorazrednico.
[Kateri jezik se naj več govori.] Po prof. Kirchhoff u v Halli govore kineški jezik 400 milijonov ljudi, indijski čez 100 mil., angležki nad 100 mil., ruski nad 90 mil., nemški 57 mil., spanjolski 48 mil. in portugalski do 16 mil. ljudi.
[Stritarjevih zbranih spisov] izšla sta 42. in 43. snopič. Vsebina: Preširen (konec). — Pogovori.
[»Drobtinic"] izide letos XIII. letnik. Vsebina bode precej taka, ka-koršna jo bila lani. Želimo si zlasti zabavne tvarine, ki h krati poučuje in blaži. Kakor je bilo mogoče spoznati lani, nagiba se ta letnik na zabavno stran. Želimo vspeha. Spisi, naročila in vprašanja naj so pošilja uredniku z naslovom: g. dr. France Lampe, Ljubljana (Marijanišče).
[„Pedagogiško društvo"] bode zborovalo dne 3. maja t. 1. v Kostanjevici ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopju. Spored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanje iz sadjereje. 4. Poljubno predavanje. 5. Nasveti. K obilni vdeležbi vabl	odbor.
Vabilo k izletu, katerega priredi ormoško učiteljsko društvo v četrtek, 3. maja t. 1. k sv. Tomažu pri Veliki nedelji. Vspored: 1. Ob 10. uri sv. maša. 2. Zborovanje: a) prečitanje zapisnika in dopisov, h) govor g. Kosi (jun.) „o soglasnem delovanju šole in domače hiše", c) govor g. Košar-a o trt ni uši in o požlahtnenju ovočnih dreves, d) nasveti in vplačevanje letnine. 3. Skupni obed. K temu zborovanju vabijo se ne le vsi p. n. udi društva, nego tudi gosti najprisrčnejše.	Odbor.
Vabilo. Šmarijsko-Rogalsko učiteljsko društvo priredi svoje tretje zborovanje dne 3. maja 1888, ob 11. uri v Šmarju s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav slav. Celjskemu uč. društvu. 2. Petje. 3. Zapisnik. 4. „Sola z ozirom na izobraženost naroda", govori g. A. Aškerc. 5. „0 Lavtarjevem metričnem računih", nazorno po metričnem računih govori g. V. Strmšek. 6. Razprava pravil „zaveze slov. uč. društev", priobčenih v zadnjej štev. „Popotnik"-ovej. 7. Predlogi. 8. Razstava učil Smarijske šole. Oziraje se na važne točke toga zborovanja in da sprejmemo svoje drage tovariše Celjskega okraja,y kakor to pristuje kolegijalnosti našej, pozivajo se vsi učitelji in učiteljice Smarijsko-Rogatskega okraja k mnogobrojnej vdeležitvi.	Odbor.
Vabilo. Ptujsko učiteljsko društvo priredi dne 3. maja izlet v Vurberg. Ob 10. uri je sv. maša s petjem. Ob 11. uri je zborovanje v tamošnji šoli, pri katerem bo gospod L. Lavtar, c. kr. profesor na učiteljišču v Mariboru, predaval „0 poočitovanju pri računstvu". Po zborovanju skupni obed v gostilnici gospoda Sorka, poznej petje in godba. Tisti gospodje, ki se hočejo skupnega obeda vdeležiti, naj to vurberškemu nadučitelju naznaniti blagovolijo. Vsak izlet ptujskega učiteljskega društva se je do sedaj izvrstno obnesel, zarad tega upamo tudi letos obilne vdeležbe strani društvenikov, tovarišev sosednih okrajev in učiteljskih prijateljev. Pridite v obilnem številu zarad važnega predavanja in pa zarad veselili ur, katere hočemo med seboj preživeti, pozabljajoči nezgode stanu ter obnavljajoči trdno zvestobo tovariško. Na veselo svidenje tedaj v Vurbergu. Odbor. — Opazka. Ako bi zelo neugodno vreme izlet zabranilo, 3. maja, tako bo 7. junija.
Vabilo k zborovanju in glavni skupščini ^Savinjskega učiteljskega društva" dne 3. maja dopoludne ob 10. uri na Vranskem s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Poročilo o društvenem delovanju preteklega leta. 3. Pregled letnega računa. 4. Volitev računskih preglednikov. 5. Volitev društvenega vodstva. 6. Prosto predavanje. 7. Nasveti. — Društva se vdeleži slavnostnega blagoslovljenja nove zastave ljudske šole na Vranskem. K obilni vdeležbi vabi uljudno	odbor.
Vabilo. „Celjsko učiteljsko društvo" napravi dne 3. maja izlet v Šmarje. Iz Celja je odhod ob 3/i9. z mešanim vlakom. K prav mnogobrojni vdeležbi vabi uljudno	odbor.
Povabilo. Visoko c. kr. namestnijštvo je pravila uč. društva za okraj Gornjigrad potrdilo; vsled tega se vsi p. n. društveniki najuljudneje vabijo k seji v gornjegraško čitalnico na dan 1. majnika t. 1. Ker pride volitev novega odbora in več drugih važnih posvetovanj na dnevni red, se obilne vdeležitve nadeja začasni	odbor.
Poziv učiteljicam! Učiteljico c. kr. izobraževališča za učiteljico v Gradcu podarile so — „društvu za podporo onemoglih, formalno vsposobnih ročnodelskih učiteljic na javnih ljudskih in meščanskih šolah štajarskih" — na čast štiri-desetletnice vladanja Njih veličanstva, našega presvitl. cesarja, 13 gl. in poživljajo ostale učiteljice štajarske da enako store. Doneske prevzema predstojnik imenovanega društva, gospod ravnatelj Dr. Dragotin Hirsch v Gradcu.
Spremembe pri učiteljstva.
Gosp. Josip Juvan, učitelj pri sv. Vrbanu bi. Ptuja, postal je nadučitelj v Cesanjevcih, gosp. Tomo Kunstič, učitelj v Št. Ilu pri Velenju, pa nadučitelj v Zdolah (Brežiče). Gosp. Albert Planer, učitelj v Kostrivnici, dobil je učit. službo v Lembergu, gosp. Ivan Hočevar, učitelj v Jesenicah ob Savi (Kranjsko) pa učit. službo v Zagorju (okr. Kozje). Deiinitivni na svojih uiestili so postali gg.: Rad osi a v J ur ko, učitelj v Dobjem, Kosi Anton ml., pod-učitelj v Središču in Lovro S a h, podučitelj pri Novicerkvi. — Gospod Valentin Ciglar, def. podučitelj v Manjšperg-u, pridev k Št. Ilu v slov. gor., gosp. Kari Maršič, def. podučitelj v Braslovčah, v Št. Pavi v sav. dolini, gospodičina Albina Bolim, def. podučiteljica v Cresnovcah, v Št. J ur ob juž, železnici in gosp. Fran Gostinčar, podučitelj v Frankolovem, v Šoštanj. — Gosp. Svojmir Šnudrl, podučitelj pri št. Jurju v slov. gor., šel je za učit. suplenta v Dornavo, gospodičini Aleksandri na Wruss, podučiteljica v Ma-kolah in Marija Stupica, pom. učiteljica v Loki pri Zidanmostu pa (obe) za suplentije v Braslovče. — Gg. Miha Teran, učitelj v Žicah in Josip Kotnik, učitelj v Kapli (okr. Arvež) stopila sta v stalni pokoj. — Gospod Janez Gliušek, učitelj v Dornavi bi. Ptuja, jo umrl. N. v. m. p.!

Poslano.
V	dopisu iz Središča „Popot." t. 1. str. 93. našel som čudno priporočbo mojih „Pr e go v o r o v." Ko je jo g. A, K. na eni strani priporočil, zdi se mu kmalu na to cena mnogo previsoka. Koliko se knjiga na ta način priporoči, razsodi lahko svak sum.
V	pojasnilu dotičnemu dopisniku to le: Kakor obče znano je knjigotrštvo v Slovencih še le v povojih ter je zelo slabo urejeno. Pisatelji navadno sami zalagajo svoja dela, katerim določijo tako cono, da lahko poravnajo tiskovne stroške. Dobiček ima malokateri založnik, pač pa navadno precejšno zgubo. Ker so tedaj razmere take, ni nobena slovenska knjiga predraga, seve če ni vsebina ničeva. O tem pa razsojuje kritika. —
Sploh pa nisem določil cene jaz nego založnik g. A. Trstenjak, kateri pa ima gotovo skušnjo o tem, kakeršno ceno je treba dati knjigi, da založnik no trpi škode.	Fr. Kocbek.
NATEČA • 11. štv- m-	Učiteljska služba
na cnorazrednici pri sv. Doroteji na Dornavi, IV. plačilnega razreda, in s prostim stanovanjem je izpraznjena.
Prosilci, nemškega in slovenskega podučevanja zmožni, naj svojo prošnje z dokazom o sposobnosti za podučevanje v katoliškom veronauku vložijo do 30. aprila 1888. pri dotič-nem krajnem šolskem svetu.
Okr. šolski s v e t v Ptuju, dno 18. marcija 1888. 3-3	Predsednik: 7l«rr'fc s.
kv-148-	Nadučiteljska služba
na dvorazrednici na Humu (Kulmberg), IV. plačilnega razreda, in s prostim stanovanjem, jo izpraznjena.
Prosilci naj svoje prošnje z dokazom o sposobnosti za podučevanje v katoliškem veronauku vložijo do 25. aprila 1888. pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Okr. šolski svet Ormož, dne 11. marcija 1888. 3-3	Predsednik : Jftare/i *. *•.
Izdajatelj in nrednik M. Nerat.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.