Leto 1892.	«3*
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XL1T. — Izdan in razposlan dné 10. avgusta 1892.
(Obsega štev. 119.—125.)
f 1».
Zakon z dne 28. julija 1892. 1.
o zvišatvi poroštva za železnico Eisenerz-Vordern-berg in o eventuvalnem odkupu té železnice po državi.
S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Člen I.
Vladi se daje oblast, da podjetju lokalne železnice Eisenerz-Vordernberg v založbo veče potrebščine, ki se je pokazala pri gradnji, in v napravo investicijskega zalöga zagotovi zvišatev na podstavi določil člena 11. v zakonu z dné 5. julija 1888. 1. (L)rž. zak. št. 110.) po državi poroštvovanega čistega donosa.
Zvišatev poroštva, ki jo je zagotoviti, ne smé v nobenem slučaji presegati letne potrebščine za štiriodstotno obrestovanje in za to, da se v 70 letih razdolži nominalni znesek 2,000.000 gl. a. v. v notah, katerega je izdati kot del štiriodstotnega v taisti razdolžitveni dobi povratnega prednostnega zajma, ki naj ga vzprejme zgoraj imenovano podjetje v skupnem nominalnem znesku 3,000.000 gl. a. v.
v notah.
Zadolžnice v nominalnem znesku 1,000.000 gl. a' v. v notah spredaj imenovanega prednostnega
zajma, katere se potemtakem ne izdadô precej, smejo se izdati samö v slučaji, da zgoraj omenjeno lokalno železnico odkupi država (clèn II.).
Člen II.
Vlada se pooblašča, v členu I. imenovano ! lokalno železnico s prevzetjem vseh aktiv in pasiv podjetja, sosebno vsega dolga prednostnih zadolžnic, odkupiti za državo pod nastopnimi pogoji, namreč
a) da se po deželi štajerski zagotovljeno prispevanje, sestoječe iz dvajset letnih obrokov po 20.000 gl. izpremeni v enokratno, s koncem leta 1894. dospevajoče glavnično plačilo v znesku najmenj 330.000 gl.;
h) da pridobi izdane prednostne délnice v nominalnem znesku 1,000.000 gl. a. v. država po ceni največ 900.000 gl. a. v. v notah, katera kupna cena naj se založi z oddajo v členu I., poslednjem stavku navedenega ostalega zneska prednostnih zadolžnic, in
c) da se izdane osnovne delnice v nominalnem znesku 700.000 gl. a. v. brez vsakega odplačila odstopijo državi.
Člen III.
Za izdajo in vkniženje v členu I. oznamenje-nega prednostnega zajma, potem za spise in listine, ki jih bo napraviti po tem povodu, vštevši zastavimo
(SlovoolKh.)
104
listino, dodeljuje se oprostitev od pristojbin in kolkov, kakor tudi gledé na kupone tega zajma oprostitev od dohodarine in kuponske kolkovnme.
Prav tako se dodeljuje prostost od kolkov in pristojbin za dogovor, kateri se bo sklenil v slučaji odkupa železnice Eisenerz-Vordernberg po državi, kakor tudi za vloge, vpise, izdatke, pogodbe in druge listine, ki jih bo napraviti vsled odkupa té železnice.
Člen IV.
Izvršitev tega zakona, ki zadobi moč in veljavo z dném razglasitve, naroča.se Mojemu trgovinskemu in Mojemu finančnemu ministru.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Steinbach s. r.
ilacqueliem s. r.
120.
Zakon z dné 28. julija 1892. 1.
o dopustkih in pogojih za gradnjo železnice po murski dolini.
S pritrdftvo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I-
Vladi se daje oblast, da v zagotovilo gradnje lokomotivne železnice, katero bo izvesti kot lokalno železnico z ozko raztečino od postaje Unzmarkt na železnici cesarjeviča Hudolfa črez Murau in Tamsweg v Mauterndorf (železnica po murski dolini), prevzame polno vplačanih osnovnih delnic delniške družbe, ki jo bo za to železnico napraviti, v največinskem znesku 400.000 gl. avstr, vredn. v notah po polni nominalni vrednosti.
Člen II.
Dodelitev tč državne pripomoči je zavezana s pogojem,
1.	da za nabavo ostale glavnice za gradnjo, sedaj proračunjene z efektivnim zneskom 1,940.000 gl. avstr, vredn., dežela štajerska in salcburška v družbi z vdeleženei prevzameta zne-
sek 1,400.000 gl. avstr, vredn. v prednostnih delnicah in pa znesek 540.000 gl. avstr, vredn. v osnovnih delnicah delniške družbe, ki jo bo napraviti po členu I.;
2.	da se dividenda, katera pristoji prednostnim delnicam, ki se izdadö, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, ne odmerja z več kakor sè štirimi odstotki, in
3.	da se osnovnim delnicam, katere prevzame država, in gledé katerih se glasovalna pravica po pravilih ne smé omejiti na največinsko število glasov ali nasproti posestnikom prednostnih delnic, dodelé iste pravice kakor ostalim osnovnim delnicam.
Člen III.
V	založbo kake veče potrebščine pri gradnji, potem v založbo stroškov za razširne stavbe, nabave in druge investicije, ki niso obsežene v prvotni napravi in opremi železnice, more se napravna glavnica imenovane železnice po potrebi zvišati
J z izdajo prednostnih ali osnovnih delnic z dovoli-lom vlade.
Člen IV.
Kupno ceno 400.000 gl. avstr, vredn. za j osnovne glavnice, katere prevzame država (člen 1.) in katere mora poprej dežela štajerska popolnoma vplačati, ni nikakor poplačali pred iztekom leta 1894. in še le s časom, ko bo se po mnenji vlade in po dokazilih, katera naj ona preskušuje, vzvidelo zagotovljeno, da se bo držal dopustilu ustrezni rok gradnje (člen V.).
Člen V.
V	členu I. oznamenjcno železnico je dokončati ter izročiti javnemu prometu v dveh letih in pol, računčč od dné, ko se da dopustilo.
Člen VI.
Ta zakon stopi v moč in veljavo z dném razglasitve.
Izvršitev njegova se naroča Mojemu trgovinskemu in pa Mojemu finančnemu ministru.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Steinbach s. r.
Uacquehein s. r.
J 2 1 •	j Pak delnična družba za lokalne železnice po Salz-
J kammergutu izvršiti samö tedaj, ko se bo po mnenji
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 29. julija 1892. 1.
o napravi in obratu zobokolesnice na Schafberg, omenjene v Najviši dopustilnici z dné 13. januvarja 1890. I. (Drž. zak. št. 15.) za lokalno železnico iz Išla v Salcburg.
Izpreminjaje §. 1., odstavek drugi v Najviši dopustilnici z dné 13. januvarja 1890. 1. (Drž. zak. št. 15.) dodelilo se je za lokalno železnico iz Išla v Salcburg s krilom v Steindorf na podstavi Najvi-šega pooblastila delnični družbi za lokalno železnico po Salzkammergutu v Salcburgu dovolilo, da napravi od samostojnega izhodišča v St. Wolfgangu lokalno železnico na Schafberg, katero bo izvesti kot zobokolesnico. Za to so se ustanovili nastopni pogoji:
1.	Projektovano zobokolesno železnico na Schafberg je zmatrati v vsakem oziru za celovit del podjetja lokalnih železnic po Salzkammergutu, katera je predmet Najviše dopustilnice z dné 13. januvarja 1890. 1. (Drž. zak. št. 15.).
Potemtakem se morajo o gradnji in obratu té zobokolesnice razen postavljenih dopustilnih pogojev uporabljati tudi zaukazila prej omenjene Najviše dopustilnice, toda izvzemši zaukazila §. 7., odstavka 1. do 5. in §. 8. té dopustilnice.
Sosebno je delnična družba za lokalne železnice po Salzkainmergulu dolžna, omenjeno zobokolesnico dokončati v dobi dveh lét, ustanovljeni v §. 3., poslednjem odstavku prej omenjene Najviše dopustilnice, računeč od dne, katerega se dâ privolitev za gradnjo, ter jo neprestano obratovati ves čas dopustilne dobe od 15. dné maja do 30. dné septembra vsakega leta.
2.	Med izhodiščem zobokolesnice v St. Wolfgangu in primernim krajem glavne proge Išl-Salc-burg bo najprej vrediti pravilno parnično zvezo v stiku in v stik z obojestranskimi železničnimi vlaki, ako treba dogovorno z obstoječim parničnim podjetjem na Wolfgangskem jezeru, in pozneje napraviti krilo od glavne proge v St Wolfgang, ako bi se to v'zvidelo potrebno.
To poslednje krilo, za katero bo treba dobiti posebno dopustilo za gradnjo in obrat, dolžn i bo
državne uprave pokazalo, da glavnično breme, ki znova nastane družbi, najde svojo založbo v čistem donosu novega železničnega kosa, zagotovljenem s prispevki vdeležencev ali kako drugači, prištevši dejanski čisti donos že izvedenih železničnih prog. kolikor ta donos ne presega njih glavničnega bremena, pri čemer je za delnično glavnico vračunjali petodstotno dividendo.
3.	Družba je dolžna, da ob enem z gradnjo železnice na Schafberg prične tudi gradnjo spojnih kosov iz Strobla v Mondsee in v Išlu od kolodvora lokalne železnice do kolodvora državne železnice ter jo dokonča v roku, ustrezajočem dopustili!.
Bacquehem s. r.
133.
Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ministerstvom za notranje stvari in finance z dné 5. avgusta 1892. 1.
o prepovedi krošnjarstva v okoliši mestne občine Mödling.
Na podstavi §. 10. v cesarskem patentu z dné septembra 1852. 1. (Drž. zak. št. 252.) in §. 5. v izvršitvenem predpisu k njemu se prepoveduje kroš-njarstvo v okoliši mestne občine Mödling od 1. dné maja do 15. dné oktobra vsakega leta.
Ta prepoved se ne uporablja o pripadnikih v §. 17. krošnjarskega patenta in v dotičnih dodatnih ukazih navedenih, gledé na krošnjarstvo posebno pogodovanih krajev.
S to prepovedjo se tudi ne ruši v §. 60., odstavku 2. obrtnega redu omenjena dražba tamkaj oznamenjenih predmetov za domačo porabo od hiše do hiše ali na cesti.
Tauffe s. r.	Steinbacli s. r.
Bacquehem s. r.
133.
Ukaz ininisterstev za notranje stvari, trgovino in finance z dné 8. avgusta 1892. L,
s katerim se prepoveduje uvoz in prevoz sadja in zelenjave, potèm kavijarja in rib, in pa živalskih kož in drugih živalskih produktov iz Rusije.
Zastran nevarnosti, da bi se zanesla kolera, prepoveduje se porazumno s kraljevo-ogersko vlado uvoz in prevoz sadja in zelenjave, potèm kavijarja, svežih, posušenih, okajenih in osoljenih rib, in pa živalskih kož in živalskih produktov iz Rusije.
Ta ukaz zadobi moč s tistim dném, katerega ga bodo izvedele dotične colnije, oziroma pomorska zdravstvena oblastva.
Taaffe s. r.	Bacquehem s. r.
Steiuhnch s. r.
m.
Ukaz finančnega ministerstva z dné 8. avgusta 1892. 1.
o preklicu domačih srebernih novcev, izkovanih po pogodbenem (konvencijskem) novčnem merilu.
G. k. finančno ministerstvo je z ozirom na Š§. 11. in 12. cesarskega patenta z dné 27. aprila 1858. 1. (Drž. zak. št. 63.) vkrenilo, da tamkaj navedene domače, po konvencijskem novčnem merilu izkovane sreberne novce z dném 31. decembra 1892. 1. kot poslednjim rokom prekliče po nastopnih vrednostih v srebernih novcih avstrijske vrednote:
1.	Kos za	2	goldinarja	ali tolar	z	2	gl.	10	kr.
2.	,	„	1	goldinar	ali	*/2 tolarja	z	•	. .	.	1	gl.	05	kr.
3.	Kos za V, goldinarja ali dvaj-setica novega kova, 9/io »'ista
in Lira austriaca........— gl. 35	kr.
4.	Kos za */g goldinarja ali dvajsetina starega kova, 9'/,, lotov
čista.................... gl.	34	kr.
5.	Kos za */B goldinarja ali desetica in '/g lire..................— gl. 17	kr.
6.	Kos za </,2 goldinarja ali petina in i/, lire..................— gl. 085/h> kr.
7.	Kos za «/»o goldinarja ali kos
za 3	krajcarje z......... gl.	05	kr.
8.	Kronski tolar z................2 gl. 30 kr.
9.	^kronskega tolarja z • . . . 1 gl. 12 kr.
10. 1/4	»	gl. 55 kr.
Te novce naj tedaj vse c. k. blagajnice in vsi c. k. uradi pri vseh plačilih in izmenjavah vzprejemajo po zgoraj omenjenih vrednostih samo še do konca decembra 1892 1., nadalje pa naj jih ne izdajejo več.
Po preteku tega rokü se taki novci ne bodo vzprejemali pri c. k. blagajnicah in uradih ni v nominalni vrednosti ni proti povračilu materijalne vrednosti ; tudi se pri c. k. zamenjevalnicah zlata in srebra po tem času ne bodo zamenjevali več.
To isto velja tudi o šesticah pogodbenih (konvencijskih) novcev, ki so s cesarskim ukazom z dné 29. avgusta 1870. 1. (Drž. zak. št. 108.) bile preklicane, pa so se do sedaj proti povračilu nominalne vrednosti v srebru še vzprejemale; tudi té bodo s pretekom meseca decembra 1892. 1. izključene od zamenjave.
Ob enem se vnovič opozarja na to, da se kakor dosedaj, takö zvani levantinski tolarji, to je s podobo cesarice Marije Terezije slavnega spomina opremljeni konvencijski tolarji iz leta 1780., katerih zakonita vrednost je nehala po §. 11. zgoraj navedenega cesarskega patenta, ne bodo smeli po c. k. blagajnicah in c. k. uradih vzprejemati v plačilo in da se tudi ne bodo smeli zamenjevati.
Steinbacil s. r.
135.
Ukaz ininisterstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dné 10. avgusta 1892. 1.,
v izvršitev domenka v točki 5. završilnega zapisnika III k tarifi B trgovinske in plovstvene pogodbe med Avstrijsko-Ogerskim in Italijo z dné 6. decembra 1891. I. (Drž. zak. št. 17. iz 1.1892.).
Ker je nastopil uvèt točke 5. završilnega zapisnika lil. k tarifi Ji (coli ob uvozu na Avstrijsko-Ogersko) trgovinske in plovstvene pogodbe med Avstrijsko-Ogerskim in Italijo z dné _ 6. decembra 1891. I. (Drž. zak. št. 17 iz leta 1892,), zaukazuje se v poraznimi z vdeleženimi kraljevo-ogerskimi mi-nisterstvi takö-le:
Lombardska, benečanska, srednjc-italijanska, napolitanska in sicilijanska vina. nadalje navadna
pijemontska vina odpravljati je, ako dohajajo v sodih, ob uvozu po suhem ali po morji v avstrijsko-ogerski čolni okoliš po colnem postavku 3 gl. 20 kr. v zlatu avstrijske vrednote na 100 Jcg po nastopnih načinih:
1.	Posameznim pošiljatvam se morajo priložiti spričevala o izviru, katera naj dokazujejo, da so dotična vina pridelek katerega od omenjenih vinskih ozemljij.
Ta spričevala o izviru naj izdaje ali tisti cesarski in kraljevi avstrijsko-ogerski konzulski urad, v čegar uradnem okoliši leži kraj, kjer se je vino pridelalo,ali pa krajno oblastvo tega kraja; v poslednjem slučaji mora spričevalo o izviru imeti visum pristojnega cesarskega in kraljevega avstrijsko-oger-skega konzulskega urada.
Spričevalo o izviru mora poleg podatkov, potrebnih po §. 4. izvršitvenega predpisa k obči avstrijsko-ogerski čolni tarifi z dné 25. maja 1882.1. (Drž. zak. št. 49.), obsegati še kraj, kjer se je vino pridelalo, in pa poved, h kateremu od zgoraj ozna-menjenih vinskih okolišev spada ta kraj, potèm podrobnejše oznamenilo vina po njegovi barvi, po številu, po znamenji in številki posameznih sodov, in pa skupno kosmato težo pošiljatve.
V colnijskih izrecilih, v katerih se zahteva uporabljanje colnega postavka po 3 gl. 20 kr., povedati je dotični pogodovani vinski okoliš kraljevine italijanske in pri pijemontskih vinih sosebno še, da so dotična vina „navadna“ pijemontska.
2.	Iz zgoraj navedenih vinskih okolišev kraljevine Italije izvirajoča vina morajo biti narejena po alkoholskem vretji iz svežega grozdja, pri čemer pak je dovoljeno, da se je ž njimi j postopalo tako, kakor zahteva šola, in tudi da so se umetalno izčistila.
Drugačna vina, n. p. mošt, začinjena vina (na primer pelinovec [Wermuthwein]), zgoščen mošt, vkuhana vina in pa vina, ki se uvažajo v drugačnih ohalkah kakor v sodih, izločiti je od postopanja po colnem postavku 3 gl. 20 kr. na 100 kg.
3.	Kot vina po colnem postavku 3 gl. 20 kr. na 100 kg bodo smele colnije odpravljati, ne da bi za to morale tirjati izvid veščakov, tista vina,
o) pri katerih pri notranji preiskavi dotične pošiljatve se najde s pokušanjem, da se ima sploh opraviti z vinom, pri čemer naj preiskovalni uradnik pazi sosebno na duh, okus in barvo vina;
°) pri katerih se alkoholovitost, vsebina skupnega izlečka in mavca giblje v nastopnih mejah:
I.	Alkoholovitost ne smé pri toplini 12° Réau-murjevih znašati več kakor 15 odstotkov prostornine; pri navadnih pijemontskih vinih pak ne smé vsebina alkohola presegati 12 odstotkov prostornine.
II.	Vsebina skupnega izlečka teh vin smé znašati:
A.	Pri belih vinih, ki ne di§é sladkobno:
a)	pri alkoholovitosti do 9 odstotkov prostornine ne menj kakor 16 gramov v enem litru ;
,5) z alkoholovitostjo nad 9 do 11 odstotkov prostornine	ne	menj	kakor	19	gramov
v enem litru;
7) z alkoholovitostjo nad 11 do 15 odstotkov prostornine	ne	menj	kakor	21	gramov
v enem litru;
B.	pri rudečih vinih, ki ne diSé sladkobno:
st) z alkoholovitostjo do 1 1 odstotkov prostornine ne menj kakor 21 gramov v enem litru ;
j3) z alkoholovitostjo nad 11 do 15 odstotkov prostornine	ne	menj	kakor	25	gramov
v enem litru;
C.	pri sladkobno dišečih belih in rudečih vinih
z alkoholovitostjo do 15 odstotkov prostornine
ne menj kakor 30 gramov v enem litru.
III.	Vsebina kalijevega sulfata ne smé v enem litru presegati 2 gramov.
4.	Preiskave, potrebne vsled spredaj stoječe točke, naj colnije opravljajo také le:
ud I. Določujoč alkoholovitost, držati se je prekapne (destilacijske) metode in prekapnino preskusiti z alkoholomérom.
ud II. Določujoč vsebino skupnega izlečka, preiskati je prekapninski ostanek, ki se ga dobi po preiskavi ud I., z Ballingovim saharometrom gledé na vsebino skupnega izlečka.
ad III. Vina se gledé na njih vsebino mavca preskusijo z raztopino imajočo, 28 gramov klorovega barija v enem litru, da imajo največ 2 grama kalijevega sulfata v enem litru, v ocedini pak ne smé hiti nikakega kaliža.
Natančnejša določila o tem, kaké te preiskave opravljati in o rabi aparatov, ki se pri tem uporabljajo, bodo se colnijam dala na znanje v posebnem navodilu.
5.	Ako se iz preiskave, ki jo opravijo colnije, pokažejo posledki, različni od priznakov, navedenih v točki 3. tega ukaza, odvzeti je dotični po-
105
(SlovenUch.)
šiljatvi vina dva vzorca po 1 liter, napolniti ž njima popolnoma čisti, suhi, steklenici, zapreti ju nepro-dušno, deti na nji pečat urada in stranke ter ju opremiti z nadpisi, ustrezajočimi pövedim spričevala o izviru in colnijskega izrecila.
Enega od teh vzorcev je, ako odpravo vrši kaka v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, ali v Bosni ali Hercegovini ležeča col-nija, doposlati v nadaljno kemijsko preiskavo vin-stvenim poskuševališčem v Gorici. Klosterneuburgu, St. Michelu ali na Dunaji, oziroma ako odpravo vrši kaka v deželah ogerske krone ležeča colnija, vinstve-nima zavodoma in poskuševališčema v Budimpešti ali v Ogerskem Starem gradu. Drugi vzorec naj col-nija hrani šest mesecev.
Na željo stranke je moči izvršiti odpravo po-šiljatev, katerih vzorci so se doposlali kakemu vin-stvenemu poskuševališču, že preden pride izvid teh zavodov, ako se zagotovi obči čolni postavek 20 gl. na 100 kilogramov in pa eventuvalna pripadninska kazen.
6.	Vinstvena poskuševališča morajo po znanstveno priznanih načelih ustanoviti, ali imajo opraviti z vinom iz oznamenjenih vinskih okolišev, katero ustreza uvetom točke 2. tega ukaza; pri ti pre-skušnji niso navezana na navodila in mejne številke, ki so postavljene, ako to preskušnjo opravljajo colnije.	»
7.	Imenovana italijanska vina je moči po colu 3 gl. 20 kr. v množinah nad 100 kg odpravljati samo pri colnijah, ki so opremljene s potrebnimi aparati.
Té so:
a)	v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru: Dunaj, Praga, Linec, Ljubljana, Celovec, Pontablo, Inspruk, Bolcan, Riva, Ala, Codrone, Trst, Gorica, Pula, Rovinj, Mali Lošinj, Krmin, Visco, Nogaredo, Zader, Splét, Šibenik, Matkovič, Gruž, Dubrovnik, Kotor in Novigrad kotorski ;
b)	v deželah ogerske krone; Budimpešta, Požun, Reka, Tamišvar, Zagreb, Šopronj in Senj;
c)	v Bosni in Hercegovini: Sarajevo.
V množinah pod 100 kg se more odprava po colu 3 gl. 20 kr. vršiti brez podrobnejše preiskave, izvzemši slučaj, da je vino očividno sumno.
8.	Ta ukaz zadobi moč in veljavo dné 27 avgusta 1892. 1.
Falkenhajn s. r.	JBacquehein s. r.
Steinbach s r.