n ri (vin^ HHK rm h m ¦j. Rudolf Maister-Vojanov (1874-1934)" TRIBUNA - tMiH -^— __ I- - *'¦' VSEBINA POLIS, 6 Gregor Tomc: Notranje politični kotiček 8 Jure Rifelj: Zunanje politični kot 16 Draga Ahačič o ustavi in spremem- bah 31 Položaj ženske v družbi 32 Tribunin kolektiv in oseba leta UNIVERZA 9 Intervju z rektorjem Mb univerze 30 Problemi UK-Ljna HAZARD 3 Test: ste postmodernist(ka)? 33 Novoletna nagradna križanka 12 JACK NICHOLSON v ekskluzivnem itervjuju GLASBA 24 Iztok Aberšek v intervjuju s Champion Jack Dupreejem o bluesu, ku klux klanu, rocku, boksu... 26 O Ericu Satieju piše Nataša Kriševcov FOTOGRAFIJA 2. 3 L 18 Andrej Morovie v besedi in fotografiji o berlinskem hotelu galeriji x Stuttgarter Hof | LIKOVNA UMETNOST o | 14 Jože Barši se je pogovarjal z Dubo Sambolec, ki do 29. januarja » razstavlja v Moderni galeriji 2 27 Miran Erič nadaljuje svoj esej o slikarstvu, globinski in prostorski strukturi, tokrat nekaj o Mandalah 35 TEATER O novih premierah na Peronu, v Gleju in CD-ju 38 KOLUMNA Gary Gray udarja, Božič pa počiva 39 KNJIGE Pet novih knjig, Ondaatje, KRT, File... 40 TORTURATOR torturira DACHAVSKIPROCESIKOT BOZICNO DARTLO? Zgodba gre takole: v kulturnem koledarju glasila SZDL, se pravi Dela, beremo različne najave, tudi tole: »26 lajrtije Mestno gledaJišče Ijubljanskopripraviloposeben prednovoletniprogram z mislijo na reko Ijudi, ki nakupuje, česjtitaAn nekam hiti v zadnjih decembrskih tednih. Morda bi jih zamikalo pred odhodom domov »skočiti« v gledališče, kakcfr^o počno Angleži v svojih »lunch hour«. »Odgovor MGL je, seveda bi jiti, temu pa je sledila ideja, da bi takole ot» pol šesfclti( šestili na malem odru, ponudili »v nekoliko neobičajnem času« tudl »dokurtient o naših mon.tiran.ih procesih.« Levfc/, prav in tako dalje, ampak stvari vseeno izzvenijo ralilo čudno. Dokaj »perverzno« je namreč povabiti nekoga na p^edstavo o Dachavskili procesili in mu reči: »No, toleje pa moje božično ali pa novoletno darilo!« Reklamna gesta MGL-ja-/TucLi povabilo v MGLje lahko prijetno božično ali novoletno darilo!« namreč udari v tem kontekstu mimo vsaj toliko kot tista, ki si jo je pred leti privoščilo za belo tehniko Gorenje: »Zdravo, rjavo!« Sicer pa je programska gesta MGL iamo del prednovoletnega kulturnegamelting pota, ki nam ponuja vse od predbožičnili sakralnih koncetov, trivia pred,ponovoletnih zabav, ugibanj o tem, za koliko časa se bo na večer pred Božičem pojavil na TV ljubljanski škof... Če kdaj obstaja v slovenski kult ponudbi pluralizem interesov, je to pred novlm letom. Ampak ponudba zato ni nič manj ogabna. Ljuoje pa bodo zadovoljni šele, ko bodo lahko gledali prenos maše iz Vatikana. Čas pred novim letom je namreč čas, ko hoče politika zabavati otroke in rimokatolike. In druge vsako leto bolj. Tomaž Toporišič Naslovnica Andrej Morovič strip Edvin Uredništvo: Tomi Gračanin (glavni urednik), Ruža M. Barič (odgovorna urednica), Tomaž Toporišič (kultura), Borut Rismal (down & out), Brane Senegačnik (leklor), Miran Erič-Pac (oblikovanje). Stalnl sodelavci: Alenka Cotič, Karli Erdlen, Tine Furlan, Jana Pavlič, Jasna Rajh, Jure Rifelj, Matjaž šuen, Aleksa Sušulic, Zdravko Zupančič. Tisk & priprava: Tiskarna Ljudska pravica. Naklada: 5000 izvodov. Naslov: Kersnikova 4, Ljubljana. Telefon: 319-496, 318-457. TRIBUNA izhaja načeloma vsakih štirinajst dni, med počitnicami pa počivamo. Cena posamezne številke je 1800 din. Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu št. 421 -170zdne22. 1. 1973. Tribuno lahko kupite v naslednjih knjigarnah: Brežice: Knjigarna DZS. Maribor: Knjigarna MK, Partizanska 9 & Gosposka 28. Kranj: Knjigarna DZS. Novo mesto: Knjigarna MK. Kočevje: Knjigarna DZS. Zagreb: Znanstvena knjižara Mladost, Preradovičeva 2. Ljubljana: Trubarjev antikvarjat, Knjigarna CZ, Trg osvoboditve 7 & Titova 15, Knjigarna MK, Miklošičeva 40, Partizanska knjiga, Trg osvdboditve 12, Galerija ŠKUC, K 16 na Filozofski fakulteti. Mimogrede: Sestanki uredništva se vršijo vsak torek v prostorih Tribune od 18. ure dalje. Vljudno vabljeni! i w g fcu 27. 12. ob 21.00 v Klubu 16: gala novoletni žur z naslovom THE SWINGING FIFTIES. Nastopil bo all-star bend BIG AL & THE SVINGING CATS. Glasbena oprema v stilu petdesetih. Pridite v oblekah vaših staršev iz tistega časa; petdesete so IN! 28. 12. 1989 v K 14 (KUD France Prešeren, Trnovo -za cerkivjo): Prvi koncert po več kot enoletnem SMB premoru: QUATEBRIGA, bend, ki ga ni trcba posebej predstavljati. Na sceno se vračajo s kupom sveže nove glasbe, ki odlično nadgrajuja njihovo glasbeno usineritev z albuma »For the New Gene-ration«. Močnejši so kot kdajkoli. QU-ATEBRIGA: A MUST SEE &HEAR! Karte v predprodaji po nižji ceni v klubu 16. •*•*••*•••• auOruM? qU0RUm! Peta številka zagrebškega časoplsa za književ-nost je zanimiva predvsem zato, ker to ni revlja za književnost ampak umetnost nasploii. V njej lahko preberemo bloke o Alešu Debeliaku, Yves Kleinu, Josephu Beuysu, potem intervju z Vasilljem Aksjo-novim in pa roman Kanadčana Michela Ondaatja, kl ga posebej predstavjamo v rubrlki knjlga. In pa še več drugih stvari, prozo, poezijo, teorijo... foto Borut Krajnc Oom Svobode v Šentividu je bil do 9* decembra 1988 že sko-! raj pozabljeno koncertno pri-zorišče. Tudi to je bil razlog za dvom, da bo BORGHESIA, kljub jdveletni odsotnosti z ljubljan-iskih odrov, uspela pritegniti jzares veliko publike. Toda pesi-misti tokrat za spremembo niso imeli prav; Dom Svobode je bil nabito poln. »Koncert« je bil videti in sli-šati takole: ritem in ostalo, kar sodi k podlagi, je brez naj-manjše pavze grmelo iz ozvoče-1 nja, na odru pa so to dopolnilil s klavijaturami, elektronskimi i bobni in vokalom. Glasnost se je proti koncu stopnjevala. Vi-zualni del je bil očitno prilago-! jen domačim razmeratn s ključ-nimi dogodki in osebatni slo-venske pomladi in jugoslovan-ske zime. Vtis: ne ravno ves čas! | novo in originalno, vendar kot I celota impozantno. BORGHE-ISIA imajo sedaj tudi hite in za konec so prihranili GOLE, UNI-FOMIRANE in MRTVE. Na platnu smo jih drugače gledali ves čas. Namreč gole, uniformi-rane in mrtve. Zadeva je trajala I kakšno uro (ure nisem imel, ne-ičesa se mora človek pač odva-diti, pa naj bodo to cigarete ali ura), pote se je množica ntirnoj razšla. Po koncertu mi je rekel I kolega glasbenik: »Jebi ga, čel maš ti musko na disketah, ne\ morš narest filinga, če je ie tak \ saund.« Ali kot pravim jaz: It ain't\ rock'n'roll, but I Uke it.« t.g. Barghesia foto Božidar Dolenc DVAKRAT DNEVI PLESA 88 Tisti, ki so se po Boldinovi koreografiji ob Mahlerjevi glasbi iz Pesmi za mrtve otroke spraševali, če se sploh da in kako se da koreografirati na Mahlerjevo glasbo, da bi se izognili stereoti-pom, so bili že isto nedeljo zvečer popolnoma pomirjeni. To, kar ni uspelo Dragu Boldinu, se pravi drugi točki večera Plesnega teatra Ljubljane, ki je sledila duhoviti koreografiji mlade Betha-nie Shakeshaft, je ob delno prav isti glasbi uspelo Anni Sagna in njenemu teatru SUTKI iz Torina s predstavo AHNUNG. Gledati seje dalo (in moralo) plesni teater v najboljšem pomenu le besede, radikalno estetizacijo in deestetizacijo modernega plesa, ki izrablja klasično glasbo kot izhodišče za svoje interpretacijske, ironične, parodične in včasih tudi groteskno resne raziskave giba, teatra, mima. STE ALI STE SPLOH KDAJ BILI POSTMODERNIST? Odgovorite na vprašanja in izvedeli boste. Obkrožite odgovore, ki se vam zdljo najprimer-nejši, potem pa poglejte rezultate spodaj. In Izvedeli boste, ste ali niste P. l. Knjige naf bodoi a) krajše b) daljše e) pobarvane X. Bili tte na večerji t prijate-l)em(ico). Natakar prlnese račun. a) plačate b) puttite, da plača prijatel) s kartico c) potvetujete se s ptijateljent glede plačlla 3. Končno si lahko kupite sta> novanje. Odločite «e zat a) podstreho v starejši hlil b) hiio rahlo izven mesta c) novo •tanovanje 4. Ste na tem, da «e spustite • partnerjem v tpolnl akt. Za predigro se: a) slečete b) slečete partnerja c) odigrate računalniiko igrico $. Po službi grette s kolegl na kozarček. Pifete a) Jacka Danielta b) oblčajni gin-tonlc c) ne zmenite se za »ttvar-noit« pijač in cuzate led 6. Šei vas cpravlja ob žlvce. Po posebe) nepri}etnl ccenl, kl vam Jo naredi a) «te obupanl b) «e bedasto hlhltate c) ostanete na delu - delo |e treba dokončati 7. Vaia garderoba je a) poceni in udobna b) draga in čisto nekaj poteb-nega c) sama po tebl umevna 8. Reklame na TV a) va« dolgočasijo b) so vir zaslužka vaie (irme c) so poučnc za va« 9. Imate nove toiede. V dobro-doilico jim namenite a) tteklenico vlna b) čemeren pogled c) kopijo vaiega zadn)ega videa 10. Na počitnlce greste a) v Sovfetsko zvezo b) v Chicago c) v Kragujevac 11. Vai najljubii fllmikl Igralec |e a) James Dean b) Jamet Burke c) Ivo Ban 11. Neprlčakovano pride na obisk prlfatelj. a) Ponudite mu •vojo posteljo. b) Pokažete mu • prttom proti zoti. c) Vso noč potanete budni in se pogovarjate o umetnosti. 13. V sluzbi vas obsodl)o, da ste pottmodernlct. a) Padete v obup. b) Trdltev ostro zanikate. c) Rečetet »In kdo to trdl?« 14. Umirate. Vaia zadnja želja Je a) da bl vat puttlli tatnega b) da bi izdali vaše tcenaiije c) da bl ozdraveli JOJJ UIBA 3S JJIUS L1 / UEg oaj sf cd fep)( po II JBi5|U3 aj jBd "zubj a 9js3j3 'ojm 01 i[B jopjBa 3J}f8ug 3U Bd) (q jbj>(U3 d§ 6 (q jads af iOAoSpo 8 (q iOAoSpo iui|ABJd af jads 'i !q?n[s a au ^BduiB 'oS[op ajauBjso jaois iduo>(oj 9 ajafid au ijo[ds 5 ^xas af cd [b>j -f HjijjoAud ijžoui J3A bS is aisoq a^ ouzodajd az oq -ajipoipo as o>j ¦L (q 3f JOAOŽpo '2 BASpBZ BjajBJSEZ OUjEJOJ 3f afuBJa BUilUBZ lJO|ds OJ bSo>{ l s 'iijjoi qoids ejs^j as ajs Hp 'aoueiBjuou zajq fjOAop ui l f]OAOp 3}S 1>J 'Bd 3JSp BZ -AOS3DOjd qiUAlJ313J3S OJ3JUOJAB d iq 3U IHOAODOO . Boštjan M. Zup* ' Zrinjskega 7 61000 Ljubljana Spoštovani Tomi Glavni urednik Tribi Kersnikova 4 61000 Ljubljana Odzivam se- zgolj na tisti del poročila izpod peresa Matjaia Šuena, ki se nanaša na moja izvajanja na Seminarju o personalizmu dne 5. novembra 1988. Očitno je prišlo do pornote. Po mojem odhodu je verjetno v mojem imenu nasto-pal nekdo drug in se izdojal zame ali pa je prišlo Personalizem IL Kaj jf prof. dr. Bošfjan M. Zupančič v rcsnici rekel? Alenka Cotič: Gospod Zupančič. če vas prav razu-mem. trdite. tla je socializem proizvedel določeno du-hovno klimo. ki je v primerjavi s tem. kar proizvaja kapitalizem. veliko produktivnejša. da pa jo sedaj ne zna izkoristiti. Mislim. da to lahko razumemo tudi kot afirmacijo samega političnega sistema, ki bojda proiz-vaja to duhovno klimo. S to tezo se ne strinjam. Misljm nanireč. da socializem ni proizvedel te svoje produk-tivne duhovne klime kot nek svoj zaželen rezultat. ampak kot sistemski tujck. In ne da je ne zna izkoristiti - že načelno je no inore. kajti is bi jo. bi s tem ogrozil saniega sebe. Resda je prednost socializma v tem. da je odpravil privatno lastninu. kot vi trdite. vendar vseka-kor ne smemo spregledati dejstva. da vseskozi teži tudi k odpravi privatne zavesti, Socializem. ki realno ob-staja. nima po mojem globokem prepričanju nobene prednosti pred kapitalizmom. ravno uasprotno. 1'rof. dr. Hošfjan VI. Zupančič: Ali ste kdaj živeli v kapitali/.mu? Alenka Cotič: Nc. Prof. dr. Iloštjan M. Zupančič: No. vidite ... Alcnka Cotič: No. želim reči naslednje: če prista-nemo na tezo. da socializem proizvaja produktivno duhovno klimo. medtem ko kapitalizem razoseblja čIck ¦ veka in zato ne dosega nekih pozitivnih duhovnih premikov, lahko pridemo na tak nivo. da rečemo: hvala bogu. da imamo v socializnm člen 133, kajti ta nam omogoča tako razburljivo življenje. kot ga v kapi-(aii/.nui lahko samo sanjajo. I'rof. dr. Zupančič: To je točn«. Zato pa pra\im. da. je Kundera bil možen ^amo na Češkem in da jc Solžeiii-"' cin bil niožen samo v Rtisiji zaradi člena 13$. Cel, Zahod v zadnjih 30-ih letih \ii sproduciral niti enega romana prav zaradi tega. ker prvič nimajo eshatologije. • incdtem ko vzhodne države lniajo to latcntno. zdaj prcbujajočo se eshatologijo. in clrugič zaradi tega. ker je očitno ravno ta odpor proti členu 133 za ustvarjal-nost nujen. Tukaj ste krasno zadeli. Alenka Cotič: To bi se dalo reči tudi takole: trpljc-njo, ki ga porajajo socialistični režimi. proizvaja nckq , enkratno kreativnosl. To je mogoče res. a nad to kreativnostjo se lahko navdušujejo le tisti. ki ne živijo tukaj Solženicin se najbrž ni počutil iako prijetna. ko je živel in ustvarjal v Rusiji. l'r«>f. dr. Zupančič: Zdaj živi v samoti v neki vasi in noče imeti nikakrfnega stika z ameriško stvarnospjo. Z njo je prekinil z nekim govorom na promociji na Harvardu. ker enostavno ni prenesel ne samo ameri-škega. ampak kapitalizma nasploh. Kundera živi v Franciji. a noče pisati v francoščini. ampak piSe v češčini. Tudi on živi ravno tako izolirano življenje. kot ga živi Solženicin v Ameriki. ln iz kunderovih romanov se jasno vidi. da ni holel oditi iz Češke. S V/o (meni) neljube zamenjave imen. Prosil bi, če j~yihko, tovariša Šuena, da za tistega Človeka, kije ¦ I menda tri leta tudi žh'el v ZDA, izbere kak drug J isevdonim. ' I DrugaČe si namreč ne znam razlagati, da se /meni pripisujejo izjave, da »trpljenje v politični represiji lahko poraja metafizično zavest v člo-veku« in da »brez represije ni vrhunske kreativ-nosti« in da je »potemtakem tudi člen 133 pozi-tivno dejstvo, ker je v Jugoslaviji spodbujal du-hovno in politično ustvarjalnost.« Spominjam pa se vprašanja tovarišice Alenke Cotič, in sicer predpostavke, iz katere je v sobe-sedilu razgovora izhajala, da je namreČ v kapita-lizmu vse drugače in bolje. S tem v zvezi izjavljam, da sem trdil in bom še naprej trdil, da je ustvarjalni zagon pri nas v ve-liki meri posledica druzbene lastnine nad pro- Rapitalizcm je treba doživeti. Vsi vi, ki ste rujeni v socializmu, mojjoče resnično ne veste, kaj imatc /aradi tega. Nočem biti apologetičen. zlasti ne do 133. člena. ker se tudi sam borim proti njemu iz svojih profesionalnih ambicij. ¦ Alenka Cotič: To nekako nj v skladu z vašim načel-nim prcpriCanjem. , l'rof. dr. Župančič: Ne. prepričaivsem. da 133. člen ne stidi v socialtzeni, Glavna napaka socializma je prav v tem. da inia 133. člen Socializem bikot sisteni postal zelo nevaren. če tega. člena ne bi iniel. To je tudi pnlitičnn rclevantno. Mislim, da smo sedaj mi AmiTi-čanom nevarni. Zahod bi se težko odločil. ali bi Slove-niji zdaj dal podporo v kontekstu Jugoslavije. Tako kot mu je bila nevarna ČeSka leta 196X. samo mu nevarni danesTni. Alenka Cofič: Jaz.-pa rmjuiirk- tki je 133, člen kyn>ij-tutivni element sucializma. Socializem, če ukinv 133. čltn, ne bo vcč socializvm, ampak bo nekaj » •j<>-rij,.f; ¦-:!-».,-.i,." Globoko pa so rhe prižadele* hekatere Vaše geste in izjave. ki so kot meb presekale nit. ki idejo o dostojanstveni človekovi drži povezujejo s stvarnostjo. Oznanjate Boga, strpnost in Ijubczen, v isti sapi pa na aroganten način utišate udeleženko semmarja, ki fnisli drujjače kot Vi. (»Ali ste kdaj živeli v l^apjtajizrnu ¦ • ¦ Nt>, vidite...«) Ver-jemite mi, da se je tisti trenutek v meni nekaj podrlo: zaupanje, da tudi mislite in živite to. kar govorite. Pravite. da je odpor proti 133. členu za vrhun-sko ustvarjalnost fiujen: Če ne bi bilo člena 133.. potem tudi vrhunske kreativnosti ne bi bilo. tbrej. če ne bi-HiR) čleha 133.. potem ne bi bilo ,niti upora proti n^niu,njti, vrhunske ustvarjaiiio-sti in dldvek v1 feal^dčfalizmu ne bi bil ustvarjal-nejši od čloVekai>'kapitalizmu. ki menda v zad-njih tridesetih. letih ni ustvaril nobenega do-brega romaria-.V.' '- ..Z,atypli(nje V^še intelektualiziranje. ko pomi-slim na vse žrtve člena 133.. ki naj bi s svojo žrtvijo prišp^iali k temtl. da sta se v Rusiji in na Češkem rodila en Kundera m en Solženicin. In še nekaj velikih ljudi, ki jih je sproduciral realso-cializem. Toda peščica velikih ustvarjalcev ne opravičuje dejstva, da je večina Ijudi v realsoci-alizmu postala poslušna, upogljiva in nekre-ativna. Skratka. razosebljena. V tem smislu se dukcijskimi sredstvi in da je druibena lastnina - nad produkcijskimi sredstvi, kljub anomalijam realsocializma, napreden koncept. Trdim tudi tokrat, da je kapitalizem grajen na sebičnosti in poirešnosti in daje zahodna demokracija v veliki meri farsa. Trdim predvsem, da je kapitalizem zlo in da zahod že davno ne ponuja več nobenih odgovorov, da celo njegovi vodilni govorci, npr. V/illiam Buckley, priznavajo, da nima svoje es-hatologije, da je vrednostno shiran. Meni je šlo v kapitalizmu bolje, kot migre v socializmu. Moj praded je bil kapitalist, prav tako moj ded. Je že tako, da mora vsak rod tudi skozi razvojno fazo pridobitništva in kruhoborstva. Lep pozdrav, B. M. Zupančič popolnoma strinjam z mislijo Petra Kovačiča. da je realsocialistična represija razosebila člove-kovo osebnost. Z Vami se verjetno ne bi strinjali tudi svojci političnih zapornikov. ki so umrli na Golem otoku. in še na tisoče žrtev po vsem svetu. ki so morali trpeti zato. ker mislijo drugače. Vašega stališča. po mojem mnenju. ne opravičuje niti dejstvo. da se proti členu 133. profesionalno borite. Trdite. da mi vsi, ki smo rojeni v socializmu, v resnici sploh ne vemo, kaj imamo. Mislim, da zadostuje že pogled v časopis, če hočemo videti, kaj imamo: povprečne plače okoli 1(M) dolarjev, na desetine smrtnih žrtev v naciunalnih kunflik-tih, montirane procese proti drugače mislečim, policijske pendreke in tanke, strah pred bratu-morno vojno, uničeno prirodo. S tem Američanom prav gotovo nismo ne-varni. Kot pravite. cenjeni B. M. Zupančič. sta se skozi fazo kruhoborstva namesto Vas prebila že Vaš ded in praded. ki sta biia kapitalista. Bojim pa se. da se pravo obdobje kruhoborstva za nas mlade šele začenja. O tem. kaj je kdo izmed naju mislil. rekel in napisal. naj presodi bralec sam na podlagi članka. ki sem ga objavil v Tribuni št. 3-88/89. priloženega stenograma in Vašega pisma. MATJAŽ ŠUEN Medtem ko v Ljubljanskih kinotih vrtijo razne Michael J. Foxe in podobne trivia stvari, se snemajo zanimivi filmski projekti ***** PascalBonitzerin JacquesDerav sta napisala scenarij za film Bois noirs. Snemati so začeli novembra, v glavni vlogi pa bo igrala Beatrice Dalle ****** Jonathan Price, ki se ga vsi spomnimo iz Gillamo-vega Brazila, bo zaigral v filmu The Rachel Papers ***** Bertrand Tavernier bo kmalu posnel novi film: La vie et rien d'autre, zaigral bo Phillippe Noiret ***** Gerard Depardieu in Micheline Presle bosta zaigrala v novem filmu Alaina Resnaisa: Je veux rentrer a la maison. To bo prva Depardieova vloga v angleščini ***** Milos Forman še vedno snema film Valmont po Laclosovi predlogi ***** Theresa Russel bo nastopila v novem filmu Nicholasa Roega Chichago Loop. Scenarij je napisal Paul Theraux, ki so mu pri Založbi obzorja v Mariboru pred kratkim izdal^i roman Obala komarjev ***** Po uspelem Beetlejuice bo Tim Burton posnel film Batman, adapta-cijo znane risanke. Še dva igralca: JackNicholson in Michael Keaton ***** Mickey Rurke in Barbet Schroeder: film In the Life **** Spielberg končuje snemanje Indiana Jonesa III. Jonesovo familijo bo počastil tudi Sean Connery kot Jonesov oče. Distribucijo je prevzela družba Paramount, v ameriških kinih pa se bo film pojavil poleti 1989 **** No, da pri nas ne bo prehudo, v Mladininem kinu Vič bojda obljubljajo prvo res zanimivo premiero in double bill: Down By Law Jima Jarmusha ***** V Kinoteki so od sedmih Paradžanovih filmov pokazali v t. i. retrospektivi samo dva, res malo ***** v sredo, 21. decembra bomo gledali Murnaua in njegovega Fausta, v pon., 26. 12. omnibus Ljubezen pri dvajsetih (Truffaut, Rosselini, Ishihara, Wajda...), v torek, 27. Pollackove They Shoot Horses, don't they, v petek, 30. 12. Velikegadiktatorja ****** innič večzanimivega ****** VKinotekiše vednone marajo Woody Allena, Romana Polanskega, po novem tudi Kena Russela in tako naprej ***** Škoda ***** V Francoskem kulturnem centru bodo 5. januarja začeli z retrospektivo filmov igralca Jeana Trintignanta. Najprej In bog je ustvaril žensko z Brigitte Bardot, potem Policajska štorija z Alainom Delonom ***** V CD-ju bo v sredo, 21. decembra koncert ob 80-letnici smrti Oliviera Messiena, zaigrali bodo njegov Kvartet za konec časa ***** Potem trivia, New Swing Kvartet in koncert sakralnih pesmi, potem večer popularnih opernih zborov ***** v četrtek, 29. 12. obetaven koncert Slovenske filharmonije. Uroš Lajovic bo interpretiral Mahlerjevo Tretjo simfonijo ***** Za novo leto pa spet trivia * * * * Bikec Ferdinand bo zabaval otroke vse do novega leta ***** 24. decembra bo spet bukvarna ***** V nedeljo, 8., in še dva dni Rocky Horror Shovv Andreja Rozmana Roze and Company ***** Od 9. januarjanaprej pa Italijanskifilm ****** Obvezen je ogled razstave Dube Sambolec ****** V Benetkah si lahko v Palazzo Reale ogledate tudi razstavo Bonarda, do 3. januarja ****** Ali pa skoeite v Zagreb in si ogledate kakšno igro, opero, greste na koncert. Najprej malo trivie s Pavlom Koganom: Rossini, Bizet... z Zagrebškimifilharmoniki v VatroslavuLisinskem, 23.12. ***** potem pa šemalo Johana Straussa s Kazushi Onom, 30. 12. V Teatru ITD 22. 12. Miro Gavran in njegove Ljubezni Georgea Washingtona, potem pa 27. in 29. 12. Queneau in njegove Vaje v slogu ***** V Gavelli 22. in 23. 12. Dušan Jovanovič in njegov Viktor ali dan mladosti, pred koncem decembra pa kot za nalašč Miroslav Krleža in njegova drama V agoniji * * * * NHK 24.12. Luigi Pirandello, 28.12. pa Čarovnice iz Salema Arthurja Millerja ***** V Ljubljani greste lahko dvakrat, najprej 21., potem pa 28. 12. na rocky-revival, fifities, sixties itd. žur v Stari Glej, z bendom Mad dogs. Žur se začenja ob 21-h ***** Odpira se klubski prostor za mlado muziko, v KUD-u France Prešeren. Koncerti skupin Demolition Group, Quatebriga, Let 3, Lolita, Idijoti, Grč in tako naprej **** Prostora je za do 300 ljudi. Predprodaja kart v ŠKUCU, galeriji. J 5 Kako uresriičiti štiri modernizacije, tri ref izhod (v krizo? To je vprašanje, ki zadnje ča^e hajtiojHffuči liaše modro vodstvo. Prav veliko izbire, roko na srcg^-ifimajo. Številni kritki našega sistema, ki se tega ne zavedajo ali nočejo zavedati, se s tem radi okoriščajo. Lahko je njim iz auta kibicirati, kako bi bilo treba voditi spopad, v katerem smo v vsakem primeru obsojeni na končni propad! Po revoluciji je lahko vsakdo general. Ne preostane nam nič drugega, kot da se v celoti strinjamo z mislijo, ki jo je dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva CK ZKS izrekel na proslavi od 125-letnici pedagoškega šolstva v Mariboru: »Žal prevladuje vtis, da slovenska politična alternativa že ne ve več, kaj bi počela, da bi ga (to vodstvo namreč, op.p.) definitivno odpravila kot dogmatično in šlevasto obenem (kar je že samo na sebi težko razumljivo). Volitve razglašajo za prevaro - ZK pa priznava, da je volilni sistem slab, in da ga je treba čimprej spremeniti, obenem pa se zavzema za človeka, ki ni član ZK, ki je poštenjak in strokovnjak - skoraj bi bilo mogoče reči, da ima samo to napako, da ga podpira ZK. Na pohodu je ničkoliko demagogije in populizma.« Prav res! Kot da so komunisti krivi za to, da v njihovih vrstah ni poštenjakov in strokovnjakov! Kot da so kdaj bili! Že ploska noga je dovolj za prepoved vstopa med gasilce... Če bi bila navadnim smrtnikom postlana pot z vsakovrstnimi nezaslužnimi privilegiji ne glede na kar koli, če bi se tnorali tudi oni šolati v politični šoli Josip Broz Tito v Kumrovcu, tudi ne bi imeli pojma o pojmu. Že res, da imajo mladi aparatčiki na voljo vse, kar si ^srce poželi - knjige, sodobne učilnice, najboljše profesorje iz cele [ugoslavije, in da jih vrhu tega z aktualnimi političnimi dogodki eznanjajo še najvidnejši politični maherji. Že res, da jim je omogo-ano bivanje v pogojih hotela A kategorije, da imajo polno plačan lzion, da jim dajejo denar za vožnjo domov plus žepnino, da ves čas šolanja prejemajo še plačo od doma, da njim na čast prirerajo kulturne prireditve in ekskurzije. Že res, da imajo na voljo sodobno opremljene telovadnice in športne terene. V šoli celo simulirajo njihov bodoči položaj vodilnih kadrov, kar pomeni, da jih nihče sploh ne ocenjuje... Vse to je res. A prav iz tega grma tudi zaudarja. Prav zato, ker jim je tako postlano, nas ne sme čuditi, da so bili številni tečajniki fe redki gostje učilnic maršalove politične šole. S svojimi mercedesi so se raje vozili v Zagreb ali Trst. Zato nas tudi ne sme čuditi, če se jih vsaj četrtina (po internih ocenah) ni učila ali se jih je učila slabo. Kot nas tudi ne sme čuditi, da so se mnogi naučili narobe, da se je JBT spremenila v svojevrstno šolo kriminala, tako da se kasneje niso ravno izkazali na delovnih mestih ali so celo sodelovali pri različnih malverzacijah. Samo iz ene generacije tečajnikov so bili aretirani in obsojeni trije, še več pa je bilo takšnih, ki so odstopili s položaja ali bili z njega prisiljeni odstopiti. In to v državi, v kateri so oblastniki zaščiteni' pred odgovornostjo kot pande pred iztreblje-njem. Oblatiti, onemogočiti, osmešiti, kritizirati... takšne voditelje - to zna vsak! Tu lahko le pritegnemo doktorju Kmeclu. Zaupati jim in jim verjeti - za kaj takšnega pa rabi človek že zelo bujno domišljijo, neizmerno voljo ali pa vsaj eno zelo konkretno podkupnino. 3 0 ... politik pa je lahko prav vsak bedak A pojdimo dalje. Samozvani alternativci kaj radi kritizirajo brezi-zhodno ekonomsko situacijo, stanje, za katerega je izraz kriza zgolj nebogljen evfemizem. Kot da bi bilo naše modro vodstvo kaj krivo! Spet lahko le pritegnemu doktorju Kmeclu. Še posebej glede na to, da tudi sami komunisti kritizirajo jed, ki so jo zakuhali. Kot da se oni ne bi zmrdovali nad ogabno jedjo, ki so nam jo pripravili in servirali! Kako ozkosrčno. Kot da so oni krivi, če posvetna eshatologija v pogojih samoupravnega socializma ne usmerja k podjetništvu in ekonomičnosti. Sicer je že res, da je podjetniški duh lastnost družbe, ki je analogna lastnostim, ki jih sistemski teoretiki odkrivajo pri vrsti naravnih sištemov. A kaj bi sedaj jadikovali nad tem? Se bomo pritoževali, da pri nas te analogije ni, da smo nenaravni? Nikakor ne! Znašli se bomo po svoje. Že dandanes je vsakomur jasno, da država pri nas večino denarja zasluži s pijanci, kadilci in tistimi, ki si še lahko privoščijo nakup avtomobila. Stvar je torej jasna - če se hočemo še razvijati, moramo čimbolj spodbujati ptije, kajenje in cruising. Do treh reform s tremi razvadami! To mora postati naše geslo. Da pa se ne bi ves denar porabil za vojsko, politike nerazvitih območij in zvezne apetite, je treba aktivirati tudi mehanizme za odtekanje teh sredstev na nižje nivoje. Najbolj znana je metoda, sicer prvič uporabljena na OI v Sarajevu, kasneje pa še na štirih športnih prireditvah in na proslavi 200-letnice Vuka Karadžiča. Država sprejme predpis, s katerim se del denarja, ki je namenjen njej, nameni za neproračunsko porabo. Zadnji takšen primer je bila zagrebška univerzijada. Z denarjem, ki je pritekel v sklade organiza-torjev so obogateli številni posamezniki, klubi, sponzorji, slučajni mimoidoči in nenazadnje tudi prestolnica Hrvaške sama. Pomembni inovatorji v pretakanju političnega kapitala so priha-jali, zanimivo, v zadnjem času predvsem iz Bosne. Začel je Mikulič z že imenovano zimsko olimpijado, nadaljeval Abdič z menicami Agrokomerca, nadaljeval pa Bijedič (Buhradin in ne morda pilot Džemal) s pranjem dolarjev. n Nisem zmanjšal ugleda Jugoslavije... ... je dejal Janez Stanovnik po svojem neortodoksnem in provoka-tivnem obisku ZDA konec novembra. Kako resnično! Že čez nekaj dni, v začetku decembra, se je namreč izkazalo, da se ugleda Jugoslavije ne da več z ničemer zmanjšati. Ameriška policija je aretirala gencralnega konzula Jugoslavije v Chicagu, potem ko so ga zalotili (red-handed!) pri kriminalncm dejanju. Obstaja utemeljen sum, da jc Buhradin deioval kot kurir ameriške mafije. Ameriške oblasti so ga osumile tihotapsiva in pranja denarja. Zanimivo je, da je v afero vpletena tudi Ljubljanska banka, sicer že znana iz proslule menične afere. Predsednik te banke Metod Rotar nam je ob tej priliki zaupal: »Naša banka je čista.« Kako bi ne bila, ko pa so očitno tako vestno prali denar? Druga afera naših ambasadorjev dobre volje, to pot v daljni Avstraliji, ni vredna omembe. Očitno je namreč, da je šlo za vremenski, ne pa politični incident. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Naš prosti strelec iz konzulata v Sydneyu ni vedel za visok zračni pritisk, ki je tam sicer povsem običajen. Ko je skupina desetih ali petnajstih teroristov, fašistov in ustašev, premeteno preoblečenih v najstnike, premisljeno vdrla na vrt konzulata, da bi poteptala rože na gredi, zastavo na drogu in slavo na preizkušnji, je že imenovani prosti strelec, nič hudega sluteč streljal v zrak. Vendar pa se je krogla zaradi prav tako že omenjenega visokega zračnega pritiska odbila nazaj in ranila petnajstletncga terorista Josipa Tokiča sredi njegovega nečednega opravila. Da je v takšnih primerih odločilno vreme, ne pa politika, je pri nas že dolgo znano. Vzemimo za zgled samo zadnji primer iz Ljubljane. Na seji IS SML so sprejeli sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da o zraku v Ljubljani odloča predvsem vreme. Tako. In če smo se s tem lahko sprijaznili Ljubljančani, se bodo pa še prebivalci Sydneya. Dogodki zadnjih dni so eksplicitno potrdili dejansko stanje in položaj, ki ga Jugoslavija zavzema v mednarodni skupnosti. Ne glede na navidezno dobre jugoslovanske politične stike z večino držav na svetu se v praksi demonstrira njihovo omalovaževanje te balkanske politične tvorbe, in to že z njihovim odnosom do jugoslovanskih državljanov. Če sedaj pustimo ob strani vse to, kar se je dogajalo v deželi koal in kavbojskem imperiju in malo bolj osvetlimo en sam dogodek, ki ponazarja vso bedo in sra-moto, ki se drži imena Jugoslavija v svetu. Tako je dovolj evidenten dokaz tega, kako nizko se nahaja Jugoslavija na svetovni lestvici ugleda, nedavna zavrnitev vstopa jugoslovanskih državljanov z veljavnimi vizami v Izrael. Resda med državama ni diplomatskih stikov in morda je delno ta zavrni-tev tudi posledica dejstva, da je Jugoslavija priznala pred kratkim ustanovljeno t.i. palestinsko državo. Vendar je dokaj nenavadno, da država, ki je za južnoafriško republiko najbolj politično izoli-rana država na svetu, s takim dejanjem pravzaprav prolongira stanje brez uradnih političnih stikov z eno izmed članic tistega dela mednarodne skupnosti, ki ni diplomatsko povezana z Izra-elom. Očitno lahko to pomeni samo eno, to je da se je Jugoslavija v svetu znašla na tisti točki, ko jo lahko skoraj že vsakdo opljuva in obrca, edino kar v odgovor lahko stori ona, pa je, da tistega, ki kaj takega počne, brezuspešno obstreljuje s celotnim diapazo-nom diplomatske leksike, ki pa glede na njen sedanji položaj ne pomeni dosti več kot besede pijančka v vaški krčmi, ki se mu vsi smejijo ter ga nihče ne jemlje resno. The roots Do takega stanja pa niso pripeljali ne demokratizacija odnosov v Jugoslaviji, ki jo jugo dogmatiki često obtožujejo »sramotenja in rušenja lastne države«, in ne nastopi nekaterih naših politikov oz. javnih delavcev v tujini, ki so odkrito spregovorili (npr. Stanovnik) o realnosti stanfa pri nas. Glavni krivci tega, da so nas v svetu skoraj že popolnoma odpisali in pozabili, so locirani v tistih sferah, odkoder so ves čas prihajale afirmativne ocene našega idejno-vrednostnega sistema, ki je, dokler je živel na tuj račun, nekako še uspel preživeti, ne da bi se resneje pokazala njegova protislovja. Ko pa ga je kriza dodobra oglodala, se je pokazal njegov skelet v vsej svoji nepravilni zasnovi, kot so ga postavili naši veleumni politični arhitekti. Najmanj koristi od nadaljnjega vztrajanja v tej smeri ima vsekakor Jugoslavija kot zveza federal-nih enot, toda zato ker politična elita še zmeraj vztraja pri beda-stem priseganju na že zdavnaj preživete ideje, ostajamo čedalje bolj na marginah svetovnega povezovanja in sodelovanja. What to be done V vsej zadevi niso tolikd^frTOejd^^tCfs^se v praksi izkazale za neprebavljive, včasih pa^tidkrneužitfTe. Problem, ki se ga večina Ijudi ne zaveda, je kako vzpostaviti adekvatno relacijo med posameznikom in kolektivom. Tako bi najprej morali odpra-viti razne jugo boljševiške »bratske« teorije o skupnem življenju narodov v večnarodni politični tvorbi, ki jih determinira tudi nji-hova kulturna polimorfnost. Nadomestile naj bi jih predpostavke obče človeškega, ki gradijo na posamezniku kot središčni točki človeške družbe ter bi se na podlagi teh predpostavk lahko oblikovali kvalitativno povsem novi odnosi med Ijudmi in narodi. S tem pa, ko se ustvarjajo razni nenaravni kolektivi, ki so v veliki meri tudi posledica dolgoletne idejne karantene v Jugoslaviji in se pojavljajo kot poskus udejanjanja zvulgarizirane razredne teorije in manipuliranja z zavestjo o narodni pripadnosti, se pri posamez-niku pojavlja občutek nujnosti pripoznavanja samega sebe k enemu od teh kolektivov. Tako nekdo, ki dela, ni več on, ampak je proti svoji volji umeščen v »delavski razred« ter s pomočjo raznovrstnega manipuliranja postane pripadnik določene nacije, ne naroda. S tem pa je ta posameznik postal del amorfne mase ostalih posameznikov, ki to niso več, in s tem se preneha njegovo bivanje na višji stopnji avtonomije. Sama kolektiviteta pa v veliki meri nezavedno postane njegov Jaz. Tako se odpira nova in najbolj pereča dimenzija jugoslovanske krize, ki se reflektira v tem, kako vzpostaviti »novega človeka«, ker bi se s tem, da bi mu odvzel kolektiviteto, ki mu je vsiljena, začel odvijati cel klobčič problemov, ki nas danes pestijo. Zdi se mi, da bi bila ena od najpomembnejših stvari, da bi s tem, ko bi se posamezniku dovolilo oblikovanje lastnega miselnega horizonta, začelo počasi premagovati pomanjkanje idej, ki je veliko bolj boleče za to državo, kot pa pomanjkanje kapitala. Pomembno je tudi, da bi se z večjo stopnjo posameznikove avtonomije zmanj-šala možnost politične manipulacije, ki v današnjem času zav-zema razsežnosti, ki bi nam jo zavidali mnogi politični sistemi z dosti daljšo politično-zgodovinsko eksistenco. In nenazadnje bi se znotraj družbe začeli tvoriti bolj zdravi medčloveški odnosi, ki bi bolj temeljili na odnosu posameznik-posameznik, ne pa tako kot danes, ko ti odnosi bazirajo v glavnem na odnosu posamez-nik kot član enega kolektiva-posameznik kot član drugega kolek-tiva. Zatorej je za novi image Jugoslavije v svetu nujno potreben pravi kopernikanski obrat v pojmovanju posameznika in njegove vloge v soustvarjanju skupnosti, v kateri le-ta je. Treba je enkrat za vselej odpraviti geslo vsi za enega, eden za vse v njegovem duhovnem smislu in dati novo vsebino jugoslovanskim poskusom izhoda iz krize z geslom eden za enega, vsi za vse. To geslo pa je mišljeno tako, da se vsakdo nauči spoštovati avtonomnost dru-gega, in da se Jugoslavija vsebinsko, ne normativno, spremeni v zvezo svobodnih posameznikov in narodov, ne pa v zvezo nacij, ki naj bi si lastile pravico zastopanja posameznika v odnosu do drugih v Jugoslaviji, samo zaradi posameznikove navezanosti na kulturno-zgodovinsko izročilo nekega naroda. Ob koncu bi rad spomnil še na to, da je Dušan Makavejev nekoč dejal, da če bomo prišli v komunizem, bomo tja prišli samo v parih in ne v bataljonih. Jaz pa menim, da je zaradi očitnih težav, ki so nastale v zadnjem času pri bolj natančnem lociranju obdobja komunizma v prihodnosti, bolj potrebno, da gremo predvsem naprej in to kot posamezniki. JURE RIFELJ UVESTI DVOSTRANKARSKI SISTEM IN SVO-BODNE VOLITVE Slovenski ustvarjalnosti je bil po drugi svetovni zadan udarec, od katerega si še sedaj nismo oj Krivec za to je predvsem politični sistem, ki zM^ ativnost in svobodo razmišljanja. Človeka^fenehno^tasipa z ideologijo, zaradi česar postaja upogljiv irhjtbslušen. O tem je razmišljal dr. Alojz Križman, rekt^r mc univerze. V svojih javnih nastopih sc vselc, duhovnost, sproščenost in svobodomiselnost, \MfiZčt6veka kot Univerze in druzbe v celoti. Vpogovoru je dobre volje in nasmejan, vedno pripravljen na kakšno šalo. Na slovensko stvamost gleda pronicljivo in kritično, vendar nikdar ne pomišlja, ko je drugače mislečemu treba priznati kokšno kvaliteto. TRIBUNA: Katere so po vaše temeljne kvalitete, ki bi jih morala imeti sleherna univerza? Ena od teh kvalitet je duhovnost. Univerza je nadgradnja družbe in njena osnovna naloga je, da razvija duha. To pa je mogoče le v sproščenem, odprtem ozračju, v katerem univerza, neobremenjena s vsakdanjimi dogajanji in političnimi ideologi-jami, z vso svojo znanstveno avtoriteto razvija mišljenje. Po-membno je, da se upoštevajo različna mišljenja, kajti le ta pot vodi k napredku človeka 'in družbe kot celote. To velja za vse znanstvene discipline, tako za naravoslovne kot družboslovne. Za kvalitetno delo na univerzi je pomembna tudi svoboda človeka. Govorim o človekovi notranji svobodi. kajti o absolutni bi bilo težko govoriti. Pod notranjo svobodo razumem svobodo duha, izražanja, svobodo misli. Brez teh kvalitet človekova kre-ativnost ne pride do izraza. TRIBUNA: Za znanstveno in izobraževalno delo je torej po-trebna integralna osebnost? Celovita osebnost je pojem, ki ga v družbi velikokrat napačno razlagajo. Mislim, da je treba izhajati iz izobrazbe človeka. Če je človekovo gledanje, razmišljanje in vedenje bolj široko, potem smatram, da lahko govorimo o integralni osebnosti človeka. Težko pa je govoriti o absolutni integralni osebnosti, ker je verjetno ni. Vsak je obremenjen z disciplino, s katero se znan-stveno ukvarja. To seveda zahteva določen čas in za dodatno izobraževanje ostane često le malo časa. Za celovito osebnost pa je pomembno, da je izobražena na več področjih, ne le na enem. Osebnost se začne graditi na podlagi vzgoje in izobraževanja, ki ga je bila deležna do trenutka, ko je dozorela. Nekateri ljudje dozorijo pri šestnajstih letih, drugi pri dvajsetih, tretji pri štiriind-vajsetih, nekateri pa nikdar. TRIBUNA: Katera znanja sodijo v celovito izobrazbo človeka? Po moje bi morali imeti ljudje čim širšo osnovno izobrazbo, pri kateri jih rie bi smeli obreirienjevati z vsakovrstnimi enciklopedič-nimi znanji, z vsemogočim pragmatizmom in tehnicizmom, kar je prineslo usmerjeno izobraževanje. Celovita izobrazba bi morala izhajati iz celovitega filozofskega razmišljanja o svetu, ki pa seveda mora bazirati na raznih znanjih. Danes ne moremo filozo-firati o družbi, če ne poznamo osnovnih matematičnih in fizjkal-nih zakonitosti. Potrebno je dobro znanje materinega jezika, poznavanje književnosti in znanje najmanj enega svetovnega je-zika. Tako lahko človek z branjem tuje literature že v mladosti spremlja dogajanje po svetu. V vsakem jeziku je odsev določe-nega duha in okolja, kar še prispeva k širini znartja. TRIBUNA: Kaj storiti, ko obstanemo pred vprašanjem, kate-remu s svojim znanjem in izobrazbo nismo kos? \ ki razmišlja, sam pri sebi vselej naleti na vprašanja, na iterh\si enostavno ne zna odgovoriti. To se dogaja vsakemu dlovekSA že od mladih let naprej. Tako prihajamo v področje transcehcjentnega. V naravi je vrsta dogajanj, za katere nimamo mnenja, da gre za nadnaravne pojave, temveč le za laravne zakonitosti, za katere je naše znanje pač pres- 5mno, da bi ta dogajanja v celoti dojeli. To velja tako za posameznika kot za celotno znanost na sploh. Sprašujem se, ali je sploh princip našega razmišljanja v sami osnovi pravilen, ko pristopamo k raznim problemom. Mi se zmeraj postavljamo v do-ločen čas in prostor. Vendar se sprašujem, ali je naše dojemanje časa pravilno ali ne. Do stvari, ki si jih ne znamo razlagati, je treba imeti zelo odprt odnos, pa najsi gre za filozofska ali religiozna vprašanja. Te stvari je treba sprejemati, o njih razmišljati in jih vključevati v naš spoznavni proces. Tudi v religiji, ne samo v krščanski, so izjemna filozofska dognanja, ki nas silijo v razmišljanje. Res je. da so nekatera religiozna spoznanja odraz časa in prostora, v katerem je religija nastajala, vendar nosijo v sebi trajne in večne resnice, ki nas vselej nagibajo k razmišljanju. Zanimivo je, da so vse religije gtajene na morali človeka in ne na ekonomskih ali političnih interesih. To pa je tisto, kar je v njih privlačno in stalno. TRIBUNA: Govoril iste o ustvarjalnem in celovitem človeku. Ali smo Slovenci takšni? Kljub nekaterim kritičnim gledanjem mislim, da slovenska du-hovnost ima svojo raven. Zgodovinsko gledano iz Slovenije izhaja mnogo velikih osebnosti, mislecev in ustvarjalcev. Slovenski na-rod ima tradicijo v ustvarjalnosti. Po drugi strani, če pogledamo slovenskega človeka, vidimo, da je bil skozi vso zgodovino pove-zan s svojo zemljo in jo skrbno obdeloval. Je priden in deloven, kar pomeni, da je slovenski človek v svojem elementarnem bistvu ustvarjalen. Kljub stalni ogroženosti je slovenski narod ohranil svojo samobitnost in kulturne vrednote. Tako je dokazal, da lahko s svojo ustvarjalno energijo kroji svojo usodo tudi v bodoče. TRIBUNA: Kako pa je s sloVensko ustvarjalnostjo danes? V zadnjih štiridesetih ali petinštiridesetih letih je prišlo do zavore v slovenski ustvarjalnosti in samobitnost človeka je bila ogrožena. Zakaj? Vsiljevati človeku nekaj, kar ne sprejema, ga neprenehoma voditi, ga zasipati z določeno filozofijo in ideologijo - to postopoma vodi do tega, da človek postane poslušen in da ne kaže več iniciative. Če pa zmanjka samoiniciative, pa seveda tudi ustvarjalnosti več ni. S političnim sistemom smo zadušili svobodo in razmišljanje. To je vzrok, da smo kot narod v ustvarjalnosti padli. Kot družba danes nismo samoiniciativni in ustvarjalni, nimamo energije, da bi naredili kaj več. Smo pod streho ideolo-gije, ki želi vse usmerjati. Ideologija ne pusti, da se sami usmer-jamo in razvijamo, ampak nad nami drži nekakšno ideološko streho. Izpod te strehe ne spusti nikogar, kakor da bi se bala, da bo na koga padel dež in da se bo ta na dežju stopil. Naša politika s svojo ideologijo drži dežnik nad slovenskim narodom in izpod njega ne sme nihče stopiti. To pa ne vodi nikamor. Vedno večja bo utesnjenost pod to streho. To tesnobo občutimo vsi. Človek enostavno ne more stopiti izpod te strehe in hoditi po svoji poti. TRIBUNA: Kako lahko Slovenci dvignemo svojo ustvarjal-nost? Mislim, da znotraj monolitnega političnega sistema, ki ima ideološki nadzor nad vsem, zelo težko pride do širše kreativnosti naroda kot celote. Znotraj takšnega monolitizma imajo le posa-mezne osebnosti možnost, da se prebijejo v svetovni vrh znanosti in umetnosti. Ne bo pa širše kreativnosti, ki jo potrebujemo za napredek v družbi. Velikokrat se zgodi, da se tudi naši vrhunski ustvarjalci umaknejo v tujino, ker se pri nas počutijo utesnjene. Ko pa pridejo nazaj slavni in uveljavljeni, se ustimo, kako velike so pri tem naše zasluge. TRIBUNA: Kje vidite možnosti za napredek slovenskega na-roda kot celote? Nujno je potrebna sprememba političnega sistema. Partija go-vori o sestopu z oblasti, vendar jaz osebno v to ne verjamem. Tega si sploh ne znam predstavljati, kajti v svetu ne poznam sistema, kjer določena politična stranka ne bi bila na oblasti. Avantgarda nam obljublja sestop z oblasti, vendar pa nikdar ne pove nič jasnega, kaj bo potem, ko bo sestopila. »Sestop partije z oblasti« in »socializem po meri človeštva« sta zgolj frazi, ki jih določen čas uporabljamo v sredstvih informiranja To pa ne vodi nikamor naprej. AD: Uvesti dvostrankarski sistem 2 Mislim, da bi morali v tem trenutku dovoliti ustanovitev še ene politične stranke. Ne potrebujemo deset ali petnajst strank, toda ZK-ju bi morali postaviti nasproti politično konkurenco, tako da bi se počutila ogroženo. Če bo nasprotna stranka dokazala javno-sti, da ZK dela slabo, potem je jasno, da ta na naslednjih svobodnih volitvah ne bo imela nobenih izgledov. Veliko govo-rimo o konkurenci na trgu, o konkurenci znanja in podobno, toda o konkurenci političnih idej ni slišati ničesar. To pa je popoln nesmisel. To pomeni, da družbi ne želimo razvoja. TRIBUNA: Ali se da strpati v isti koš tržne zakonitosti in poiitični monopolizem? Ne. Osebno sem močno razočaran nad sprejetimi ustavnimi amandmaji, ki to dopuščajo. Svobodni trg zahteva svobodnega človeka, kajti le svoboden človek je lahko ustvarjalen. Trg pa stimulira le ustvarjalne, delovne in sposobne. Za tržno gospodar-stvo potrebujemo svobodnega človeka in svobodno družbo. TRIBUNA: Ali ustavne spremembe prinaŠajo slovenskemu narodu tudi izgubo suverenosti? Slovenci smo del svoje suverenosti z ustavnimi spremembami prav gotovo izgubili in naj me nihče ne prepričuje, da ni tako. TRIBUNA: Ste lahko bolj konkretni? Kaj smo izgubili? Gre za vprašanje, kdaj je zvezni zakon nad republiškim zako-nom. Do sedaj so bili republiški zakoni tisti, ki so imeli vso prioriteto, sedaj pa v določenih primerih to postajajo zvezni. Gre tudi za nekatere sisteme gospodarske infrastrukture, ki bi naj bili od sedaj popolnoma centralistično vodeni. Mislim predvsem na železnice in pošte. Dvomim, da bodo ti sistemi na tak način funkcionirali. Prinašali bodo velike težave, izgube in nesoglasja. Suverenost izgubljamo tudi z enotnim davčnim sistemom, ter na področju sodstva. Vsaka republika je na ta način izgubila nekaj svoje suverenosti. Jasno je, da se Slovenija temu najbolj upira, kajti najbolj razvitemu centralizem prinaša le to, da mu bodo še večjemali. TRIBUNA: Kaj nam prinaša nov način financiranja armade? Financiranje armade je velik paradoks. Sedaj smo del financira-nja iz obremenitve dohodka prenesli v prometni davek. Jasno pa je, da se tam, kjer je višji narodni dohodek, obrača tudi več denarja. Tako smo spet na istem. Slovenci bomo po državljanu dali več, toda po drugi poti. Zaradi tega bodo v tej državi večna nezaupanja, nesoglasja in nasprotovanja, ker čistih računov pri nas nikdar ne bo. Vsi pa vemo, da če želimo biti dobri prijatelji, moramo imeti najprej čiste račune. Do čistih računov bi prišli, če bi vsaka republika za armado in federacijo prispevala po številu prebivalcev. Bolj delovnemu, ustvarjalnejšemu in pridnejšemu .nima nihče pravice več jemati. Tak način financiranja je edini način, da se pri nas kaj spremeni. Tako bi bili nekateri ostali narodi veliko bolj obremenjeni z dajatvami kot so danes in bi se tudi prej uprli velikim dajatvam, oziroma bolj potrudili za večjo učinkovitost svojega gospodarstva. Jemati več tistim, ki več ustva-rijo in dajati potuho tistim, ki ustvarijo manj - to je ena čudna logika, ki je skregana z vsako zdravo pametjo. Vendar pa za oblast najlažja logika. Prepričan sem, da s sedanjim načinom financiranja ne bo prišlo do pozitivnih premikov v našem gospo-darstvu. TRIBUNA: Neracionalno je tudi financiranje družbenih dejav-nosti? Bolj neracionalno ne more biti. To vodi do tega. da o družbenih dejavnostih ne odločajo niti tisti, ki dajejo denar, niti zdravstvo, šolstvo ali kultura, temveč birokracija. Tej birokraciji pa dirigira politika. Na računih občinskih in republiških SIS-ov se nabirajo ogromne vsote denarja, ki se obračajo pod dirigentsko palico politike. N-a obračanje tega denarja nimajo vpliva niti tisti, ki denar dajejo, niti tisti, ki ga prejemajo. Govoriti o izvajalcih na eni strani in porabnikih na drugi - to je ena huda potegavščina in velika farsa. SlS-om se je treba nenehno dokazovati in biti dober z njimi, da ti dajo denar. Treba se je klanjati birokratom, da dobiš tisto, kar ti je gospodarstvo že tako in tako namenilo. Na tak način je velik sloj Ijudi dobil moč, kajti on razpolaga z denarjem in ta denar deli. To je zelo čudna igra, katere rezultat je, da politika upravlja in obrača denar, ki je namenjen za družbene dejavnosti. TRIBUNA: Se pravi, da si politika na tak način polni žepe? Da bi kaj izboljšali, bi morali skrčiti velik del birokracije. SlS-e bi morali ukiniti, namesto njih pa v okviru Izvršnega sveta posta-viti komiteje ali ministrstva. Preveč imamo Ijudi, ki pametno razpravljajo o tem, kako naj se denar deli. Na vseh sejah, bodisi občinskih, republiških ali zvez-nih, razpravljajo le o tem, kako si bodo sredstva razdelili. Nikdar pa se ne sprašujejo, kako bomo denar sploh ustvarili in ali smo ga sploh sposobni ustvariti. TRIBUNA: Kaj pa denar za nerazvite? Ali se vam obstoječi način financiranja zdi ustrezen? Takoj bi ukinil vsak dinar za nerazvite. Količina denarja, ki se daje v ta sklad je absurdna. Ni nam potreben posrednik za prenos denarja. Prepričan sem, da obstaja interes za direktna gospodar-ska in kulturna povezovanja med republikami. Slovenija prav gotovo ima interes za takšna vlaganja, kajti konec koncev si mora iskati tržišče. Če Iskra želi v Prištini postaviti tovarno, potem se naj gre sama tja tudi pogovarjati, ne pa da da najprej denar republiki, ta federaciji, ta spet naprej... Vmes pa se denar trikrat obrne in dvakrat izgubi, nekdo pa jasno, da zasluži. To so stvari, ki niso čiste. Brez čistih računov pa ni prijateljstva, kot sem že dejal. TRIBUNA: Govorili ste o vsebini ustavnih sprememb. Kaj pa menite o načinu sprejemanja amandmajev? Je bil postopek demo-kratičen, ali ne? Tako pomembne stvari, kot so ustavne spremembe, bi morale iti na referendum. Stvari, ki so takšnega pomena za narod, ne bi smeli pustiti delegatom v odločanje. Ne mislim tega, da naši delegati niso vredni zaupanja, saj smo jih sami izvolili. Toda sprašujem se, ali ti delegati niso bili izmanipulirani. Ali so bili pravilno informirani, ali so pravilno razumeli pomen in dolgoroč-nost ustavnih sprememb. Politika je storila veliko napako, da je skupščino privedla v časovno stisko. Odločati se o spremembah ustave tri dni preden se odločajo v Beogradu - to je poteza, ki daje našo politiko v zelo slabo luč. Tega si ZK, ki govori o demo-kratizaciji, ne bi smela privoščiti. Že več kot pred letom dni, torej pravočasno, je Društvo pisateljev in druge skupine opozarjalo na ta problem. Tako smo imeli dovolj časa in možnosti, da se na referendum pripravimo in ljudem razložimo bistvo ustavnih spre-memb. To potezo politiki močno zamerim in mislim, da je nepo-štena. Opozoril bi tudi na to, da je vsa skupščinska razprava tekla pod določenim pritiskom: Če ne bomo sprejeli ustavnih sprememb, potem bo gospodarstvo padlo še niže. TRIBUNA: Aii ta trditev drži? Mislim, da to ni res. Ustavne spremembe dajejo sicer možnost, da se kaj popravi, vendar to ni dovolj. Storiti bi morali še kaj več. Lahko »trgujemo« z nekaterimi stvarmi, ki zadevajo gospodar-stvo. nobene pravice pa nimamo, da trgujemo z narodovo suvere-nostjo. To pa smo dejansko storili. TRIBUNA: Torej je partija zadevo premišljeno staktizirala tako daleč, da nam je zmanjkalo časa za demokratično odločanje, sama pa je nastalo situacijo izkoristila tako, da je narodu plasirala prav tisto, kar je v njenem lastnem interesu? To absolutno drži. TRIBUNA: Nasprotniki referenduma se postavljajo s trditvijo, da Ijudstvo nima pojma, o čemer bi naj odločalo in da je zato refercndum nesmiselen. Kaj menite o tem? Ljudje so vsega siti. Polni razočaranja in nezaupanja do naše politike. Veliko se jih zanjo sploh ne zanima več. Zaprli so se v svoj svet, kjer se jih veliko peča s sivo ekonomijo. Ne zanima jih, ali bo slovenski narod obstajal še deset. dvajset ali tisoč let, ampak predvsem to, ali si bodo drugo leto lahko kupili nov avto. Gledano s tega stališča imajo nasprotniki referenduma prav. Po drugi strani pa mislim, da si nasprotniki referenduma takšne arogance ne bi smeli privoščiti, kajti na primeren način bi se ustavne spremembe dale razložiti vsakomur. Za referendum bi morali pripraviti dovolj jasne, logične in nezapletene obrazloži-tve. Če daš preprostemu človeku ustavne amandmaje v roke, je jasno, da bo le malo razumel. Mislim, da bi se v ljudem razumlji-vem jeziku to dalo razložiti na nekaj straneh. Narodu bi morali povedati. kaj z ustavnimi spremembami dobiva in kaj izgublja. Potem pa se naj odloči. TRIBUNA: Kaj bi se zgodilo, če bi na referendumu ustavne spremembe zavrnili? Prav tega se je politika bala. Tudi meni ni popolnoma jasno, kaj bi se zgodilo, če bi na referendumu ustavne amandmaje zavrnili. Verjetno bi na Slovenijo nastali hudi politični pritiski in obtožbe. Tega pa se je Partija ustrašila. Partija se ni toliko bala tega, da referendum ne bi uspel znotraj Slovenije, temveč, kako bi na to odreagirala Jugoslavija. Zavrnitev ustavnih amandmajev za Slo-venijo verjetno ne bi pomenila nič usodnega, toda na nas bi usodno pritisnile druge republike. TRIBUNA: Možnost, da bi o ustavnih amandmajih odločali na demokratičen način, je bila zapravljena že veliko prej, pred pol leta, letom, ko nismo ničesar storili, da bi ljudi informirali. Kaj pa bi lahko storili tik pred sprejetjem amandmajev, ko je bil pritisk demokratične javnosti največji? V tistem trenutku bi morali v skupščini izvesti glasovanje o vsakem amandmaju posebej. Na tak način bi bili amandmaji, ki zadevajo gospodarstvo, sprejeti, tisti, ki pa omejujejo slovensko suverenost, zavrnjeni. To ne bi bila nikakršna tragedija. TRIBUNA: Ali se je tudi tega politika ustrašila? Ni treba posebej poudarjati, da našo politiko vodi ZK. ZKS pa je le del v hierarhični lestvici ZKJ in se ji je dolžna podrejati. Ne smemo biti naivni in misliti, da je bilo žarišče dogajanj pri nas v Sloveniji. Vse se je odločilo že v samem partijskem vrhu. TRIBUNA: Torej bi težko govorili o pokončni drži naše Par-tije? ObstojeČi statut republiške partije vgrajuje v hierarhični sistem zvezne. Zato o kakšni samostojnosti ne moremo govoriti. Vendar mislim, da so bili neki premiki v ZKS vendarle storjeni. Počasi se uveljavlja nova miselnost, ki je povezana s kadrovskimi spremem-bami. Upam, da bo Partija v bodoče le začela več razmišljati o svojem bistvu in o svojem narodu. TRIBUNA: Kaj je v ZKS prinesel Milan Kučan? Ogromno novega, o tem ni dvpma. Je človek, ki gleda odprto, dopušča različna stališča in je toleranten. Vendar je tudi on zvezanih rok. Preko svojih okvirjev ne more iti. Kučan se trudi, da bi našel kompromis med demokracijo, ki jo na določen način podpira, in trdo partijsko politiko. Koliko je v teh kompromisih uspešen, pa je že druga stvar. TRIBUNA: Kakšno vlogo igra v slovenski politiki armada? Težko je reči, kakšno. Zanesljivo je le, da jo igra. Že zaradi tega, ker se je vedno smatralo, da je armada povezovalna nad-gradnja naše državne skupnosti. TRIBUNA: Ali je bila ZKS dovolj trdna v konfrontadji s poli-tičnimi interesi armade? Ne. Lahko bi bila odločnejša. To tudi Kučanu zamerim. Če ima namen uvajati demokratizacijo v slovenski politični prostor, po-tem bi moral biti tudi v teh stvareh bolj odločen. TRIBUNA: Če ne bi šel v kompromise, bi bilo za slovenski narod še slabše, bi vam na to verjetno odvrnil Kučan? Mislim, da so nekatera mnenja, češ da nas bodo uklonili z armado in policijo, le predsodek. Zaostritev nam je potrebna. Ne govorim o kakšnem izstopu iz federacije, kajti vprašanje je, ali je to smiselno in potrebno. Toda račune moramo počistiti. V to nas sili tudi dejstvo, da je slovensko gospodarstvo obubožano in da je brez akumulacije. TRIBUNA: Ali ste prepričani, da takŠno »čiščenje računov« ne bi prineslo represije? Moje osebno mnenje je, da ne. Država s tako nizkim ugledom, kot je Jugoslavija, si tega enostavno ne bi mogla več privoščiti. To bi nas potisnilo izven vsake meje normalnega sveta. TRIBUNA: Kaj bi se pa zgodilo? Prišlo bi do močnejšega pritiska znotraj ZKJ in do zamenjave vodstva ZKS. To bi pa stvari pripeljalo spet nazaj na uhojeno pot. Bojim se, da smo v slepi ulici. TRIBUNA: Ali je demokratizacija sploh mogoča znotraj si-stema, ki eni stranki omogoča, da ima ves politični monopol in se predstavlja za avantgardo družbe? Ne, celoten sistem je treba spremeniti, kot sem že prej dejal. Uvesti dvostrankarski sistem in svobodne volitve. TRIBUNA: Ali smo za to zreli? Mislim, da v Sloveniji za to izpolnjujemo vse pogoje. Partije s tem še ne bo konec. Če pa se Partija sama boji, da to pomeni konec zanjo, to pač pomeni, da tega ljudstva ni sposobna voditi. TRIBUNA: Ali bo Partija dopustila še eno stranko? To bi bilo zanjo samo dobro. Partija bi se morala sama izposta-viti politični konkurenci. Če tega ne bo storila, potem tudi znotraj Partije ne bo prišlo do sprememb. Tudi do demokratizacije ce-lotne družbe ne. MATJAŽ ŠUEN T JACK PRED Zgodba, ki je mogoče resnična, mogoče pa tuaNne^-gre takole: Pred nekaj leti je bil Jack Nicholson na filmskem festivalu v To-rontu. Pač zato, da bi s svojo prisotnostjo počastil starega prijatelja Warrena Bettyja, ki je v Kanadi dobil nekakšno nagrado za življenj-sko delo. Na zabavi po podelitvi nagrad k Jacku pristopi novinarka nekega časopisa - pred nekaj urami je z njim posnela intervju. Nadvse privlačna je. »Hi, Jack,« reče. »Si za en ples?« Nickolson ne reče nič. Ogleduje si jo podolgem in počez. Počasi. S pozornostjo. »Napačcn glagol, ljubica,« reče. »Napačen glagoi« »Napačen glagol?« ponavlja zdaj Nicholson. »No, ne vem, ali je zgodba resnična ali ne. Gotovo pa se sliši kot nekaj, kar bi lahko rckel.« Nasmehne se. Ta nasmeh. Ve, da ni pomembno, ali je zgodba resnična. »Ko se mi zdi, da me hočejo ljudje sprovocirati, •imerno reagiram.« Zmaje z glavo. »Napačen glagol, ha,« reče. ot da bi bil zadovoljen sam s sabo. »No, to pa je poza.« Kakšna je prava poza za Hollywood? »No, zame tale: pazi, da se ne pojaviš pred eno popoldan. Takrat se namreč vsi drugi že začenjajo umirjati.« Zasmeje se. Dve popoldan je, sreda. Jack Nicholson, ki je - zvest svoji pozi - prišel šele ob enih, je dobre volje. Svoje pravilo prekrši samo, ko snema. Prejšnji večer so Lakersi, košarkarsko moštvo, katerega vnet navijač je, zmagali na pomembni tekmi. »Včerajšnja tekma je bila res izvrstna.« Nichol-son, ki je navijač Lakersov že od leta 1972, se spusti v analizo tekme, kakšno briliantno potezo je izvedel Michael Cooper. Ko-šarka je postala že prava obsedenost. V živo spremlja skoraj vsako tekmo Lakersov, tekme ostalih klubov spremlja na videu. Trenutno ne snema, v kopalnici zgoraj prebira scenarije, čez nekaj časa ima srečanje s producentom Petrom Gmberjem in režiserjem Timon Burtonom. Ta pripravlja po uspehu Beetlejuica nov film, pogovarjali se bodo o Jackovi vlogi. Film ima delavni naslov Batman. »Fino se zabavam,« reče, ampak vloge se veseli. Jack je eden redkih igralcev, ki so sposobni pritegniti publiko tudi, če igrajo v nekomercialnih projektih, npr. v filmu Ironweed. Produ-cent Don Simpson je dal sledečo izjavo: »Amerika ga obožuje. Pripravljeni so itigledat katerikoli film, samo, da sepojavi v njem.« Nicholson je - zanimivo - kritičen do nekaterih hollywoodskih produktov, npr. filma Robocop ali Beverly Hills Cop II. ampak tudi če sovraži konglomerate, ki so lastniki studijev, ne sovraži studijev samih. Jack, ki ima na sebi črne hlače, črno mikico in espadrile, gre po cigareto. V ozadju se sliški jazz glasba, na steni visi Piccaso. Njegova zbirka umetnin je res nekaj posebnega, ne samo zaradi izjemnih predmetov, ampak tudi zaradi nepretencioznosti njihove razporeditve. V mestu, kjer hoče imeti večina resnih zbiralcev umetnin muzeje ali pa vsaj posebna krila znotraj svoje hiše, v kate-rih stalno kontrolirajo temperaturo in vlago v zraku, je Nicholson samo moški, ki ima na stenah svoje hiše obešene neverjetne stvari. Seveda ima tudi sam kustosa, ki skrbi za njegovo kolekcijo, v sobi lahko opazimo kataloge Sothebyja, a kljub temu ti takoj postane jasno, da vse te umetnine niso tu zato, da bi na nas napravile vtis. So enostavno zato, ker so Nicholsonu všeč. Jack se usede nazaj v fotelj in reče: »No, ni še novega filma, nobene obletnice. O čem bigovorila? O tem, kdo sem?« Zasmeje se, kot da bi hotel reči, da je to samo retorično vprašanje. No, verjetno ni bil vedno tako siguren vase, res pa je, da so mu že, ko je bil še otrok (zdaj je star enainpetdeset let in pravi, da petdesetletnica ni bila ravno prijetna), dali vzdevek Veliki Osvajač. Te stvari pač pridejo z leti po uspehu. Njegova prijateljica pravi: »Jack ve, da je ob dobrih dnevnih kralj Hollywooda, ko pa ima slab dan ve, da bi lahko bil kralj Hollywooda - samo bolje razpoložen bi moral biti.« Nicholson je zrasel v svetu žensk. Vzgajala ga je Ethel May, za katero je mislil, da je njegova mama. In pa njeni hčerki, Lorraine in June, za kateri je mishl, da sta njegovi sestri. Ko je leta 1975 umrla June, je Jack - posredno, iz časopisa Time- izvedel, da je bila Ethel njegova babica, June pa njegova prava mama. Novica je bila zanj gotovo šokantna, toda prenesel jo je tako kot zna, kot mu omogoča izredna zmožnost soočanja z realnostjo. »Realnost obstaja. Ni od-prta za interpretacije. Poskušam doseči jasnost. Jasnost zmeraj nredDOStavlia tudi določeno akcijo.« Nicholson v Los Angeles ni prišel, da bi postal filmski igralec. Res pa je, da se je najprej kar intenzivno ukvarjal s poolom, se pravi tudi neke vrste igranjem. Končal je na odelku za risanke v MGM. Kot pisarniški kader. »No, res nisem vedel, kaj bi počel. Nisem vedel, da hočem postati igralec. V MGM sem večino časa preživel v buljenju v zvezdc. Spomnim se, kako sem ležal na travi, skozi luknjo pod vagonom poskušal videti noge Lane Turner.» Najbolj pa se je navduševal nad Marlonom Brandom, pretihotapil se je celo na snemanje Teahouse of the August moon. »Je najbolj talentiran igralec, kar smo jih imeli. Warren Beaty je to povedal zelo precizno: »Če in ko se Brando umakne, vsak igralec stopi za stopničko višje.« Ko se je Jack odločil za igralsko kariero, je najprej vneto študiral, potem pa je začel igrati v B produkcijah z Rogerjem Cormanom. Peter Fonda se spominja: »Srečal sem ga leta 1962, ko sem delal za Cormana. Dosti mu je bilo že vsega. Hotel je prenehati z igranjem, napisal je scenarij z naslovom Trip, res izvrstno obdelavo tematike trde droge. Bil jc pripravljen pisati, režirati, producirati, karkoli; potem pa smo zanj našli prostor v Easy Riderju (Goli v sedlu).« Po vseh teh letih se danes zdi, da je Easy Rider eden tistih filmov, za katere je že vnaprej preračunano, da bodo prinesli na stotine milijonov. Toda v času snemanja se je zdelo, kot da gre še za enega v vrsti »hippv-biker« filmov. Jack poleg tega ni bil prvi, ki so ga izbrali za vlogo južnjaškega odvetnika Georgea Hansona. Rip Torn je za vlogo zahteval 4.500 dolarjev. Film so posneli za 314.000 dolarjev, se pravi, da so morali Torna zavrniti, na njegovo mesto je prisel Jack. » Vsi so si mislili, saj zna igrati. Ampak nič presenetiji-vega se ni zgodilo. No, potem je prišel Easy Rider. Po njem sem bil popolnoma prepričan, kaj moram dclati naprej v življenju.« Nicholson je bil glede svoje kariere zmeraj zelo metodičen. Od vsega začetka je proučeval, kako so veliki igralci uspeli voditi svojo kariero, kako so se obnašali na intervjujih, kako so izbirali med vlogami. Učil se je iz njihovih napak in uspehov. Na začetku kariere je vsaj dvakrat do trikrat na teden poklical svojega agenta. »Ni važno, da poveš, kaj delaš,« se spominja. »Ampak to, da rečeš »poznam tega in tega, ki režira to in to«. In leta po tem mi je Sandy NICHOLSON OGLEDALOM Je to torej tista poza? »Ne,« pravi Nicholson. »To je samo edini način, na katerega lahko živiš.« povedal, da sem bil med njegovimi strankami edini, ki sem se točno držal njcgovih navodil.« Po Easy Riderju je Nicholson posnel precej filmov. Tudi nekaj izrazitih vrhov - Fivc Easv Pieces, Carnaval Knowledge, The Last Dctail, One Flew Over the Coockoo's Nest in Terms of Endear-ment, Whches ofEastwick, Iromveed, Broadcast Nčws. No, z zad-njim filmom je bilo takole. Najprej je brez honorarja posnel reklamo za film. Šok za publiko je bil heverjeten. Po precejšnji neprizadeto-sti so kar naenkrat poskočili: »Glej... glej Jacka!« No tudi lo je bila tipično nicholsonska poteza. »Vse skupaj ni bilo popolnoma sama-rhansko. Bilo je dobro za film. Publika bi bila razočarana, če bi čakala, da se prikažem, potem pa bi se pojavil, rekel par besed in konec. Se pravi, da smo podpisali pogodbo, v kateri je bilo dolo-čeno, da se ne sme propagirati mojega nastopa v filmu.« Letos so Nicholsona nominirali za igralskega oskarja v filmu Ironweed. Kljub temu, da ga ni dobil, je v avditoriju dajal videz najsrečnejše osebe. »Bil sem najbolj hladen med ljudmi v dvorani. Ne smeš prej izvedeti, ali boš dobil nagrado ali ne, toda doslej sem vedno čutil, ali jo bom dobil ali ne. Nisem se še zmotil. Zelo redko se mi zgodi, da moj poklic od merie zahteva samo to, da dobro izgledam. Velikokrat je ravno obratno, pustiti si moram brado itd. No, rekel sem si. »Čisto z lahkoto lahko opravim talc posei« Vavdhorij sem šel že dan prej, si ga ogledal. Nova stavba. Se pravi, da sem bil edini, ki je vedel, kje je zadnji vhod, kje je moj sedež, kako med odmorom priti do sekreta. Angelica (Huston) je bila v Londonu, zato sem povabil na podelhev svojega producenta in vso noč sva križarila po mestu. Bilo je izvrstno. Nobene nervoze.« In to je vsa zgodba. Enostavna. Preverjaj stvari, oblači se, kakor je treba, veliko delaj in se od časa do časa zabavaj. Nicholson jo pove še bolje: »Prijaidj Elmer Valentine, ki je lastnik Whisky a Go Go nočnega kluba, mi zmeraj pravi: »Jack, ti si edcn od dobrih ljudi. Veliko ljudem uspe, pa se tega ne zavedajo. Nama jc uspelo in tega se zavedava.« No, to mi je moral povedati že neštetokrat, in vsakič znova prikimam in rečem: »Prav imaš. Elm.« Zato, ker je res.« Lynn Hirschberg 13 Moderna galcrija v Ljubljani svoj letošnji program, ki si ga bomo zapomnili po kar nekaj res pomembnih in kvalitetnih razstavah (npr. Emerika Bernarda, Hermana Gvardjančiča, sodobnc kitajskc umetnosti...), zaključujc z razstavo Dube Sambolec, ki je v tem trenutku izredno pomembna tako za slovenski kot tudi za jugoslovanski prostor. Razstava bo v Ljubljani na ogled vse do 29. januarja 1989. Pomcmbnost te razstave potrjuje ne samo kvaliteta, ki jo npr. podčrtujejo besede Tomaža Brejca v katalogu razstave (...ker Duba razmišlja o temcljnih ontoloških problemih kiparstva, o njegovi biti kot o objektu, telesu ali retorični figuri, bo njen dosežek zagotovo vpisan v zgodovino slovenske umctnosti), temveč tudi izjemnost in redkost takšnih razstav v slovenskem in jugoslovanskcm prostoru. In to v času, ko so instalacijc okupiralc glavne svetovne galerije!? Kaj lahko vidimo v Moderni galeriji v Ljubljani? Pet velikih dvoran je z nenavadnimi »eksponati« prcoblikovanih v pet instalacij, od katerih so tri z nevidno nitjo simbolike povezane v trilogijo Nelagodje v prostoru. V osrednjem prostoru je velika polkrogla iz litega žclcza, z neobdclano, grobo zunanjščino in »zlato«, »popolno« notranjščino. V istem prostoru jena strop pritrjena piramida, ki se s konico skoraj dotika glav gledalcev. S to instalacijo, ki smo si jo lahko letos že ogledali v sklopu beneškcga bienala v sekciji Apcrto, je v čisto likovncm soočenju postavitev predmctov v prostoru, kjer je na tleh postavljen krog iz solnih skal, obdan s štirimi nconskimi ccvmi. »Nclagodjc v ptostoru« potcncirajo predmeti v eni izmcd teh treh dvoran, ki so prislonjcni ob steno: »spirala«, »križ«, »sulica« in »ipsilon«. Poleg tch treh prostorov in podolgovate dvorane, po kateri pred bronastimi, individualno oblikovanimi zankami teče pregrada iz zemlje in modrc galicc, jc še ena instalacija iz poliestra z naslovom »Ambicnt I«. To instalacijo je Duba Saihbolec prvič postavila v galeriji zagrcbškcga Študentskega centra leta 1979. In prav tja se zopet vrača s to razstavo, oz. z instalacijo »Zaekfe^iebruaria v prihodnjem lctu. O razstavi in sploh o njenih poglcdih na kiparstvo se z njo pogovarja mladAm univerz iz Skopja in Uitole v sosednji Grčiji (in s tem tudi ncgiranjo obstoja makedonskega naroda s strani Grčije). Tako smo sprejeli sklep, da zahtevamo od Predscdstva SFRJ, Zvezncga sekretariata za zunaiye zadeve (tov. Budimirja Lončarja) P SSOJ in Skupnosti jugoslovanskih univerz (ZUJ), da obravnavajo ta problem, nas seznanijo s programom ukrepov in dcjavnosti za rešitev tega vprašanja in ustrezno intcrveni-rajo pri pristojnih organih republike Grčije. Obenem smo kot rezervo sprejeli sklcpe, ki sta ju predla-gala UK-ja iz Bitole in Skopja, da če se te naše zahteve (to je, da naši ustrezni organi prično ukrepati v zvezi z nepriznava-njem diplom makcdonskih univerz) ne uresničijo do nasled-njega zasedanja koordinacije (predvidoma konec januarja v Ljubljani): - predlagati sprejcm predpisov, ki bi prepovedoval grškim študentom, ki že dve leti študirajo na makedonskih univcr-zah, da se prepišejo na druge univerze v Jugoslaviji zaradi nostrifikacije diplom, - če pa.tudi to ne obrodi uspeha do konca tega študijskcga leta, predlagamo sprejem predpisa, ki bi prepovedal vpis grškim študentom na jugoslovanske univerze. Končno smo sprejeli tudi sklep, naj o seji in delu koordina-cije UK-jev obvestimo našo bazo preko študentskih glasil, oziroma prosimo urednike, naj objavijo ustrezna poiočila. S tem za to jesen izpolnjujem ustezni sklep koordinacije. ŽIGA BAHOVEC, sekretar UK ZSMS Ljubljan ! i SOLSKA RAZSTAVA V Moderni galeriji je na ogled letna bera študentov za likovno umetnost iz Ljubljane, ki so jo ustvarili v letu 87/88. Na razpolago so dobili kletne prostore stopnišče. Razstava bo odprta do 30. 12 88. Vljudno vabljeni! LOLITA + FAIOTJE 18. 12. zvečer in ponoči sta se Ijubljanskim Ijubiteljem K. 17. D. F. Prešeren predstavila dva ansambla. LOLITA je predstavila svojo novo ka-seto z istoimensklm naslovom. Vmes pa so naži-gali pobje z imenom FANTJE IZPOD KANrSKBGA. Dobra osvežitev kulturno zaspane I^jubljane. OOOOOOOOOOOOOOO Cesf par le travail que 1a femme a en grande partie franchi la distance qui Ia separait du male; c'est le travail qui peut seul garantir une libertč concrete. (Ženska je izbrisala razliko med njo in moškim v največji meri zahvaljujoč temu, da dela. Samo delo ji lahko zagotovi resnično svobodo.) Simone de BEAUVOIR (Le deuxieme sexe) Women have served all these centuries as looking glasses possessing the power of reflecting the figure of man at twice its natural size. (Stoletja so služile ženske kot ogledala, ki so iniela to moč, da so odražala podobo moškega v dvakrathi velikosti.) Virginia VVOOLF Družbenoekonomska kriza prodira v vse pore družbe in se bolj ali manj očitno kaže v načinu življenja vseh družbenih slojev in skupin. Raziskovalna ekipa, ki jo vodita dr. Anuška Ferligoj in dr. Mirjana Ule z Ijubljanske FSPN, si je zadala nalogo raziskati vpliv sedanje krize na položaj ženske v naši republiki. Projekt je sicer šele v zasnovi, izoblikovane so hipoteze, empirični izsledki pa naj bi bili znani sredi prihod-njega leta. O omenjeni razisakvi smo se pogovarjali z dr. Anuško Ferligoj, nosilko raziskovalnega projekta. TRIBUNA: Kakšen je pravzaprav namen raziskave? FERLIGOJ: Hoteli smo opozoriti, da je situacija kritična, vplivati na spremembo družbenega odnosa do žensk in argu-mentirano dokazati, da je nujno potrebno zagotoviti materi-alna sredstva, s katerirni bomo pomagali mladim družinam in jih spodbudili k večji rodnosti. Potrebno je nemudoma nekaj storiti, šicer bo prepozno. TRIBUNA: Zakaj ste se odločili prav za obravnavo pro-blema žensk, saj so se tudi druge socialnc kategorijc (npr. mladina, priseljenci, upokojenci...) znašle v težkem družbe-nem in materialnem položaju? FERLIGOJ: Ženska ostaja temelj družine in, če hočete, tudi biološke reprodukcije. Bolj ali manj ji je prepuščcna skrb za vzgojo otrok. Nadaljnje slabšanje družbenoekonom-skega položaja žensk bi lahko irnelo katastrofalne poslcdicc za vzgojo mlade generacije in zdravje samih žensk tcr tudi otrok. TRIBUNA: Ali se vam ne zdi, da je položaj ženske v drugih republikah še bolj zaskrbljujoč? FERLIGOJ: Znotraj Jugoslavije je položaj žensk v posa-meznih delih zelo različen, povsod pa je težak. Seveda se v Sloveniji kot družbeno in civilizacijsko razvitejšem okolju, ženske srečujejo z drugačnirni problemi kot npr. na Kosovu. Tam je odstotek zaposlenih žcnsk izredno nizek. rodnost visoka, družina pa š.c vedno izrazito patriarhalna. Morda je v Sloveniji zanimivo prav to, da jc zaposlenost žcnsk med najvišjimi v svetu (kar 48 % zaposlcnih prcdstavljajo žen-ske), kar je povezano tako z emancipacijo kot tudi z ckonom-skimi razmerami. Hkrati pa se ohranja tradicionalna dru-žina z velikimi razlikaini med proklamiranim in dejanskim položajem ženske znotraj nje. Premiki v smcri modernizacijc odnosov v družini so počasni in determinirani s splošno družbenoekonomsko situacijo. Ceiodncvna šola je bila pii-mer poskusa zmanjšanja obremenjenosti ženskc kot matere in vzgojiteljice otrok. k'i pa zaradi pomanjkanja matcrialnih sredstev in tudi drugih vzrokov ni uspel. Prav tako jc zaskrb-ljujoče dejstvo, da se slabša ekonomski položaj žensk v pri-merjavi z moškimi. TRIBUNAi Zakaj prihaja do čedalje večjih razlik v eko-nomskem statusu moških in žensk? FERLIGOJ: Ženske v večji meri kot moški opravljajo nor-mirana dela, ki so fizično in psihično zclo naporna, a najvcč-krat slabše plačana. Poleg tega se ženske praviloma ne uk-varjajo s-1. i. sivo ekonomijo, ki je pomemben dodatni vir zaslužka. Za tovrstno delo jim preprosto zmanjkuje časa, saj so otroci in gospodinjska opravila šo vcdno pretežno domcna žensk. Povprečna slovenska ženska sc giblje v izredno ozkem krogu, postavljena je na stranski tir. *.kar se izraža tudi v njeni slabši informiranosti. Prav v zadnjih letih opažamo. da odstotek odgovorov »ne vem« ali »ncodločcn« v raziskavi Slovensko javno mnenje pri ženskah skokovito narašča in jc dvakrat do trikrat večji kot pri moških. Ta podatek sc nam zdi izredno pomemben in pomenljiv, zato ga bomo v naši raziskavi poskušali osvetliti iz več zornih kotov. Zanimivo je tudi, da nekatere raziskave kažejo, da so poročene ženske praviloma bolj konservativne od moških, čeprav""je raziskava kolegice Uletove rned dijakiniami in študentkami pokazala, da so pogledi deklet v tej starostni skupini v marsičem naprednejši kot pri fantih iste starosti. Kaže torej, da pred-stavlja poroka za ženske prelomnico v načinu razmišljj TRIBUNA: Kako ste si metodofoško zamislili Jizpeljavo raziskave? FERLIGOJ: Pri svojem delu se bomo oprli predvsem na ustrezen sklop vprašanj iz raziskave Slovensko javho mnenje in ga analizirali v časovnem preseku. Seveda pa borno upo-števali tudi dognanja drugih raziskav s tega pjzraročja. V razi-skovalni skupini je pet žensk, poleg mene^e kolegice Ule-tova, Renerjeva, Kozmikova in Jalušičeya. Ekipa je torej kar številčna, toda tudi dela, še zlasti računalniške obdelave, je precej. Kljub temu pa upam, da bodp izsledki z analizo rezultatov pripravljeni že sredi prihodijjega leta. SIMON BIZJAK KOLEKTIV LETA 1988 Priznanje Kolektiv leta 1988 podeljujemo vsem družbeno-zaš-čitnim in družbeno-kontrolnim kolhozom v našem političnem si-stemu, ki so letos delovali izjemno učinkovito (razkrinkanje špijo-nov v Ljubljani, razglasitev slovenskih in albanskih nacionalistov v armadi, zatiranje kontrarevolucije v Sloveniji, podiranje zidov iredente na Kosovu in šč bi lahko naštevali). V te službe so posvečeni le najbolj predani, najodločnejši in ideološko najstabilnejši kadri z visoko komunistično zavestjo. V vsakodnevnem boju s sovražnimi silami (izvana i iznutra) si, v imenu zaščite izročila NOB-a in revolucije, spontano prizadevajo čim dlje obdržati kontrolo, pa tudi represijo nad družbo. Borijo se proti politični demokratizaciji, ker v njej vidijo možnost delovanja sovražnika (Diktat: »Piši: unutrašnji neprijatelj u saradnji sa vanj-skim, tačka.«). Po svojem globokem prepričanju verjamejo v trdno in preizkušeno roko države, ne pa v ljudi, ki zlahka postanejo predmet manipulacije. Menijo, da je centralizem v Partiji in družbi najprimernejše sredstvo za dosego stabilnosti države. Na ta način postajajo politična grupacija, katere postulati so sektaštvo, dogmati-zem in konservatizem. Vendar moramo ob tej priložnosti poudariti, da so institucije, ki nas ščitijo in kontrolirajo, pod latentnim udarom nekritične javno-sti. Takšno razpoloženje javnosti (Diktat: »Piši: pre svega slove-načke, tačka.«) ima korenine že v letu 1966, ko je J. B. T. na brionski seji CK ZKJ v sklepni besedi dejal: »... Jaz, tovariši, nisem želel iti v detajle. Toda moram povedati, da ljudje šepetajo, da obstaja nezaupanje enih do drugih, od navzgor do spodaj. Mogoče vas to spOminja na tisto, kar se je nekoč zgodilo pri Stalinu. Mislim, da je to precej podobno. Ko je naš celotni družbeni razvoj šel s pospešenim tempom naprej, je državna varnost ne le stagnirala, ampak šla nazaj. Zastala je, ni spremljala tokov našega družbenega razvoja, ampak je imela nekatere svoje koncepte, tj. postaviti se nad družbo...« Še enkrat je potrebno odločno zanikati takovrstne laži in podtika-nja, ker vse to počnejo sile opozicije, ki želijo ojačati svoje pozicije, zato naši varnostniki sporočajo naslednje: Tu nema zajebancije, inače slede sankcije. BASHKIM GASHI PORTRET LETA 1988 Pisati njegov portret je težko. Na zunaj je Slobo vse v besedah in neposreden, kakor vse, kar govori. Njegov heroizem je popolnoma brez zunanjega bleska, je aske-tično junaštvo poštenega srbskega inteligenta - revolucionarja, ki iskreno veruje v možnost pravičnosti na zemlji, heroizem človeka, ki se je odrekel vsem radostim sveta zaradi težkega dela za srečo Srbov. Dolžnost poštenih voditeljev ljudstva je nečloveško težka. Ni voditelja, ki ne bi bil bolj ali manj tiran. Verjetno je bilo za časa Slobodana posiljeno več žensk kot pod katerim koli voditeljem. Toda boj proti kontra-revoluciji zahteva žrtve. Ima smisel za smeh in smeje se z vsem telesom, res z vsem telesom, včasih do solz. Denimo zadnjič, ko mu je moj shok Azem pripovedoval vic o Srbih s Kosova. Kratkemu, značilnemu med-metu »hm hm« zna dajati neskončno skalo odtenkov - od strupene ironije do previdnega dvoma. Slok, z lobanjo sokrata in z vsevidečimi očmi velikega lisjaka neredko zavzema čudno in nekoliko komično pozo - glavo povz-digne, se izprsi in zažuga s prstom proti zahodu. V tej pozi je nekaj čudovito prijaznega in smešnega, nekaj zmagovito petelinskega. Njegove kretnje so lahkotne, spretne in redke, a silovita gesta je popolnoma v skladu z njegovo besedo, ki je tudi skopa, a bogata z mislijo. In na obrazu kosovskega tipa gorijo, igrajo te ostre oči neutrudnega lovca na laž in bedo življenja. Od nog do glave je srbski človek, ki je dolgo živel zunaj Srbije ter se pozorno razgledoval po svoji zemlji, tja od Tise pa do Tirane - od daleč se ti zdi barvitejša in svetlejša. Ocenil je pravilno njeno moč - izjemno nadarjenost ljudstva, ki je še slabo izražena, še nedo-končno prebujena v težki in mučni zgodovini, toda vsepovsod prisotna na temnem ozadju fantastičnega srbskega življenja, v kate-rem se bleščijo zlate zvezde. Ena najsvetlejših je Slobodanova. S. M. Slobo je Srbijo prebudil, in zdaj ne bo več zaspala... S. M. Slobo je oženjen in itna 8 milijonov otrok. BASHKIMGASHI NAGRADNI RAZPIS Med reševalce naše na-gradne križanke bomo razdelili pet knjižnih nagrad. Upošte-vali bomo vsa tista pisma in dopisnice, na katerih nam bo-ste poslali pravilne rešitve 12 tematskih pojmov oziroma priimke dvanajstih Slovencev, pozitivnih in negativnih junakov iztekajočega se leta. Vaše reši-tve pričakujemo do 31. decem-bra, pravilno rešitev in imena nagrajencev pa bomo objavili v naslednji številki Tribune. Vodoravno: 1. predsednik RK SZDL (Jože), 6. glavno mesto Soma-lije, 13. drugi del imena nacističnega uničevalnega taborišča v Spodnji Sa-ški, kjer je umrla tudi Ana Frank (Ber-gen), 14. turški general in državnik, oče moderne Turčije (Kemal), 15. slo-venski politik, ki je nedavno odstopil s položaja člana predsedstva CK ZKJ (Franc), 16. mesto na J Švedske, ne-daleč od jezera Vanern, 17. kraj, ne-daleč od Sevnice, 18. ime grške film-ske igralke Papas, 19. predsednik slovenske skupščine (M)ran), 21. ti/ , odžagan kos debla, hlod, 22. italijan-ska denarna enota, 23. razvojni stadij povzročitelja malarije, 25. različna šumnika, 26. začetnici avstrijske mez-zosopranistke Ludvvigove, 27. danski jezikoslovec, ki je odkril germanski premik soglasnikov (Rasmus Kri-stian), 29. ruski pisatelj (Pavel Filipo-vič, r. 1908, Poskusni rok), 31. grška boginja jutranje zarje, 33. garje, ska-bies, 35. pristaniško mesto na južnem Švedskem, v katerem je bil leta 1397 podpisan akt o združitvi Danske, Švedske in Norveške, 38. tretji Davi-dov sin po bibliji, 41. začetnici staroste slovenskih pisateljev, 42. avtomobil-ska oznaka Sarajeva, 43. domnevne fiziološke sledi, ki jih v organizmu puš-čajo vtisi, osnova spomina, 45. oprav-Ijanje funkcije pripomočka, 47. med-tem, ki posnema odsekan pasji glas, 48. tuja trgovska hiša, 49. musliman-sko moško ime, 50. iep mladenič iz grške mitologije, neuslišana Ijubezen pesnice Sapfo, 51. konec molitve, 52. republiški sekretar za notranje za-deve (Tomaž), 53. vas v krški občini, 54. župan pod Francozi, 55. socialni položaj. 56. ruski admiral, eden od voditeljev kontrarevolucije po Velikem oktobru (Aleksander V.),57. drugi sa-moglasnik in predzdnji soglasnik, 58. kemijski znak za aluminij, 59. atletinja, ki se ukvarja z meti, 61. originalni naziv italijanske pokrajine v porečju Tagliamenta, 64. angleški filmski reži-ser. 65. skupina žuželk, 68. urednik Mladine, eden od obtožencev v pro-cesu proti četverici (Franci), 70. po-stava, telo, život, 72. kemijski znak za galij, 73. okrajšava za »kvalificiran«, 75. tuje žensko ime, 77. rt v Južni Ameriki, najjužnejša konica tega kon-tinenta. 79. časovna enota, 81. hrva-ška plemiška rodbina, 82. češko mo-ško ime. 83. čačka, 85. ata, 86. staro-grško pristanišče na vzhodni obali Be-ocije, izhodišče za bojni pohod proti Troji, 87. razčlenitev, 89. podzemeljski kanal za odvajanje nesnage v mestih, odtoč, 90. gostinski delavec, 91. latin-ski izraz za zemljo, deželo. ?,.''¦ &T- Navpično: Uovski pes ptičar, 2. predelovalec žita, 3. delstatev, 4. polj-ski aforist (Stanislaw Jerzy, Nepoče-sane misli), 5. glavni števnik, 6. ime smučarja Hangla. 7. sodarsko orodje, 8. glas gosi, 9. roditelj, 10. zahodno-nemški alpski smučar (Peter), 11. levi pritok Oba v zahodni Sibiriji. 12. pred-sednik slovenske mladine (Jože), 13. čtivo, 15. menca za žgane pijače, 16. stranski del telesa, 19. nagradaza zmago na športnem tekmovanju, 20. pnpomoček za zaščito glave, 23. znana tovarna žarnic, 24. ime naviha-nega Ijudskega junaka in starejše nemške književnosti Eulenspiegla, 28. zvezna država v Indiji z glavnim mestom Shillong, 30. avtomobilska oznaka Novega mesta, 32. hrvaški gledališki in filmski igralec, popularni Dudek (Martin), 34. eden od obtožen-cevvprocesuprotičetverici(Ivan), 36. zdravilišče ob jezeru Lago Maggiore v kantonu Ticino v Švici, 37. predsed-nik slovenskih sindikatov (Miha), 39. rod iglavcev z majhnimi jagodami, ki se uporabljajo za začimbo in žgane pijače, 40. mednarodna oznaka za pošiljke po posti, 43. vrsta sira, imeno-vana po nizozemskem mestu, 44. gr-ška boginja maščevanja, 46. kemijska oznaka za brom, 47. slovenski javni delavec, vodja Odbora za varstvo človekovih pravic (Igor), 49. ime skladatelja Hačaturjana, 50. sloven-ska pevka zabavne glasbe (Neca). 52. naslovni junak Spielbergovega filma, 53. deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja, 55. nase-Ije, nedaleč od Laškega, 56. ploščata, zaprta posoda za tekočine. 58. otok v Tuamotu, 60. pesnik publicist, no-vinar, eden od obtožencev tjubljan-skega procesa (David), 62. začetnici srbskega literata, predstavnika soci-alističnega realizma Zogoviča, 63. spremembe v sklepih zaradi obrabe sklepnega hrustanca, 66. plot, ograja, 67. publicist, javni delavec, tudi kandidat za predsednika slovenske mladine, obsojen na Ijubljanskem procestu (Janez), 69. delavec, ki la-kira, lošči, 71. srednjeveški študent, 73. šef slovenske partije (Milan), 74. poljska ptica, 76. nemški prislov zani-kanja, 78. izobraženost, 80. starogrški didaktični pesnik. 82. tur, 84. krilo rim-ske konjenice, 86. svetlo angleško pivo, 88. kratica za »izvršni komite«, 89. začetnici priimka in imena sloven-skega igralca in pesnika Kuntnerja. SIMON BIZJAK ¦.-*>.-.;¦:>*•- 1. Začetek reforme je v glavi Hočeš - nočeš te na vsakem koraku (vedno znova) preseneča ZK. Včeraj še s silnim valom odstopov, danes z nepojemljivo slabostjo svojih »argumentiranih« razprav na eni izmed mnogih sej. T. i. »frakcijski« boji (priljubljena oznaka za enakomisleče), »velike razlike v pogledih na reformo« ipd... so glavni atribut, s katerim nas ZK prepričuje, da »sestopa« z oblasti, da je v njej prostora za ljudi, ki neenako mislijo. dovolj, da je naša avantgarda pripravljena na vedno nove spremembe in še in še bi lahko naštevali. In kaj nas v tem bogastvu verbalnega napada a front najbolj prizadane? V vsakem primeru je to del prispevka A. Markuviča, ki je v orisu reform uporabil briljantno razlago dialektike po Leninu. Vsi namreč poznamo tisto slavno delo, v katerem Vladimir Ilič obračunava z omejeno močjo percepiranja dialektike in ko najprej razloži štiri temeljne zakone dialek-tike, nekaj strani kasneje pa gromoglasno (in tudi pravilno) zaključi, da je dialektičnih zakonov veliko, nešteto če želite. In po njegovih stopinjah je odšel (veliko manj uspešno sicer) tudi Markovič, ki je dejal: »Za celovito družbeno reformo ne zadoščajo samo tri, temveč na stotine refornt, med njimi tudi tista, ki je v glavah Ijudi.« Žal pa mu je zmanjkalo energije, da bi nam razložil, katera je ta veličastna »ljudsko-glavska« reforma. Razlaga tega umanjkanja je logična - če bi jo glasno povedal, bi eksplicite izrazil tezo o odvečnosti ZK na oblasti. S tem pa bi potrdil tezo drugega govorca, Jakova Lazaroskega, ki je povedal, da je »dogmatizem prišel globoko v zavest Ijudi, zato bo boj z njim dolg in hud«. Torej naš Jaka spreminja ljudi v dogmatike, ravno tako kot jih je Kirka spreminjala v svinje. Ker ne moremo (in ne smemo) biti naivni, pride do nujnega zaključka. da Lazaroski in Markovič nista nasprotujoči si mnenji, pač pa kvečjemu različna pola istega pojava, ki ga zasledimo v vseh civilizacijah in v vseh obdobjih, t. j. dialektike sofizma. Zakaj? Zato ker oba degradirata ravno tisto, na kar se sklicujeta; Markovič degradira »ljudstvo« tako, da mu podeli možnost razsojanja in mišljenja, Lazaroski tako, da temu istemu »ljudstvu« podeli zmožnost nerazsojanja (kajti dogma je način pasivnega sprejemanja nekih večnih resnic). Oba govora sta v bistvu ne samo dogmatična, pač pa predvsem - totalitarno nastrojena. V tem sporu še največ potegne ravno vulgarizirana dialektika, ki nas je vedno naučila tega, da neka stvar je taka in hkrati je drugačna. Žal pa tokrat ni bilo govora o jabolkah in hruškah, pač pa o nekaj milijonih ljudi, ki pa očitno žal nimajo možnosti, da bi povedali, ali se sami počutijo razumne ali dogmatizirane globoko v zavesti, v vsakem primeru pa se zaradi vsega, kar se pri nas dogaja, lahko počutijo dogmatsko in hkrati nedogmatsko prevarane. FRAZ Ai + FRAZ A2 + + FRAZAn = X-ta SEJA CK ZKJ 3. Komur gre dobro, naj ne bo še boljše Dovolimo si nesramnost in izpustimo seciranje vseh ostalih prispevkov. Razlog temu je presenečenje nad sunkovitim teoretskim zaokretom. ki ga lahko izsledimo iz vsega preostalega govorjenja. Očitno je namreč, da naši politiki na vsak način sestopajo z ortodoksne pozicije poznavalca & upo-rabnika marksizma in da na vsak način skušajo zajahati pravo pravcato psihoanalizo. Pozabimo, da so vsi, ki so to poskušali, končali v poziciji crknjenega psa (Spinoza za židovsko srenjo!). Naši politiki so že našli svoj Označevalec (Zdaj vsi zagovarjajo reformo!), to je silovita troedina in upajmo da ne tudi troedinstvena reforma. Kdo je Gospodar. se še ne ve, kajti dogodki »uhajajo« (ravno navidezno) našim poiitikom iz rok. Ravno tako je nejasen tudi status velikega Drugega, ampak to naj nas ne moti. Zato se vrnimo spet na Označevalec (kajti ta nas najbolj zanima) in brez dlake na jeziku priznajmo, da je ta naš označevalec predvsem - kurac. V njem je skrito bistvo vsega povedanega na zadnji seji CK ZKJ. zato lahko zaključimo, da naša napovedana in očitno v bodoče tudi izvajana retorma Psiho (čisto po Alfredu op. avtorja) gledano vrednostno odgo-varja enemu faličnemu označevalcu in s tem lahko debato o njej tudi zaključimo. 2.KomunistiPiešejonarodnokoio očrt faličnega komentarja k 19. seji CK ZKJ Naslednji folklorist, ki se je poukvarjal s t. i. negacijo negacije, je bil Dušan Dragosavac. On je nasprotoval tistim, »ki trdijo, da naše dosedanje reforme niso bite uspešne. Jugoslavija je bila kar cela tri desetletja v vseh pogledih v svetovnem vrhu. Če hočemo sedanjo gospodarsko reformo izpeljati, moramo zagotoviti stabilen politični položaj.« V nadaljevanju svojega govora pa Dragosavac ni bil tako konsekventen. kajti potožil je zaradi t. i. političnih tiralic, ki naj bi bile razpisane na glave posameznikov iz CK ZKJ. Hja, kaj bi človek drugega, kot željo po zanikanju zahtevanega, še lahko prepoznal v tem prispevku?! Naslednje vprašanje, ki nam ga je Dušan zastavil nadvse avtomatično, pa je. kdaj so bila tista tri desetletja, ko smo kao bili v vseh pogledih v svetovnem vrhu. Žal ne živimo več v časih, ko so pogumni moreplovci odkrili Ameriko in je glavni hit postal Atlantik, ki je uničil Sredozemska pristanišča, niti ne moremo reči, da je kriv tujski meč, ker je morje nekam djalo in naše ladje pokopalo. Zato, da ni več finančnih inekcij iz tujskega sveta, ki bi naše skolapsirano gospodarstvo držalo v varnem objemu namišljenega blago-stanja, je kriv ravno ta »trden politični sistem«, ki ga znova kot spomin mile Evridike hrepeneče priklicuje Dragosavac. In ker je bil ta politični sistem ne samo metaforično rečeno trden, pač pa je bil tudi dejansko trd, je bila Jugoslavija v svetovnem vrhu zaradi zavzetosti spreminjanja ustav, dolgobesednega utemeljevanja posameznih eksistencialnih temeljev in nenazadnje smo bili čisto v svetovnem vrhu tudi po številu političnih zapornikov. Govorjenje Dušana Dragosavca se zato izkaže kot krčevit napor maga, ki na vsak način skuša priklicati mrtve iz groba, kajti vsak tak obred pozablja, da se minulega ne kliče, ampak dajL_w»«i_tam, kjer je mag, in da je vsak tak obred nujno i torej živega z veliko morbidnih primesi. In ker lakanizmi ravno zaradi svoje vrednosti (da ne rečemo uporabne vrednote) zaslužijo tudi kritiko, površno poglejmo še problem slavnega sestopa z oblasti. Naša javnost je mazohistična, je ne-cela, zato si navaden reformni falični simbol ravno tako kot moški s svojim pri ženski ne more nič pomagati, kajti vsi vemo, da spolnega odnosa ni. Naravnost spodletelo srečanje, ki nam ga vedno znova prezentirajo vrli politiki. In v čem je poanta zgodbe? Mazohizem žensk, ki jim je imanenten, lahko poistove-timo z mazohistično naravo javnosti. Ta slavni tnazohizem je opravičilo za posiljevanje (če jo malo boli, bolj uživa). Oblast avantgarde je po lenini-stični definicijj kar se da cela, je moški torej, zato nas ne sme več čuditi, niti se kot mazohistična javnost ne smemo več zgražati nad nasilniškim, grobijanskim aktotn. ki ga ta oblast vrši nad nami. Sestop z oblasti je v tovrstnem kontekstu lahko samo in zgolj nategovanje. kavs. dokaz premoči oblasti nad ljudstvom in dokaz permanentne možnosti preživlja-nja poraza »javnosti«. Sestop z oblasti ne gre pojmovati kot enkratno, še manj pa kot končno dejanje. V njegovem bistvu je namreč postavljena jasna definicija - Užitek; zmožnost doživeti orgazem. je zmožnost vladati. Ta sestop z oblasti torej ne bo gordijsko rezanje vozla. enkratno dejanje osvajalca Aleksandra, pač pa zgolj podaljševanje agonije. v kateri smo. Užitek pa bo toliko v?čji, čim dlje bo to nategovanje trajalo. Zato so vsa ugibanja v smislu ali bo Partija že sestopila ali pa sploh ne bo in če že bo, kako bo to storjeno..., nekaj takega kot prvi, naivni demonstrativni pohodi sufražetk. Na koncu koncev, vprašajmo se, če bi se že zgodilo, da končamo z današnjim orgazmatskim razpoloženjem. kdo bo naslednji Gospodar in kaj bo naslednji Označevalec. Če bo to znova kurčeva reforma. potem bomo udejanili tisti slavni sofizem: ČE OBRNEŠ ČASOPIS NA DRUGO STRAN, JE NA PRVEM MESTU VSEKAKOR OLIMPIJA. D. b. D. P. S. Vsi citati in mednaslovi so vzeti iz Dela, dne, 13. 12. 1988, str. 5 razen mednaslova pod točko 4. (E6 Glej: Di Hamletmaschine) TURBO MAŠINA Najpej seveda tekst postavimo pod Geigerjev števec dramske občutljivosti in kazalec dramske napetosti se ne premakne niti za otroški las, jasno - tekst je sicer tekst, imenovan drama, niti slučajno pa mu ne moremo reči dramski tekst. Samo največji mojstri od pamtiveka do danes so si upali lotiti se sestavljanja mozaikov, en kamenček s Krete, Turkiz iz Južne Amerike, vmes pa dva rdeča Saharca, stroga nenapisana pravila veljajo ravno zato, ker pravil ne v literaturi, ne v teatru ni. Funkcija plesa v predstavi je vseobsegajoča, ples je boljši del dobre kombinacije, koereografka si je marsikdaj sposojala diri-gentsko palico režiserja in nujno je zopet treba in ob vsaki priložnosti nenehno in venomer, dokler se kdo ne zgane s prstom kazati na fenomen Plesnega teatra ljubljanskega. Predstava je napravljena za klet in glasbo (skladatelj je Mari Marolt, mladenič, ki za mogočno glasbo ne potrebuje izol ateljeja s Steinwejem, ampak svoj sax in dober feelin nitno se rojeva pred nami erotični prizor neilustrati med Hamletom in Offelijo, kakor v Dresdenski gl katero je bombna smrt ovenčana z eksplozijami zastrl' popolnosti, edina pot vodi v pekel in na pragu tega pe ljubita dva človeka, globoko v betonski kleti na najlepŠt manj boleč način pričakujeta smrt. Scena je zrcalna slika glejeve Tribune, kar daje Tribuni dodatno pomembnost in to je seveda dobro. Vse skupaj se dogaja eno uro v skladu s principom - kar ne znaš v eni uri povedati ali pokazati boš v daljšem času znal še manj. In eno uro so plesalci, Ksenijin in vitezi - držali stage skupaj, poplesujoči vijaki, včasih s pompozno počasnimi gibi turbine, včasih s hitrostjo in okretnostjo diamant-nega svedra ali poplesujoče, vibrirajoče kolibrijeve perutke, spo-minjali so na krake hobotnice, ki se giblje na železju globoko potopljene ladje, v temah morskega podzemlja, vsak krak pa pleše svoj divji ples, vsem neviden, s kostumom imenitno pobar-van, morski tokovi nemo grmijo (glasba Maria Marolta) in v glavi hobotnice sedi na bambusovem stolčku Ksenija Hribar in z ra-hlimi gibi usmerja makro dogajanje. Glejeva klet je sila primerna, če ji dobro stopiš vštric, če jo zaduhaš in zatipaš in režiser jo nedvomno pozna, še kot svojo študentsko sobico. kamor se rad vrača, pa čeprav zgornji stanovalci radi potolčejo po stropu, negodujoč nad umetnostjo. Scena je kajpak tudi ubijalska, vendar plesalci s samurajsko vzdržljivostjo kljubujejo bolečinam. Ofelija oziroma Vesna Jevnikar, plavolasi metulj, ki se izleže iz polivinila je lepša polovica igralskega doubla, zanimiva je predv-sem njena prezentna igra brez besed. Matjaž Tribušon pa igra preobrazbe, najtežje je biti uničen na odru (biti zjeban je prava beseda), hkrati pa špricati energijo - Matjaž Tribušon - Turbo se z double - deckerjem zaleti v večji hidrant, naslendji trenutek pa je že mogočen vodni curek, na vse strani usmerjen. Skratka - Matjaž Tribušon, mojster monologa, je tako mojstrsko povedal svoje črke, da bi se lahko Rade Šerbedžija na svojih vokalih pripeljal z gondolami po Ljubljanici, parkiral pri Zlati ladjici in stopil do Gleja poslušat, kaj se to reče. MAKAR ČUDRA Andres Valdes - Studio za pantomimo v Cankarjevem domu ANDRES VALDES IN NARAŠČAJ Zakaj pantomimo ocenjujejo zgolj kritiki za gib, gledališki ocenjevalci pa molčijo, brez besed, za oboje pa je dovolj kruha, včasih tudi potice? Kar je v tradicionalnem gledališču beseda - je v pantomimskem gledališču gib, gib pa lahko prevzame tudi funkcijo scenografije, kostumografije, glasbe, rekvizitov, soigralcev, kostumografije - tako, da lahko ostane na odru osvetljen zgolj pantomimik v tem-nem trikoju in svetlih copatkih, ki bo odpahnil vsakič znova vsakič drugačna vrata v enega izmed neštetih svetov na tem svetu in popelial publiko s seboj. Takšno trmasto doslednost, neko prvin-skost in zavezanost tradiciji sem *vedno občudoval pri Andresu Valdesu, hkrati pa pogrešal v njegovih točkah več gledaliških elementov, več gledališke navlake, ali vsaj dvojni program, tradici-onalni program in eksperimentiranje s pantomimskim gibom - ta pogrešitev je pač moja stvar in se z vso pravico Andresa Valdesa ne postane reč, ko pripravi celovečerno predstavo s sode-arjevem domu Studio za pantomimo Andres Valdes in ostane sebi zvest, ne zdrži pritiska gledališkosti, ki žal nirati zgolj kot pomagalo pantomimski predstavi in pi6trebi, gre za vse ali nič, za kompletno kooperacijo ali pa p. Da ne bo nesporazuma - zabava je bila imenitna, a se gledalcu ves čas nekakšne Škode vozijo po mislih mi se tepejo z delovnimi trikoji, luč od neštetih možnosti srednje dvorane uporablja tri ene in iste gumbe, edina rdeča nit predstave sta dva bolničarja, ki lovita Andresa Valdesa in delujeta sila civilno, glasba je le ilustracija prehodov med prizori). Pogumno dejanje, dati kompletni ekipi možnost nastopa je sila tvegano, v slalomu pri petdeseti številki ponavadi prenehajo s pre-nosom, da ne gledamo rolling stonesov. Preočitno je izstopanje prezence Valdesovega giba, čeprav je Jana Kovačpopolnoma solidna, Gregor Lorenci nadarjen, Tanja Zgonc sila zabavna s svo-jim Marylen Monroe estradnim nastopom, Živa Gorup z velikimi koraki vstopa v gledališko rodbino Reichmann in Vlado Zorc, Mojca Pfeifer in Milan Šivec simpatični. Vendar pa je veljalo - kolikor oseb je na odru - toliko stilov. Ti sicer težijo k popolnemu stilu njihovega guruia, vendar je to podobno, kakor če bi nekaj ljudi na odru različno slovenščino govorilo, vsak po svoje. Idej ne manjka, zdravega humorja tudi ne - pravzaprav je vsa stvar v tem, da se nekateri ljudje še malce privadijo odrske prezence (tudi pantomima ima svojo šmiro in civiJno obnašanje) in da človek, ki je posadil mlado trto ne sme biti preveč nestrpen, tisri, ki je posadil plemenite oljke, pa sploh. MAKAR ČUDRA POSTANITE Z NOVIM LETOM NAROČNIK TRIBUNE! Tisti, Id veste, kaj so dobre stvari, lahko po-•tanete naročnik TRIBUNE. Zadeva je povsem enostavna. Obrnite številko 319*496 in zreciti-rajte svofe ime, priimek, pa spol, sklon, šte-vilo... In stvar je opravljena. Lahko pa tudi vzamete v roke razglednico z veduto vašega milieja, pismo, napišete svoj naslov in izrazite željo po naročništvu. Naslednja itevilka bo pri-romala v važ nabiralnik. To pa ie nl vse. Po znižani ceni ISOO dinarjev Je na razpolago še omejeno število prvih treh letožnjih številk TRIBUNE. Okvirna naročnina za prvo trimesečje je 9000 dinarjev, poravnali jo boste pb položnici, kl vam jo bomo kasneje poslali po pošti. Tisti pa, ki se boste kar takoj odločili za celo-letno naročnino, boste brezplačno prejeli prve tri letošnje številke TRIBUNE. Individualnim naročnikom bomo priznali 10% popust na ceno, ki je že tako ali tako nizka. Naš našlovt TRIBUNA KERSNIKOVA 4 61000 LJUBLJANA Ljubiša Ristič je svoje vojake poslal korakat enkrat okrog hiše, Dragan Živadinov pa je svoje popeljal na železniško postajo Ijubljansko in granata, trade mark predstave Resničnost, prema-zana s srebrno barvo - se poveča za precejkolikokrat in postane Raketa z nešteto asociacijami (japonski in francoski blazno hitri vlaki, torej je prva asociacija parodija na Jugoslovanske želez-nice, pa cirkuški vlak z vgrajeno atomsko bombo, ki jo uspešno deaktivira James Bond v filmu Octopussv, pa smrt Johna Wayna in Susan Howard, posledica smrtonosnega sevanja iz raketne baze v Kaliforniji in konec koncev morje radovednežev, ki so se obesili na zamazane šipe potniškega vlaka za Zidani most na osmem tiru in zijajo podobno, kakor tisti, ki so šli kot najuspeš-nejši kolektiv pred štiridesetimi leti za nagrado prvič v življenju na morje.) Pohod na štacijon se začne tokrat z druge strani kot ponavadi ob polnoči, ko zapro še zadnje mestne beznice, torej s strani Sloven-skega mladinskega gledališča, mecena in producenta ustvarjalcev dramskega observatorija Zenit.. Zanimiv je utrinek pogovora dveh izmed vodilnih delavcev v SMG - A spustimo? Ne, ne, Bog ne daj, Dragan je rekel pet do osmih!! - iz česar lahko namigujemo, da je prej omenjeni Dragan postrojil SMG od najvišjih do najnižjega čina na prvi smotri in rekel bobu bob. Pet do osmih se procesijica premakne po poti deklice z vžigalicami, ki zasaja goreče vžigalice v zemljo kakor sta Janko in Metka izpuščala bele kamenčke in z zadnjo vžigalico naj bi prižgala raketo, vendar se to ne zgodi. Zgodi pa se oziroma počasi se začne dogajati aplavz pred aplavzom oziroma cepetanje premraženih. Vso pohvalo si iskreno zasluži Tone Partljič, ki je takoj priskočil na pomoč obupanim in poskrbel za zabavo, se poslavljal od Frančka Drofenika, ki je moral zavolj svoje ogromnosti v drugo skupino (takoj se zastavi vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi si Tone Partljič in Franček Drofenik z lisicami vklenila zapestji in odvrgla ključ v Ljubljanico - bi kljub povabilu ne smela na predstavo, bi moral eden žrtvovati roko ali kaj tretjega). Zanimiv dodatek bi bila uporaba značilnih napovedi preko zvoč-nikov na železniški postaji, ki bi poleg osnovne funkcije služili še uprizoritvi - če bi ne šlo drugače, bi zasedli kabino za predvajanje po vzoru iz filma Odpadnik. Slednjič publika sme biti porinjena in pahnjena v živinski vagon, kjer asociacija na Cico v metroju sploh ne zdrži in je nujno spregovo-riti nekaj očitajočih s tem v zvezi - takele asociacije na grozljive ekspedicije v času tretjega rajha, ki jih s testdepartmenovsko sprem-ljavo po brezdušni celici spremi četa mlatičev, so precej delikatne (ena izmed neštetih, imenujmo jo eno najbolj pretresljivih takih scen je v filmu Eni in drugi in se s takimi rečmi ni za hecat - mogoče ima zastraševanje svojo zgodbo, ki ga v nadaljnjem dogajanju opraviči (o tem v drugem delu pisanja), če pa ostane le efekt, oziroma domislica - še pes ima rad pri jedi mir, tako tudi gledalec pri gledanju. Ker povrh vsega človek, ki približno ve, kam vstopa, niti ni preveč presenečen nad takim postopkom, ki mu je vsiljen, se vpraša, s čim pa bi ga presenetil začetek (če bi ustvarjalci posuli s cvetjem publiko, ji ponudili šilce žganja, pa kruha in soli, starej-šim občanom in otrokom preskrbeli sedenje med predstavo, poslali limuzino osebno po Marka Crnkoviča in tako dalje in tako naprej) - to bi pa bil špon, za marsikogar! Predstava zamuja po vzoru sosponorja - železnice (v tujini za vsako zamudo vlaka plačaš mastne penale) in ker zamuja le preveč, je moral pisec tehle vrstic hotel - ne hotel domov in ravno, ko je vse hudo skozi dal, v topli raketi si noge odtajal, mu je spektakel, želeč to, ne dopustila vis maior, ki ji tudi veliki mag našega gledališča ni bil kos. Tako o predstavi sami ne vem ničesar, pisanje pa je pričujoč dokaz o tem, da se da z malo truda, če se le hoče, pisati o rečeh, ki jih sploh ne poznaš oziroma jih le malo ovohaš. Drugi del spisa o predstavi Dramskega observatorja Zenit in Slovenskega mladin-skega gledahšča drugič. MAKAR ČUDRA 36 Mešanje plebiscitarnega in elitarnega je značilna fašistična šega (Adorno). - Govori se o nadaljevanju fašizma z drugimi sredstvi in začelo se je rekati, da je (zahodna) civilizacija po svojem ustroju fašistoidna, ter se hkrati drugosredstvenost narcisistično oznanjati kot reaktualiziran historični rezime zgodovinskega raz-voja (pri čemer nikomur nič mar, že se znanstvene hipoteze historičnih dogodkov-procesov, ki nosijo verigo svojih učinkov ne glede na to, ali so se dogodili ali ne, jemljejo kot fakticitete) diferenciranja javnega elitarizma (represivne sublimacije) in pri-kritega plebiscitarizma (tlačenja flaš v rit) - tedaj lahko postane protipostavljanje visokega in nizkega nosilec ne-skrivanja (biti kot Stvari). Piloti so z domišljeno aplikacijo tega principa (raketa/ vlak, katedra/živinski vagon, oltar/štala, elementi visoke tehnolo-gije/prvinski elementi, božje/državno, telesno/duhovno, kompila-cija simbolov...) naredili v tem prostoru ne pretirano pogosto javno stvaritev, ki se realizira preko govorice pravšnjikov v (ce-lost-no) umetnino. Anti-filozofija s fenomenološko modifikacijo Hegla postulira premiso, da pojav prikriva to, da nič ne prikriva, ki pa se implicira v koincidenco subjekta, ki se zanj predpostavlja, da ve, in sub-jekta. ki se zanj predpostavlja, da uživa, torej v fantazem kot realijo, v Stvar-Grad-Proces (Eliot Umor v katedrali z epilogom transferira v proces, na katerem so gledalci pristrani porotniki) - v obsceno uživanje. ki naj bi imelo le funkcijo fantazmatskega bistva. Mišljenje misli pozabo na bit in svetost življenja.. V sinkre-tizmu pa se neizrekljiva bit (Heidegger) izreka v neizrekljivost užitka (takega ali drugačnega, telesnega ali duhovnega), smisel biti se svetlika v brez-smislu užitka - absolut uživa že vso ton meta-ta-fisiko. Stvar sama se ne skriva več, kaže se kot Stvar. Umor v katedrali se zgodi po prelomu tisočletja, v krščanskem srednjem veku, ki naj je zaslužen za (sodobno) tehniko, Zenit pa pred prelomom tisočletja, ko je razsvetljenstvo kot mit doseglo kulminacijo svoje techne ob aidsu kot mitu užitka volje do moči. Thomas Becket se sklicuje na višje pravo, kot je človekovo, na sveto in je umorjen. Porotniki pa si z ogrožajočim ustvarijo prostor, ki daje zavetje - notranjost katedrale s fleksibilnim oltarjem Marije kot brezmadežnim začetkom pred začetkom se prelevi v štalco pod gorami in nebom s praznimi lastovičjimi gnezdi pod oboki - kragulji nastopijo na koncu - in zaprečeni gledalci so - v štalci kot živina v zavetju, kjer so posvečeni, preden so simbolno uplinjeni. Biti varen v svetu, v katerem je Bog kot očetna instanca instanca Ženskega uživanja (HO), v svetu, kjer se je na mesto boga-kot-Drugega postavil človek-kot-Upravljalec, pomeni nositi-sprejemnik-v-ušesu. Cinično izzveni jadikovanje različnih filozofskih smeri, tako filozofij ne-celega kot filozofij celosti, proti stehnicirano-upravlja-nemu svetu, ki je prav z uporabo filozofskih tehnik postal uprav-Ijan do zadnje zasebnosti, tako da filozofija-Stvar (das Ding) lahko kaže celo celoto. Filozofsko prevalenco postvarelosti (člo-veškega bistva) je z enim udarcem zrušila heglovska psihoanaliza z absolutno vednostjo, ki je prav uvid neodpravljivosti fetiške fiksiranosti zavesti na prehajajoče objekte. Sodobna tehnika-filozofija upravlja z zadnjim ostankom svetega, z nezavednim in prav tu je režija-scenografija izjemno lucidna v simbiozi sakral-nega in elektronike. Bog je nezaveden (Lacan). Psihoanalitska vednost ekspropriira božje, kolikor je nezavedno božji resor par exce!Ience. V psiho-analizi se razločuje znanstven od teoretskega diskurza, kjer se znanstveni diskurz giblje v mejah materialističnega interpretiranja referenc (kar daje zadovoljive rezultate vsaj dokler signifikanti niso prezasičeni s signifikati) in prakticiranja prekoračitve. ki posreduje teoretski diskurz, ki z dialektiko racionalizma in čudeža participira na božji vednosti ter upravlja z nedotakljivim. Sodobna psihoanaliza je s pomočjo informatike in kibernetike sfabricirala nezavedno skupin, nacij___le da realija nezavednega za razliko od nominalije nima sebi lastnega mišljenja, vendar kljub temu prihaja do raz-hajanja med našo željo. da smo varani. in željo nezavednega, ki počasi. nalahno in vztrajno udarja zavest - koli-kor je ukana govorica. daje resničnost pisava, je ozavedeno nezavedno strukturirano kot neka pisava (zenit, fiat, elan / vade-retro). Tako se sproducira nadjazovska instanca družbe, ki se personificira v udbanizirani intelektualni moči. S tem kratkim stikom, ko se v manku Drugega, mimo katerega ne moremo. naseli človek kot »bebav dcbeluh« na mesto niča, se zre v zrcalu kot svoj lastni ideal jaza in se reflektira v podobi drugega Drugega od Drugega, se simbolno sesede v realno, v post-modernizem raz-svitanja. Drugi Drugega od Drugega počne celo takšne debilnosti, da v eksperimentalnem zasedanju praznega mesta, ki ni nikoli prazno, to je mesta subjekta-razloga želje, postavlja, če naj si sposodimo parabolo iz sveta likovne govorice, slikarja na mesto modela. Hkrati pa je v strahu, da bi se ujel na označevalec, prav tako nemočen v subjektivaciji subjekta, ko tehnika preči-blokira željo kot željo želje, kot drugi-bližnjik na drugi strani skrite kamere ter kot identifikacijske momente ponuja označevalec in označenec, ki ju ne gre iskati pod zvezdnatim obokom. Nezavedni bog, bog-kot-Drugi »živi« ne glede na to. ali je mrtev ali ne, drugi-kot-Drugi-od-Drugega pa je vreden toliko. kolikor se iz njega da narediti žajfe. Hrepenenje v upravljanem svetu je resentiment slabičev, svet je racionaliziran po meri volje do božjega užitka. Škofa Canterburv-skega, »sovražnika družbe. sovražnika samega sebe«, je (z rdečo nitjo laserja) umorila Država. ki določa pravila igre in katere fair plav pomeni imaginarnost pravil igre, Država. ki zapoveduje mejo med svetnim in posvetnim in ki kot najbolj svetno skrivnost čuva svojo posvetnost, ko sveto postane upravljani svet (kruh-v-ogenj). Fundamentalno »etično« načelo lakanovske psihoanalize, ne po-pustiti glede svoje želje, je samomorilsko (bit-za-smrt): »Izrabljal je vsa sredstva, da jc izzival; iz njegovcga obnašanja ne moremo, korak za korakom. sklepati nič drugega kakor to. da se je odločil za mučeniško smrt... vztrajal je... Menim. da boste spričo teh dcjstev brez obotavljanja razglasili sodbo, da gre za samomor zaradi duševne zmedenosti.« Kdor se ne asimilira, odmre po rasni teoriji, kriv si je sam. Čutiš se krivega, torej si kriv - pogoj možnosti izjavljanja te sodbe pa je, da se izvajalec čuti odvezanega krivde. Zgodovina tehničnega sveta je represija in svet bo ostal po-svet-en upravljani Svet uživanja kot najboljši izmed vseh možnih svetov in ko upravljani-neupravljan slika apokalipso. mu znanstveni diskurz vrne odmev »nezavedne hudobe (Freud)«. Svet je urejen, mi, vi in oni pa še vedno čakamo, čakate. čakajo. »Sedem let in poletja je konec« Boris Pintar OARILO TRIBUNE TODAVS POLITIC IT'S LIKE FUCK AGAINST AIDS Drage bralke in bralci! Prihaja novo leto in verjetno iščete za svoje najdražje darilo, ki bi jih razveselilo, ki bi bilo nekaj posebega in ki bi bilo hkrati koristno. Na Tribuni smo Vam pripravljeni pomagati. Nudimo Vam paket političnih aranž-majev. Vaša naloga je samo to, da izpolnite spodnjo prijav-nico ali pa jo podarite Vašemu najdražjemu afi najdražji. In prednost vsega tega? V času, ko je politična frazeološka histerija že dosegla mejo spodobnosti in normale Vam ponu-jamo možnost, da sami postanete subjekt te politike in da aktivno če ne že vplivate nanjo, pa vsaj legalizirano bentite in spoznavate nove Ijudi, ki mislijo tako kot vi \n si skupaj z njimi izmenjujete informacije. Ste pripravljeni preleviti se iz političnega objekta v homo politicus? Potem nam na naslov našega uredništva (Tribuna, Kersnikova 4, Ljubljana) po-šljite izpolnjeno prijavnico in nam zastavite vprašanja, ki grizljajo Vašo vest. Odgovore Vam bomo čimprej poslali. Politični paketi, ki Vam nudimo, pa so naslednji: 1. DEMOKRATIČNA ZVEZA SLOVENIJE, ki jo ustanavljajo Kulturni delavci Slovenije. Z njihovo programsko naravnanot ste se lahko seznanili pred skoraj dvema mesecema v Sobotni prilogi Dela. In če ne veste, kako bi lahko sodelovali z njimi, smo za Vas pravi naslov. 2. SOCIALNO - DEMOKRATSKA ZVEZA, ki je še vedno v povojih. Programe tovrstnih strank v Evropi najbrž že poznate, zato odločitev ne bo težka. Kontakt ure bodo predvidoma vsak dan od 15. do 16. ure v prostorih Kersnikove 4 in takoj, ko bo zadeva začela delovati, Vas bomo o tem tudi obves.tili. 3. RADIKALNA DELOVNA SKUPINA PRI REPUBLIŠKI KONFERENCI ZSMS, ki se intenzivno ukvarja z radikalnostjo. Kontakt ure bodo predvidoma vsako sredo od 11. do 12. ure v prostorih Kersnikove 4, zato bomo takoj, ko se bo program aktivnosti začel, obvestili tudi Vas. 4. LIBERALNO - DEMOKRATSKA ZVEZA, ki nam je poslala naslednji dopis. Vsi svobodoljubni Ijudje pozor! Prišel je čas, da se tudi Ijudje svobodne misli in dejanj povežemo. Zato pozivamo vse, ki jim duh še ni ujet v spone nacionalnih in idejnih izhodišč, ki negirajo svobodo posameznika na področju izražanja misli in svobodne podjetniške iniciative. (Ustanovni odbor Liberarno - demokratske zveze) Kontakt ure so. v uredništvu Tribune vedno, kadar smo uredniki prisotni, oglasite se nam po telefonu ali pa v času, ko imamo sestanek uredništva (torek od 18. ure dalje!). DARILO TRIBUNE spodaj podpisani (ime in priimek) stanujoč v (ulica in kraj) želim prostovoljno in brez pritiskov: a) pristopiti b) dobiti informacije (željeno obkroži) o naslednji zvezi (vpiši ime zveze) Podpis: Uredništvo Tribune opozarja, da pristopna izjava ne zavezuje občana na klasično obliko članstva, niti ne plačevanja članarin niti ni kolektivne odgovornosti. Pristop je samo akt zdravega razuma J,1 in želje podariti sočloveku fantazmo političnega. Gary Gray RAOIO WARS (ST)306 (RA)30 (GE)tribuna5 09.12.88 Nekega lepega popoldneva v začetku tega meseca Je Radio glas Lfubljane clo-vesno ob|avil, da v bodoce ne bo vet prenašal informativne oddaje Radia Ljubljana Dogodki in odmevi. To so ti-•ta dolgovezna poročila, kjer v glavnem dogaja Tanjug, odmevajo pa plainl ra-di)tki novinarji (čast iz|emam). Basti-l]a agitpropa ]e torej padla, vendar smo kmalu izvedeli, da Je to omogocil njen branllec, kl je izvršil samomor iz xa-sede. Obstaja ali Je obcta|al namreč ne-kakien dekret, po katerem »o vse slovenske radljske po-•taje dolžne prenašati omenjena poročila. Nenadoma pa Je glavni urednik programov Radia L)ubl)ana ugotovil, da Jih RGL ne prenaša* dovolj profesionalno in )lm Je prenos oddaje do nadal)n)ega prepovedal. Glavnl urednlk lokalnega radlfa }e piimo obfavil, ga (seveda) v celoti demantiral in užaljen zaradl očitanja neprof eslonalnotti kolega z republiškega nlvoja razglasil za monopolitta. To povuem drži, vendar «o to doslej favno trdill samo mladlntki medi)i. Iracionalni izpad vodstva republiikega radi)a to na lokalnetn obrnill sebi v prid in v skladu • kurentnimi trendi razglasili za zmago demo-kraci|e na radljsklh valovih. Vendar so podobo zmago-slavne demokraci]e nemudoma skazill poslušalci v kon-taktnem programu, večlnoma mularija, ki Je prlčakovala, da jim bo RGL v zameno za besedo podpore izpolnil glas-beno žel|o. Iz te moke nl bilo kruha, in octalo ]e pri zadovoljstvu mulcev, ki Jim več ne bo treba ob pol itirih vklapljati kasetarja. Najbol] pa te Je v vtej zadevi vseeno izkazal ief Radia LJubljana. Z njegovo prepovedjo )e nekako tako, kot bl učltel) zaradl neretnosti učencem prepovedal učenje Sve-tega pisma (ali Kotnunističnega manifesta) na pamet in Jlh poslal igrat fuzbal. Otroci pa v ]ok! Tovariia glavnega urednika Je očitno prizadelo, da pred njegoviml dogodki in odmevi na lokal-nlh valovih nl bilo vedno sliiati prav vseh tistih zvokov, ki oditevajo sekunde, da lahko napovedovalka potent lz]avi »ob zadnjem zraku je blla ura petna)st in trideset mlnut«. Ta greh }e proglasil za krnitev javne podobe Ra-dla L)ubl}ana, zman)«evan)e ugleda, napad na integriteto oddaje in ka| vem ka| če. Izpuctil Je le ugled Jugoslavije v »vetu. V blstvu pa si Radio sam ruii ugled z razvlečeno oddajo, ki Jo, natnetto da bi povedali tamo zares po« membne In tveže zadeve, zapoln)u)e)o z novicami o delov-nlh zmagah naiih tozdov, sozdov in kmetijckih kombina-tov. Pri tem «o napovedovalci resni, kot bi brali ocmrt-nlce. Televizi|ski dnevnik te zdi v primerfavi z osred-n|iml radl)«kimi poročili izdelek razvedrllne redakcije; če ne drugega, stresajo TV voditelji ob koncu iale in domlslice v ttilu Mita Trefalta. V prid ugledu, detnokraciji in predvsem preceganju že zdavna) prezlvellh obllk radljsklh oddaj bl bilo najbol} •motrno, da glavni urednlk prepove Oogodke in odmeve tudi v lastnih programih. Ča«u bi se lahko delno prilago-dll • podlaganjem izbranih informad) z glasbo, kar počne RGL, ali pa z nagradno uganko rezano na vtebino poroiil ob koncu oddaje. Napovedovalec bi, denimo, vpraial, na koliko hektar|lh «o v Vojvodlni že zakl}učili »etev oljne replce, za pravilen odgovor pa bi srečnežu Izpolnlll glas« beno željo. Če «e že ne morejo naučiti ažurnega in izčrp-nega obveiianja o na}aktualne)i«m doga)an)u od Radia Študent. Sploh pa )e ta kolobocija okoli doga)an)a In odmevanfa malo smeina, saj Je KŠ prenaianje le-tega že zdavna] uki-nU. B o G o B o z p A 0 OT I l I I Emil Filipčič: X-1OO ROMAN (DZS, 55.000 din) Emil Filipčič je točno to, kar so ljudje že veliko časa slutili in [ upali, pa si niso upali izreči: Woody Allen, ali Tone Allen, se ] 1 pravi Tone Alanov iz Novih Jor- I kovanov. No, gre čisto zares, pa čeprav je njegov X 100 R0MAN\ na videz čisto neresen. Tako kot I pri Woddy Allenu, v njegovih filmih in njegovih filmih in nje- govih knjigah. Toda Emill ali Tone bi morala storiti še en ko- rak. Namesto romana, pa tudi če je to X 100 roman, ne pa nava- den roman, bi morala napisati kratke zgodbe, čisto tako kot Woody, samo drugače. Filetova proga namreč deluje v svoji fragmentarnosti. Ne more vzra- Isti v konglomerat, ki bi bil bri- lljanten, pa če so njegovi deli še Itako uspeli pisateljski ekskurzi. [Po izvrstnem fragmentu čisto na | [začetku romana, z naslovom I \Zadnje poglavje, ko se zdi, da je Idokončno prebita samoblokada Islovenske proze, pravem cu- kerčku kratke proze, stvar po- Jstane le malo preveč že znana. [škoda, pa čeprav knjiga sploh ni Islaba. Ampak slutiti da, da bi se llahko napisala briliantna knjiga. Ki bi udarila kot sicaia na radiu ali Altamira.] Bolna nevesta v teatru. [Bojan Baskar: LATINŠČINeI PROSIM! |(Krt, 22.990, študentje 50% off) | Bojan Baskar je pisal in pisal, Ipa ne v latinščini ampak o la-tinščini. Knjigo Latinščina in Injeno izganjanje na Sloven-\skem, 1849-1987. »Knjiga ni... jzgodovina pouka latmščine na ISlovenskem, še manj zgodovina Inaše klasične gimnazije. Sploh [ni zgodovina (...) ampak komen-Itirani izbor besedil, ki so jih jomikani Slovenci pisali in jih še Idanes pišejo v zagovor latinš-Ičine in antične kulture sploh.« ITako avtor, v Tribuni pa prav od Injega o vsem tem in še drugem [upajmo kmalu precej več. |Michacl Ondaatje: |IN THE SKIN OF A LION (L 4,50) | THE COLLECTED WORKS | OF BILLY THE KID (3000 din) Gospod Ondaatje se je rodil leta 1943 na Ceylonu, potem jc leta 1962 odšel v Kanado, danes pa je prav tam eden najvidnejših literatov. Pred kratkim so v Londonu v zbirki Picador iz-dali njegovo knjigo kratkih zgodb V levovi koži, o kateri so napisali tudi tole: »Zgodbe, ki lovijo druga drugo v neverjet-nem ritmu, kot streli v temi. Vsak mora zadeti. Recimo izgino\ milijonar, nek moški ga gre iskat in kar naenkrat se zaljubi v milijonarjevo ljubicp.« No. lepe ocene. V Zagrebu, točneje v 5 letošnji številki revije Qu-orum, pa so izdali njegov »ro-rnan« Zbrana dela Billv the, Kida. Na nek način metafikcij-sko obdelavo tematike divjega zahoda, ki v svoji trivialni zani-rnivosti in »neprirnernosti« omo-goča včasih sterilnemu fiction— faction in podobnim meta po-stopkom neverjetno efikasnost. Billyja lahko berejo skoraj vsi. Tudi tisti, ki vnetoVpijejo, da je s poezijo enkrat za vselej konee V meta postopku Ondaatja je namreč veliko prostora tudi za verze. In ti sploh ne motijo. Kako? ISusan lirounmillor: Ipkoti naši volji |(KKT, 33.9JMI din) Čc ste hotcli prebrati pnroc-Inik konkrctnih rcceptov za uspešno obrambo pred posil-lst\-om. potein niste vzeli pravc Iknjige v roke, kajti avtorica no Jnavaja nobenih diagramov. s katerih bi bilo razvidno, kain točno je potrebno udariti nasil-neža. Tej temi je posvečenih lc nckaj zaključnih stavkov, ko av-torica zapiše, da je žonska ztnožna in da mura uporabiti cdino obrambo, ki ji je na voljo. tj. »negentlernansko« udariti ! v jajca (to je najboljše, kar lahko istoriš!). In če ste spet hoteli prc-| brati poglobljeno teoretsko dclo |o odnosu med spoloma, ki bi i razjasnilo fenomen posilstvM ste Ise znova zmotili. Pričujoča knjiga, ki prihaja med nas z vcč kot desetletno zamudo, je/ predvsem izjemna zgodovinska raziskava o konkretnih razscž-nostih posilstva, je predvscin skupek grozljivih zgodb o teni nasilnem dejanju in ie pnkaz njegove nasilne zgodovmc. Knjiga postavlja na glavo raz-širjeno »moško ideologijo" (bo-lje bi bilo reči civilizacijsko dogmo) o tem, da je posilstvo Iseksualni dclikt, enkratni akt nasilja posamcznika nad posa-Imeznikom. Posilstvo je namreč jfizični dokaz premoči in hkrati [dokaz zmage nad poražcncem. 'In ker je posilstvo lahko opra-: [vičljivo (ona se je »nastavljala-«. ona se je v zadnjem trenutku >premislila«, . ona v bistvu _j >uživa« v bolečini, kjer je njena fn narava »mazohistična«), se med ¦ preiskovalnim postopkom zgodi, da je žrtev sama kriva po-silstva, kajti če bi se vedla v skladu z »družbenimi nor-tnami« (ne bi hodila sama po ce-sti brez moške zaščite ipd...). sc tisto tudi ne bi zgodilo. S takš-nimi in podobnimi neumnostmi kulturnega nasledstva se uk-; varja pričujoča knjiga, zato jo čimprej vzemite v roke in to ne glede na to ali ste bile posiljene ali pa o posilstvu »sanjate« fre-udovske sanje v budnem ali spe-čem stanju. "I ----------------:------"~c~J 7 < N 3 N Evo, ja sam u Jugoslaviji 48 sati. I več sam primetio da su najbolji automobili u rukama državnih organa. ... Hoču mercedes! Hoču toster! Hoču frižider! Dajte mi ga!... Josif Brodskij v intervjuju za ZX mavrico (DUGO) Dragi Nolde, oglaša se ti spet - a ko če drugi - tvoj še edini zvesti bralec in spremljevalcc, Josip Stare. Vem, vem, malo že težim, toda moral sem si dati duška ino ti pismo napisati. To pot pa pisma ne bom pričei s slovitimi besedami »jako sem zadovolen«, v to smeš biti prepričan. Nasprotno! Jako sem NEZADOVOLEN! V čem tiči zajec? V Ljubljanski barki in njenih podružnicah, kakopak. Nisem povzdignil glasu, ko je bilo treba na pokojnino čakati po sedcm.- osem ur v vrsti (kar za nas upokojence ni mačji kašelj, ampak pasja muka), nisem povzdignil glasu, ko po vseh teh urah čakanja terminal ni delal (lahko bi posnel film o tem, Nolde, z naslovom TERMINALTOR), a zdajci, ko nam ta prcgnana Ljubljanska barka ne več zgolj doma, pač pa tudi PO SVETI SRAMOTO DELA, mi je pa prekipclo! Kaj pa ta Metod Ropar misli, da jc! In kje sploh živimo, če milijonsko afero (v dol^rjih) odpravi ta človek kar meni nič tebi kič z drobceno tiskovno konferenco, še manj! - s preprosto izjavico za novinarje.' In kako jako zadovolni so vsi ti naši resnicoljupci odpeketali nazaj v svoja uredništva! Nihče si niti pisniti ni upal o grcznici, ki za vsem tem tiči! O ne, imeli so kajpak hudo pomembnejše zadeve za razčistit, treba je bilo razgaliti kruto resnico o barvi Miloševičeve kravate, treba je bilo razkriti mahinacije naših konzularnih predstavnikov v Avstraliji, treba se jc bilo skratka ukvarjati s tisoči pomembnejših malenkosti! Resnicoljubnost? To pa, to, dragi moji žurnalisti. I*opokat bi vas kazalo nazaj na tisto vašo FSPN, da vas podučijo malce o oporturiizmu in dvojni morali, da vam pokažejo, kako se z metlo pred lastnim pragom pometa. Če niso seveda tudi sami teh reči že davno pozabili. Seveda, rcvčki, pri Ljubljanski barki imate verjetno vsi svoje žiro (pa tudi devizne, pa tudi devizjie, vi poštenjaki) računčke, mar ne? In kdo bo šel v lastno skledp pljuvat, mar ne? Če ga pa ta skleda serje okrog s Fikreti pa z Abdiči pa s prištinsko afero (Zt)AJ vemo ZAKAJ je Kosovo vse bolj nerazvito in PO ČIGAVI krivdi, mi, nedolžni Slovenci, ki se znamo le na prsa biti,koliko gnarja da pogoltne Kosovo - v rcsnici pa ga LJUDSTVO Kosova še povohalo ni) pa zdaj še s FBI. Seveda, Roparji so mislili, da imajo z navadno SDK opraviti, potem pa hop - dragec, nismo ti mi v socijalizmu zrasli, pa da nam boš polne malhe zelembača pred nosom iz USA odnesel! Pa dovolj bodi tega! Iztresel sem žolča, kar sem ga imel, čaka me le še zadnjc, več ali manj simbolično dcjanje, saj vem, da od moje penzije Ljubljanska barka že nima ne vem kolikšnih koristi. Svoje prihranke in prihodke bom namreč prenesel v kako drugo barko, da bom vsaj ponoči mirneje oko zatisnil. Tvoj Josip iz Čebra Josip, kar hudo mi je zate. Vsi smo na isti barki, veš, pa naj bo Ljubljanska, Savska ali Donavska. Upam, da te vsaj delno potolaži tole pismo F. Vrbinca, k,aterega si si v prejšnji številki tako želel: Dragi bralci, preljubi Švarci! Dolgo me ni bilo na spresluh in spregled, vem, a ljubko piscmce J. Stareta me je tako ganilo, da sem se preprosto usedel za mizo in zdaj ti pišem. Kaj me je tako zaokupljalo, da ti nisem utegnil pisati? Travmatična skušnja, ljubi Nolde, travmatična skušnja. Se še spomniš mojih težav z ženskami, s sme-hom in spolnostjo? No, ni jih še konec. Naj grem po vrsti. Kot vsi veste, se je moja usoda spreobrnila s pismom, ki sem ti ga poslal lani. Toliko prijaznih odmevov je bilo nanj, toliko voljnih ljudi se je oglasilo v pomoč, toliko sočustvujočih pisem sem dobil tudi na svoj naslov, da sem že mislil, da se moje življenje začenja znova. Odprl sem se ljudem, spremenil način življenja, zamenjal celo kraj bivanja (iz Vrbe sem se preselil na Vrhniko, točneje na Klanec) in službo (zdaj delam v Ljubljani, na Kliniki). Prav v službi sem tudi spoznal brhko dekle (bila je to bolezen na prvi pogled), ki je bila zame nekaj povsem novega in nepričakovanega. Pomisli! Moji prejšnji simptomi so ob njej popolnoma zamrli in se potuhnili v nez-nane globine IDa. Bil scm kot v oblakih od sreče. Vse češče sva se videvala, razmišljati sem začel že celo o resnejših zadevah (poroka, torta, bicikel, človek ne jezi se, banini, Vlsok), tedaj pa se je zgodilo nekaj, nekaj... Še zdaj imam solze v očeh, če pomislim na to. Pa vendar je od takrat minilo že kakih šest - scdem ur. Takole je bilo: Z omenjenim dekletom sem se odpravil do Narodne galerije na Cankar-jevi, vstopila sva in si ogledala tisto Ažbetovo razstavo, saj veš, moderna in tc reči. Ko sva prišla ven, sem lahko opazil samo eno stvar: dekle je bilo zelo potrto. Niscm si vedel kaj. Poskusil sem malo povrtati vanjo, pa nič. Vzroka njcne potrtosti si nisem znal raztolmačiti. Mrzlično sem se spraševal, kaj mi je storiti, ali sem morda sam kriv za njeno potrtost, kaj se je takcga pripctilo... pa nič. Domislil sem se edinega izhoda; razvedriti jo poskusim! Tako sem ji predlagal, da skočiva do kina Vič na tisti znamcniti double Bill, ki ga v svojem dopisu omenja Starc. Jaz namreč na tcm double Billu šc niscm bil (šele kasneje sem spoznal, da double Bill pomcni pravzaprav double William in se ne nanaša na Williama Shakespeara, pač pa na VVilliama Lawsona, znamko bourbona). Tako sva skočila torej v Club Latino na dvojni Bill z ledom, nakar je že zvonilo za zbor (oprosti, rcminiscence iz vojske) in odpravila sva se v dvorano. Sledila sva najprej ncki morbidni ameriški sodni melodrami, Dennisu Quaidu in Chcr. Po tej prcdstavi sc mi dekle ni zdelo nič kaj vcdrejše od prcj, a tolažil scm sc češ, morda pa bo drugi film komedija. Vraga! Drugi film (Varahi pegle, nck Shqipc film) je bil še dvakrat bolj temačen ih žalosten! Ko sva odšla iz kina in sem deklc posprcmil domov, ni bila vcč potrta le ona, tudi jaz scm bil. Ob slovesu bi sc skoraj zjokal. Drugcga dnc scm v časopisu prcbral, da si je ponoči v banji prerczala žilc. Šc zdaj si nc morem predstavljati, kako se lahko to zgodi. Doma nimam banje, samo tuš. Nole, ti mi povej, svoje bralcc povprašaj, raztrobi naokrog mojo muko in mi povej, kaj, za božjo voljo, KAJ je z menoj!? Znorel bom, čc nc zvcm odgovora. Za vsc nasvcte NAJ MI KDO ODGOVORI, moj klic je klic OBUPANCA V PUŠČAVI! tvoj F. Vrbinc Prctreslo mc je tvojc turobno pismo, dragi Vrbinc, rcs pretreslo. Kolikor sem žp vescl, da sc mi spct oglašaš, sem tudi užaloščcn od vzroka, zaradi katcrega se mi oglašaš. Kaj naj ti rcčcm? Da si kupi banjo? Da ti bomo pisali v blaznico, če znoriš? Da ne hodi vcč v kino (pa saj najbrž itak ne boš več šel)? Da je za obupancc v puščavi bolje, če prenehajo vpiti in pričncjo raje vrtati za nafto? Nc vcm, Vrbinc moj, sam ne vem. Morda - upanje venomer zadnje umre - morda lahko odgovorc prinese samo čas, ki celi vsc ranc. i Arny DODATAKUBOJI ' Statistična Murphylogija 1. Če zaupaš svoj problem drugemu človeku, imata zdaj oba ta pro-blem. 2. Vsaka rešitev koti nove probleme. Če problem rešiš, se pojavi 2P novih problemov, kjer je p — število osnovnih problemov, iz katerih je prvotni problem sestavljen. 3. Ni ga modreca, ki bi znal popraviti to, kar bedak zameštra. Korolarij: ker več glav več ve, bo deset modrecev pri tem še bolj odpovedalo kot en sam. Fusnota: bedak pa si, če misliš, da bo zadevo lahko popravil isti bedak, ki jo je zameštral. Temeljni princip statistične Murphylogije: Število bcdakov na kvadratni kilomctcr pada, če se oddaljujemo od visokošolskih ustanov. Število bcdakov na kvadratni kilometer pada 3,14-krat hitreje, čc se oddaljujemo od'političnih ustanov. OToolov komentar: MURPHY JE BIL OPTIMIST. f -fj - l' - '^^HBHn . /1