1 DOLENJSKI LIST
Socialistična federativna republika Jugoslavija
V nedeljo, 7. aprila 1963, ob 18.31 je Zve-jjg zna ljudska skupščina sprejela odlok, ki se Hi glasi:
»RAZGLAŠA SE USTAVA SOCIALISTIC-I NE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGO-J SLA VIJE,, KI STA JO SPREJELA ZVEZNI g ZBOR NA SEJI 7. APRILA 1963 IN ZBOR 1 PROIZVAJALCEV NA SEJI 7. APR. 1963«.
Skromne besede za veliko dejanje, ki od-Hi pira novo poglavje v zgodovini človeka. Ve-Ijl liko dejanje) pa ne zaradi tistega, kar je zali pisano na papirju. Ta ustava, ki je komaj J začela formalno veljati, je živela v praksi U milijonov upravljavcev že prej. Rodila se je, H| čeprav kot zametek, s predajo tovarn v ^ upravljanje neposrednim proizvajalcem. To
je bil začetek osvobajanja človeka, njegove osebnosti, njegovega dostojanstva. Sprejetje ustave pa je veliko dejanje tudi zato, ker je sledilo vseljudskemu plebiscitu. To ustavo si je napisalo ljudstvo samo.
Slovesnemu aktu, enkratnemu v zgodovini, kakor so enkratni vsi veliki zgodovinski dogodki, je prisostvoval tudi tovariš Tito. Njegov desetletja dolgi boj za novo družbo, v kateri naj bi imela dostojanstvo človeka in humanizem v človeških odnosih najvišjo ceno, je obrodil velike sadove. Taka družba postaja stvarnost. Skozi živo prakso družbenega in delavskega samoupravljanja je postajal človek bolj samostojen in enakopraven subjekt v ekonomskih odnosih, pri delu ter ustvarjanju, hkrati s tem pa si je zagotavljal tudi svojo socialno sigurnost. To, kar je nastalo na temelju izkušenj milijonskih delovnih množic in znanstvenih spoznanj, je sedaj uzakonjeno z novo ustavo, po kateri dobiva človek izredno široke pravice, da bi postal čimbolj gospodar svoje usode. Uzakonitev potisočerja svojo moč z dejstvom, da ustave ni sprejel le predstavniški organ, temveč tudi večina Jugoslovanov. Zato to ni predvsem ustava države:' to je ustava človeka, ki živi v zavesti delovnih ljudi, to je listina, ki ji ne bo težko zaživeti v vseh porah družbenega življenja, ker je tudi iz tega življenja vznikla.
Sedmi april 1963 bo zapisan v zgodovini z velikimi črkami!
Pogon nove »vakuum stiskalnice«. — Pretekli teden so v strojnem oddelku zaloške opekarne montirali pod vodstvom Pavleta Dolenca, strokovnjaka iz Litostroja, novo stiskalnico za opeko. Napravo so takoj tudi preizkusili; z delom vred bo veljala kakih 12 milijonov dinarjev. Več o opekarni Zalog berite na 5. strani današnje številke!
Gostinske »ZLATE VILICE« v Novo mesto!
Zavod ?-» napredek gostin-tva in gospodinjstva iz No-/ega mesta je na strokovnem gostinskem tekmovanju v Mariboru, v petek, 5. aprila, dobil najvišje mogoče priznanje, »Zlate vilice« s posebno diplomo. Tekmovanje je bilo v okviru prireditev -III. mednarodnega sejma gostinske opreme. To najvišje priznanje je dobil novomeški zavod za domačo kuharsko
PRED POMEMBNIMI ODLOČITVAMI
KAKO BOMO VOLILI
Na volitve ne gledamo kot na zgolj formalen akt, s katerim opravimo svojo državljansko dolžnost, potem pa čakamo štiri leta na nove volitve. Z volitvami pooblaščamo svoje odposlance za izvajanje tistih pristojnosti, ki jih zaradi njihove narave ne moremo uspešno uresničevati sami — v neposrednih oblikah samoupravljanja. Poseben pomen pa imajo volitve tudi zato, ker prek njih oblikujemo kadrovsko sestavo predstavniških organov. Od tega, kakšni bodo izvoljeni odborniki in poslanci, namreč po svojih strokovnih in družbeno-političnih ter moralnih lastnostih, bo odvisna tudi učinkovitost predstavniških teles, njihova povezanost z življenjem in z interesi delovnih ljudi na posameznih področjih družbenega življenja oziroma s koristmi vse skupnosti. Volitve Pa niso enkraten akt, s katerim hkrati že uresničimo Svojo pravico in dolžnost. Z volitvami šele prevzamemo pravice in dolžnosti — pravice v odnosu do. odbornikov in poslancev, na primer pravico do odpoklica, prav tako pa tudi dolžnost, spremljati njihovo delo, terjati od njih obračun in kritično ocenjevati delo predstavniških teles.
t Občinska skupščina —- prve neposredne volitve
, Najprej bomo volili od °°rnike občinske skupščl z? — splošnega zbora m jLQora delovnih skupnosti,
er nam ni znana vsebina
akonskega predloga o vo-svu*1 odbornikov občinah in okrajnih skupščin, bomo tokrat omejili le v* znane stvari, več pa si^J10 Pisali o tem v naboji številki časnika, se
SDr - po tem> k0 b0 že pjgđJjet omenjeni zakonski
d,voUtve v oba zbora ob-
"Ske skupščine bodo nevredno — bržčas v drugi povici maja. V občinski lyjr bodo volili vsi člani, *bo ^ voumo Pravico, v 4e]nr delovnin skupnosti pa !aofVCv v delovnih organi-tii«u- in individualni kme-tfanV Proizvajal«, ki so °21rri kmetijske zadruge E>r ?ma člani zbornice. Uv!~ tem bodo zbori vo-
tevr. ki bodo predlagali
kandidate za odbornike ob činskega zbora, in zbori de lovnih ljudi v delovnih organizacijah oziroma pri kmetijskih zadrugah, ki bodo predlagali kandidate za odbornike zbora delovnih skupnosti. Kandidature b&-do potrebovale pristojne občinske skupščine, splošne volitve vseh članov pa bo razpisala republiška skupščina.
# Odbornike okrajne skupščine in poslance republiške skupščine bomo volili posredno
Člane okrajne skupščine bodo izmed sebe izvolili zbori občinskih skupščin po načelu sorazmernega zastopstva občin v skladu z določbami zakona, ki ga je sprejela republiška skup. ščina 9. aprila. Za izvolitev odbornikov okrajne skupščine potemtakem ne bomo sklicevali zborov volivcev, ker jih bodo, kot rečeno, izmed sebe izvolili
odborniki občinske skupščine.
Prav tako bodo posredne tudi volitve v republiški zbor kot splošni zbor in v druge samoupravne zbore republiške skupščine, le s to razliko, da bodo kadida-te za poslance predlagali na zborih volivcev in na zborih delovnih ljudi v delovnih organizacijah. Izmed tako predlaganih kandidatov, ki jih bo morala potrditi občinska volilna komisija, bodo odborniki občinske skupščine izvolili poslance v republiški zbor in v štiri samoupravne zbore: gospodarski zbor, prosvetno-kulturni zbor, socialno-zdravstveni zbor in organizacijsko-politični zbor.
Podrobnosti o predlaganju kandidatov za poslance republiške skupščine in o načinu posrednih volitev poslancev na skupni seji zborov občinske skupščine še niso znane, verjetno pa (Nadaljevanje na 2. str.)
Predsednik Tito na poti skozi Novo mesto
V ponedeljek nekaj pred 11.45 je potoval skozi Novo mesto predsednik republike tovariš Josip Broz-Tito. V spremstvu organizacijskega sekretarja CK ZKS Ivana Mačka je obiskal Kočevje, kamor je prispel ob 12.30. Najprej se je ustavil v hotelu Pugled, kjer je tudi kosil, nato pa se je v razgovoru s predsednikom ObLO predvsem zanimal za priprave letošnje proslave 20. obletnice Kočevskega zbora. Tovariš Tito si je po obedu ogledal še kočevsko kemično tovarno v izgradnji.
Ustava Socialistične republike Slovenije
LJUBLJANA, 9. aprila. — Danes pozno popoldne je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela ustavo Socialistične republike Slovenije, več predpisov o izvajanju ustave in o volitvah republiških poslancev oziroma odbornikov občinskih in okrajnih skupščin ter odlok o svojem razpustu. Obrazložitev ustave, zlasti pa sprememb v formulacijah posameznih določb, ki so bile posledica konstruktivne, široke javne razprave in intenzivnega dela republiške ustavne komisije, je podal predsednik ustavne komisije Miha Marinko. V razpravi je sodelovalo več poslancev, ki so poudarili pomen nove ustave in njenega doslednega izvajanja v življenje. Iz razprave poslancev se je jasno videlo, da je nova ustava dejansko odsev dosežene stopnje družbenega in ekonomskega razvoja, izraz sil in možnosti, ki živijo v družbi in ki omogočajo njen nadaljnji vsestranski in uspešen razvoj.
Več o zasedanju Ljudske skupščine LRS in o sprejetju ustave, oziroma o obrazložitvi in razpravi, bomo poročali v prihodnji številki našega lista.
specialiteto »belokranjsko cvrtje«, za ostale tri domače specialitete, s katerimi se j« udeležil tekmovanja: belokranjski nadev, dolenjsko štruklje in dolenjske kepe pa je dobil druga najvišja priznanja, za vsako po eno diplomo I. kategorije. Dejstvo, da je zavod s tovrstnimi kuharskimi izdelki požel najvišja priznanja, dovolj zgovorno dokazuje, koliko je mogoče doseči s specialitetacni. Vsem, ki so kot člani tekmovalne ekipe sodelovali, in kolektivu celotnega zavoda iz srca čestitamo. Upamo še, da bodo domače kuharske specialitete odslej laže prodirale v jedilne liste naših gostinskih obratov.
Plenum SZDL in sindikata
Na skupnem plenumu občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu, ki bo v soboto, 13. aprila, ob 8.30 v novomeški sindikalni dvorani, bodo v glavnem obravnavali priprave na volitve, vprašanje gozdarstva, gospodarstva in podobno. Plenum bo razpravljal tudi o drugih aktualnih vprašanjih v zvezi s krajevnimi skupnostmi, statuti delovnih organizacij, odnosu med komuno In teritorialnimi in gospodarskimi enotami ter obratno in zavzel pri tem svoja politična gledišča.
GRADBINCI: letos ugodnejši začetek
Splošno gradbeno podjetje Pionir v Novem mestu je lani po izstavljenih računih iztržilo 3 milijarde 622 milijonov dinarjev, plačani iztržek pa je znesel 3 milijarde 309 milijonov dinarjev. Plan svojih storitev v letu 1962 so presegli za okroglo 14 odstotkov. Konec lanskega leta so imeli, kot razberemo iz gornjih številk, za okroglo 300 milijonov dolžnikov ali za 100 milijonov manj kot predlani.
Letošnje leto se je začelo veliko ugodneje kot lansko, ko je bil zlasti spomladi precejšen zastoj v .Investiranju. Na območju Novega mesta imajo že zdaj naročenih gradenj v skupni vrednosti za več kot 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. Lani v istem času so imeli naročil komaj za 400 milijonov. V letošnjem
letu bodo po planu naredili za 3 milijarde 700 milijonov vrednosti, od tega imajo s pogodbami že zagotovljenih za 3 milijarde 100 milijonov gradenj. Torej res veliko boljše kot lani.
Kolektiv se trudi, da bi povečeval storilnost. To dosegajo z uvajanjem mehanizacije in z uporabo sodobnejših gradbenih postopkov. Storilnost se je lani povečala za 14 odstotkov, število zaposlenih je bilo v primerjavi z letom 1961 za 4 odstotke manjše, kolektiv pa je vložil v nakupe sodobne gradbene mehanizacije 66 milijonov 'dinarjev. Lani so namenili 50 milijonov dinarjev družbenemu standardu. Se bolj zanimiva je primerjava Pionirje-ve dejavnosti v razdobju zadnjih petih Jet — od leta 1957
pa do leta 1962. V tem času se je obseg Pionirjevdh storitev povečal za 162 odst., Število zaposlenih pa le za 18 odst.
Tudi letos bodo znatna sredstva vložili v nakup sodobne gradbeniške opreme, in sicer 173 milijonov, za družbeni standard kolektiva pa bodo porabili 66 milijonov dinarjev.
VREME
OD 11. DO 21. APRILA Približno do 12. aprila in med 17. ter 21. aprilom nestalno vreme s pogostnimi padavinami in ohladitvami. V ostalem pretežno lepo vreme in topleje.
Dr. V. M.
Kako bomo volili


(Nadaljevanje s 1. str.)
s,e postopek ne bo dosti razlikoval od postopka pri predlaganju kandidatov in pri neposredni volitvah poslancev zborov delovne skupnosti zvezne skupščine.
© Zvezni zbor: druge neposredne oz. splošne volitve
Medtem ko bodo prve neposredne volitve v občinski zbor in zbor delovnih organizacij, torej v občinsko skupščino, v drugi polovici maja, bodo druge neposredne oz. splošne volitve — v zvezni zbor — nekako junija.
Pravico, da voM poslance v zvezni zbor in da je izvoljen za poslanca v ta zbor, ima sleherni občan, ki uživa volilno pravico. Kandidate za poslance v ta zbor lahko predlagajo zbori volivcev in skupine volivcev. Glasovanje o kandidatu ie javno z dviganjem rok. Za kandidata zbora volilne enote (volilna enota Novo mesto obsega občine Cerknica, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Novo mesto, Ribnica in Trebnje) se smatra vsak kandidat, katerega kandidaturo so sprejeli na zborih volivcev, ki obsegajo najmanj petino skupnega števila volivcev, vpisanih v volilne imenike na območju volilne enote.
Predlog kandidature zbora volivcev ali skupine volivcev mora potrditi občinska volilna komisija. Preden bodo neposredne volitve s strani volivcev, mora glasovati o kandidatih če občinska skupščina. Izvoljen bo tisti kandidat za poslanca zveznega zbora (torej še ne poslanec!), ki bo dobil največje število glasov, oziroma dva ali več kandidatov, ki bodo dobili enako število glasov, šele nato bodo volitve poslancev v zvezni zbor s strani volivcev.
Volišča se določijo tako, da voli na enem volišču približno 500 volivcev. Če Je pri volitvah sodeloval samo en kandidat, ki je dobil pri glasovanju v občinski skupščini največje število
glasov, se smatra, da je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh volivcev, vpisanih v volilne imenike na območju volilne enote, če pa je pri volitvah sodelovalo več kandidatov (ki so pri glasovanju v občinski skupščini dobili enako število glasov), se smatra, da je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največje število glasov na neposrednih volitvah.
© Poslance zborov delovnih skupnosti bomo volili posredno
Poslanske kandidate za slehernega izmed zborov delovnih skupnosti zvezne skupščine predlagajo zbori • delovnih ljudi v delovnih organizacijah s posameznih področij družbenega življenja: na področju gospodarstva poslanske kandidate za gospodarski zbor, na področju kulture, znanosti in umetnosti poslanske kandidate za prosvet-no-kulturni zbor, na področju zaščite zdravja in socialnih služb poslanske kandidate za socialno-zdravstveni zbor in na vseh področjih družbenega življenja poslanske kandidate za organizacijsko - politični zbor.
Za kandidata zbora delovnih ljudi v delovnih organizacijah na območju volilne enote se smatra kandidat, katerega kandidaturo so sprejeli na zborih, ki obsegajo najmanj petino vseh delovnih ljudi v delovnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih. Kandidature bo morala, podobno kot za zvezni zbor, potrditi občinska volilna komisija. Toda v tem primeru volitve ne bodo neposredne — s strani volivcev. Izmed potrjenih kandidatov bodo volili poslance za zbore delovnih skupnosti zvezne skupščine na skupni seji zborov občinske skupščme oziroma na sejah občinskih skupščin z območja volilne enote. Za poslanca je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov članov občinske skupščine oziroma večino gla-
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Tuji tisk širom sveta je posvetil veliko pozornost proglasitvi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije. Poročali so o osnovnih značilnostih naše nove ustave ter poudarili, da je proglasitev ustave nova etapa v razvoju Jugoslavije in da odpira nove perspektive za družbeni in gospodarski razvoj socialistične Jugoslavije. V nekaterih komentarjih je bil še posebej poudarjen pomen, ki ga ima v novi ustavi delavsko samoupravljanje. Omenjali so tudi, da je razprava o načrtu ustave trajala štiri mesece ter da je pri tem sodelovalo približno 6 milijonov Jugoslovanov.
V Laosu je ponovno spregovorilo orožje. Poročajo, da je prišlo v Dolini vrčev do spopadov med silami generala Kong Lija in Palet Lao. Spopadi so trajali več dni. Vzdušje se je še poslabšalo s tragično smrtjo laoskoga zunanjega ministra Kinima Folsena, ki je postal žrtev antentata. Minister Fol-sen je pripadal nevtralistični struji v sedanji laoški koalicijski vladi ter se je boril za miroljubno rešitev laoškega problema in nevtralnost Laosa. Princ Sufanuvong, podpredsednik koalicijske vlade je obtožil tuje agente za ta umor, ki so ga po njegovem mnenju izvršili zato, ker jim je »na poti nevtralnost.« V glavnem mestu Laosa Vientianu izjavljajo, da je položaj v deželi »napet« ter so zaskrbljeni zaradi spopadov v Dolini vrčev.
Položaj v Laosu je bil tudi ena glav-
nih točk dnevnega reda SEATO pakta, ki je zasedal od ponedeljka do srede v Parizu. Ameriški zunanji minister Rusk je izjavil v zvezi z Laosom da položaj »povzroča zaskrbljenost«. Pozval je članice SEATO pakta (Avstralija, Velika Britanija, Filipini, Tajska, ZDA in Francija) naj uporabijo »svoj vpliv«, da bi se v Laosu zmanjšala napetost. Vse kaže, da so v VVashingto-nu zaskrbljeni zaradi novih neredov v Laosu in se borijo, da se ne bi poruši-
Mir v deželi ob Mekongu za katerega so se dogovorili lani junija, je spet na kocki. Premier Suvana Fuma je sicer posredoval, toda kot vse kaže, je vse Ie začasno negotovo premirje: 1 Na splošno je položaj v »deželi tisoč slonov«, kot pravijo tudi Laosu, zelo zapleten. Dejansko niso bile doslej izpolnjene glavne točke ženevskih sporazumov o združitvi treh vojsk in treh političnih gibanj   v   enotni nevtralni
Spopadi v Laosu
Io sedanje   občutljivo ravnotežje sil.
Posredovalna komisija sestavljena iz predstavnikov Indije, Poljske in Kanade, bo zopet oživila svojo posredovalno dejavnost ter bo odpotovala v Dolino vrčev, da bi na kraju samem ugotovila vzroke spopadov na tem področju. Premier Suvana Fuma pa je zahteval, naj bi imenovali stalno mednarodno nadzorno komisijo s sedežem v Dolini vrčev.
Pred tem sta SovjetsCta zveza in Velika Britanija poslali skupno sporočilo laoškemu premieru Suvani Fumi, v katerem pozivajo "odgovorne ljudi v Laosu, naj sprejmejo ukrepe, da se zagotoviti mir in uresniči ženevski sporazum o nevtralnosti Laosa.
Laos. Mogoče je želja, da bi dossgli nevtralizacijo celotnega področja na jugovzhodu Azije. V Južnem Vietnamu je državljanska vojna in če tudi ZDA stalno pomagajo Dijemu, doslej z orožjem niso mogli izsiliti rešitve. To. da kako doseči nevtralizacijo, ko se na tem področju prepletajo najrazličnejši interesi. Na zasedanju SEATO pakta v Parizu bodo verjetno sprejeli nekatere odločitve. Toda vojaški pakt SEATO ni edini faktor, to je odvisno med drugim tudi od sovjetsko-kitajskih odnosov in ameriško • sovjetsikega razumevanja. Skratka zapletena igra z mnogimi nasprotji in je zato težko napovedati, kakšne so možnosti, da bi se položaj v Laosu razbistril.
sov v vsaki občinski skupščini, če je na območju volilne enote več občin.
O Kdaj bomo tore) volili?
Če bi hoteli določiti vrstni red, po katerem bodo potekale volitve — od kandidatur do izvolitve poslancev, bi morali to storiti približno takole:
■ Do maja bodo zbori volivcev in zbori delovnih ljudi v delovnih organizacijah, na katerih bomo predlagali kandidate .za oba zbora občinske skupščine.
■ V drugi polovici maja bodo neposredne volitve odbornikov v občinske skupščine, posebej v občinski zbor in posebej v zbor delovnih skupnosti. Takrat bomo šli vsi na volišče in s tem izpolnili ne le svojo državljansko dolžnost, temveč tudi dolžnost do obči-
ne, do njenega nadaljnjega razvoja!
■ Odborniki občinske skupščine bodo izmed sebe izvolili člane okrajne skupščine.
■ Nato bodo sledili zbori volivcev in zbori delovnih ljudi v delovnih organizacijah, na katerih bomo predlagali kandidate za poslance v republiške zbore ter za zvezni zbor in zbore delovnih skupnosti zvezne skupščine. ^
■ Izmed predlaganih kandidatov bodo izvolili odborniki oočinske skupščine oziroma občinskih skupščin na območju volilne enote .poslance v vse zbore republiške skupščine in v zbore delovnih skupnosti zvezne skupščine.
■ Sredi junija bomo šli še enkrat na volišče in neposredno izvolili poslance zveznega zbora. S tem bomo manifestirali hkrati tu-
di svojo privrženost socializmu in politiki miru!
O Kaj je treba še vedeti?
Volivec, ki ga na dan volitev poslancev v zvezni zbor ne bo v kraju, kjer je vpisan v volilni imenik, bo lahko volil v kraju, kjer bo na dan volitev, in to na podlagi potrdila pristojnega organa, da je vpisan v volilni imenik. V bolnišnicah, porodnišnicah in podobnih ustanovah, kjer bo več kot 25 volivcev, se bo določilo posebno volišče. Osebe, ki so na odsluženju vojaškega roka ali na vojaških vajah, bodo glasovale na volitvah za poslance v zvezni zbor za kandidate tiste volilne enote, na območju katere je vojaška enota. Jugoslovanski državljani, ki bodo na dan volitev v tujini, bodo lahko volili   na   volišču, ki bo
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
B V soboto, se pravi tik pred zgodovinskim zasedanjem Zvezne ljudske skupščine, ki je v nedeljo sprejela ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije, se je sestal Izvršni zbor zveznega odbora SZD1..I. Razpravljal je o pripravah na volitve, o proslavi 20-letnice obstoja Jugoslavije in o praznovanju letošnjega prvega maja. Uvodni referat je imel Aleksander Rankovič, ki je razčlenil najprej dosežene uspehe v petletnem razvoju. Med drugim je poudaril, da se je v zadnjih petih letih povedala industrijska proizvodnja za 67, narodni dohodek pa za 50 odstotkov. Bistveno se je povečal tudi naš izvoz — za 75 odstotkov, kar priča o tem, da se naša država čedalje bolj uspešno vključuje v mednarodno delitev dela in s tem prispeva k integraciji svetovnega gospodarstva, seveda na zdravih temeljih. Zdravstvena zaščita zajema že skoraj vse prebivalce Jugoslavije. Učencev in študentov na naših šolah je 800.000 več, kot jih je bilo pred petimi leti. Vsako leto smo zgradili okrog 100 tisoč novih stanovanj. In kar je najvažnejše: hkrati c materialno krepitvijo se je razvijalo in krepilo tudi samoupravljanje delovnih ljudi.
Tovariš Rankovič je posebej naglasi], da so ie realni pogoji za bolj bistvene spremembe v naši kadrovski politiki v smeri prenašanja odgovornih funkcij tudi na nove in mlajše kadre. Nadalje je poudaril, da je treba posvečati veliko pozornost volitvam, zagotoviti demokratičnosti kandidacijskih konferenc, dobri izbiri kandidatov itd. V samoupravne zbore republiških in zvezne skupščine naj bi kandidirali predvsem ljudi, ki delajo neposredno v delovnem procesu. Posebno skrb je treba posvečati kolektivom, ki bodo tokrat prvič volili poslance v samoupravne zbore.
Socialistična zveza je splošni okvir, v katerem se bo odvijala predvolilna dejavnost. Njena naloga se bo delila na dva dela: prvič, organiziranje   predvolilne   dejavnosti, izdelava
analiz doseženih uspehov, skrb za polno udeležbo na predvolilnih sestankih in zborih; in drugič, predlaganje poslanskih kandidatov.
■g Podatke v sestavku »Kako bomo volili«, ki ga tudi objavljamo v današnji številki, dopolnjujemo z informacijo o datumih volitev. Zdi se, da bomo volili poslance v treh krogih: v prvem krogu bomo volili poslance v občinske zbore (bržčas 26. maja) in v občinske zbore delovnih skupnosti (24. maja), v drugem krogu bodo na zasedanjih občinskih skupščin volili poslance okrajnih skupščin ter poslance samoupravnih zborov republiške in zvezne skupščine (3. junija), v tretjem krogu pa bodo splošne   volitve poslancev   zveznega   zbora zvezne
ZAGOTOVIMO RAST NOVIH KADROV
skupščine (16. junija). Podrobnosti o načinu volitev objavljamo pod naslovom »Kako bomo volili«.
■ Sirom po Sloveniji so že pričeli s predvolilnimi pripravami. Tako poročajo iz Maribora, da so občinske volilne komisije pripravile razgovore s predstavniki društev in nrga-nizacij. Tehnično-organizacijske komisije so zaposlene z volilnimi imeniki, organizacije Socialistične zveze pa pripravljajo analize doseženih uspehov V petletnem obdobju krepitve materialnih sil in družbenih odnosov. Med ljudmi je veliko zanimanje za kandidate, zato menijo, da bo treba čimprej pričeti z javnimi razpravami.
QJ Zvezni odbor za proslavo prvega maja je  ze  izdelal   osnutek .programa prvomajske
parade. Le-ta se bo po zamislili sestavljalcev bistveno razlikovala od prejšnjih. Prvomajska povorka bo sestavljena iz desetih kolon, izmed katerih bo vsaka simbolizirala določeno značilnost iz notranje in mednarodne aktivnosti Jugoslavije. Naj navedemo gesla teh kolon, ki že sama po sebi govore o tem, kaj bodo simbolizirale: »Mir in socializem«, »1943—1963«, »20-letnica obstoja Jugoslavije«, »Spomin na Sutje-sko«, »Ustava in volitve«, »Moč socializma«, »Armada in ljudstvo«, »Učimo se« itd.
Q| Prejšnji teden so bile okrajne konference Zveze komunistov v Ljubljani, Celju, Mariboru in Kopru. Na konferencah, ki so se jih mimo številnih delegatov-komunistov udeležili tudi ugledni gostje, člani Izvršnega komiteja CK ZKS, so poudarili med drugim, da si je treba prizadevati za višjo ideološko raven komunistov, ki jo je treba povezovati z neposredno prakso. To je potrebno zlasti zategadelj, ker se komunisti danes lahko bore za uveljavljanje naprednih stališč v organih samoupravljanja samo z močjo idejnih stališč. Komunisti morajo biti sposobni zaznavati, proučevati in pomagati urejevati vse pereče probleme, ki se porajajo v pestrem družbenem življenju. Delo komunistov mora postati vsebinsko bogatejše, ker je tudi družbeno življenje čedalje bolj pestro in razvejano.
BI Na zadnji seji odbora ZIS za splošna gospodarska vprašanja so govorili o ukrepih, ki jiii je treba storiti, da bi /.boljšali železniški promet. Poudarili so potrebo, da se določi prednost v prevozu umetnih gnojil in pšenice. Železnici primanjkuje kakih 3000 tovornih in specialnih vagonov, ki jih bo treba čimprej kupiti. Računajo, da bi toliko vagonov lahko izdelala naša domača industrija železniških vozil — in sicer že do jeseni.
ustanovljeno v diplomatskem ali konzularnem predstavništvu.
9 V katerih primerih se morajo razpisati nove volitve?
Ponovne volitve se morajo razpisati, če pristojna volilna komisija razveljavi glasovanje zaradi nepravilnosti pri izvedbi volitev; če je pri volitvah sodeloval samo en kandidat, pa ni dobil večine glasov vseh volivcev, vpisanih v volilni imenik v volilni enoti; če so dva ali več kandidatov dobili enako število glasov.
Volivci odpokličejo poslanca zveznega zbora, če je za odpoklic glasovala večina vseh volivcev volilne enote, v kateri je izvoljen. Poslanec v katerem koli izmed zborov delovnih skupnosti je odpoklican, če sta za odpoklic glasovali dve tretjini vseh članov občinske skupščine oziroma dve tretjini vseh članov sleherne izmed občinskih skupščin, v kateri je izvo-^ ljen.
JKRATKL
j IZ RAZNIH STRANI j
■ V torek je prispela v Varšavo delegacija SFRJ pod vodstvom podpredsednika Mljalka Todoroviča, ki se je udeležila petega rednega zasedanja Jugoslovanskopoljskega odbora za gospodarsko sodelovanje.
■t Na parlamentarnih volitvah v Kanadi je zmagala liberalna stranka Lesterja Pearsona. ki J8 dobila 126 sedežev v novem parlamentu. Stranka kanadskoga premiera Dicfcnbakerja Je dobila P° dosedanjih poročilih 94 mundatov.
■ Papež Janez XXII. Je podpis«1 novo cnclkliko o mini »Parom M terrls« (mir na zemlji). V kraj-,šem govoru je poudaril: »Mir n» svetu jo splošni blagor, ki so za") zainteresirani vsi brez razlik««
H Zalioiliioiieniška televizija I* imela oddajo o dejavnosti ustaSM emigracije v Zahodni Nemčiji- OJJT Juvlll so številne dokumente, «• hudo bremenijo ustaške emigrant8 in vojno zločince v Zah. NemčiJ1-Četudi je oddaja le delno ustrezala zgodovinskim dejstvom, P» J® pomenila dosloj najbolj odločno razkrinkavanje pretelfls in sedali)8 zločinske dejavnosti ustaške crnj" giaclje v Zvezni republiki NemčU1-
M Mehiški predsednik Mateos J8 v govoru na zborovanju, ki so *» organizirali ob njegovi vrnitvi potovanja po državah Evrope, rn" drugim izjavil: »Naši razgovori predsednikom Titom so »IPrifiII popolno skladnost gledišč o rovJL' razorožitvi kakor tudi trgovins*1,, odnosov  med# obema državama-. Na zborovanju Je bilo okrog P" milijona ljudi.

USTANOVIMO NOVO PODJETJE'- malo drugače
V ponedeljek zjutraj smo bili v našem uredništvu prijetno presenečeni: prvič po dolgem, dolgem času je eden izmed naših kolektivov smatral za potrebno, da pred javnostjo pojasni nekatere svoje probleme in tako seznani občane s svojim delom, uspehi in težavami, če je bilo ,v našem zapisku »USTANOVIMO NOVO PODJETJE!« pretekli teden res kaj narobe s številkami, naj pojasnimo, da jih avtor tako ni zapisal hote. Napaka v članku pa še ni natolcevanje; zato ponavljamo, da smo veseli odgovora novomeškega KGPK in ga rade volje objavljamo, čeprav letijo nekateri očitki v njem tudi prek naših hrbtov na druge naslove. Nič zato — odgovor pa je le tu! Menimo, da bi prenekateri naš delovni kolekhtiv moral sam večkrat stopiti pred javnost in ji povedati, kaj ga teži, kaj dela in s kakšnimi ovirami se pri tem bori! Peščica naših časnikarjev — manj jih je kot prstov na eni roki! — sama vsemu res ne bo kos! Zato ponavljamo: ponedeljek je bil za našo redakcijo slavnostni dan! Upajmo, da bo takih še več! UREDNIŠTVO
V zadnji številki Dolenjskega lista je v rubriki »ZABELEŽENO« izšel prispevek pod naslovom »USTANOVIMO NOVO PODJETJE«, ki ga je očitno ustvaril udeleženec zadnjega posveta komisije za podružbljanje gozdarstva v VIII. gozdnogospodarskem območju pri KGPK Novo mesto, katerega so se udeležili tudi zastopniki izven podjetja. Kot bomo videli kasneje, je edina originalnost tega članka v tem, da pisec, ki je imel tudi na pravkar omenjenem sestanku vse možnosti, da bi povedal svoje mnenje in konstruktivno prispeval k reševanju aktualnih problemov, pa je ntimogrede rečeno o teh problemih molčal kot grob, grobo potvoril to, kar se je tam govorilo ter iztrgal iz celotne razprave dva stavka (pa še ta navedel drugače, kot sta bila izrečena).
Spoštovane bralce pozivamo, da si prispevek še enkrat preberejo, da si zapomnijo njegovo vsebino, nadalje da si preberejo še ostale prispevke in reportaže s sestankov in sej, ki se posredno ali neposredno lotevajo problematike KGPK Novo mesto v tem listu in drugih listih, med katerimi je šel nekdo celo tako daleč, da je prejudiciral sklepe seje ObLO Noto mesto o kritja izgube Mlekarne popolnoma drugače, kot so bili v resnici sprejeti, verjetno z namenom, da bi »informiral« javnost. ,
KGPK Novo mesto je do da-nes molčal. Ne zato, ker bi Imel slabo vest, temveč zato, ker so bili člani kolektiva od Prvega do zadnjega maksimalno zavzeti s problemi, pred katere jih je postavila integracija. Čeprav je bila dejavnost KGPK zelo -pestra- in Polna najaktualnejših problemov, saj primer KGPK ni specialen samo za lokalno področje, temveč interesanlen tudi v republiškem merilu kot Studija vreden primer integracije, se nobeden od zgoraj naštetih pl-B(*v ni potrudil ugotoviti resničen   vir informacij1   pri nji-
JUTRI: plan in proračun novomeške občine
Predsednik ObLO Novo ^leslo tov. Sergij Thorževskij •te sklical za petek, 12. aprila l9'!3. 22. skupno sejo obeh zborov ljudskega odbora, na kateri bodo predvsem poslušali poročili k predlogu programa razvoja In proračuna "ovomeške občine za leto 1863. Na vrsti je tudi obravnava predlogov novih občinah odlokov.
Zgodnji krompir |e že v zemlji '
Na posestvu žužember-zadruge so že posadili £ad 2 hektarja zgodnjega £rompirja sorte »Sirtema«. £eRa so že lani imeli na ^njšj površini in so prišlek že 73. dan po saditvi ?a'i na trg. Razen te vrste Krompirja bodo posadili še Krompir vrste »cvetnlk«.
najboljši obveščeva-,ec je DOLENJSKI LIST;
novem izvoru, temveč so vsi z veliko žlico zajemali vire Iz varne razdalje, kar pa-sicer ni značilno samo zanje.
Danes KGPK odpira usta in jih je v bodočnosti pripravljen odpreti še bolj tudi prek tiska. Za njim je krepko leto izkušenj, pripravljeni smo jih posredovati, tudi drugim, "istočasno pa si želimo materialne resnice o nas, kar je bil tudi sklep ene izmed konferenc ZK podjetja v navzočnosti pristojnih tovarišev izven podjetja.
KGPK Novo mesto se je rodil 1. 1. 1962. Porod Je spadal med komplicirane in porodne motn;'e so trajale dolgo časa po porodu. Se danes niso povsem izginile, z njimi se je spoprijel kolektiv in jih reševal po svojih močeh. Prijatelji KGPK. ki so ga včasih le obi. skali, so situacijo v podetju označili z dobrohotnim izrazom, da je »pestra«, vendar je trajalo več kot pol leta po rojstvu, da se Je prvi pozanimal za vzroke pestrosti. Ti niso tako nepomembni. Ce pomislimo, da se ie moral KGPK v osnovi lotiti dednih slabosti svojih prednikov (izjema gozdarstvo), kot so nizka produktivnost, primitivnost delovnega procesa, nerazvitost strokovnih in splošnih služb, fa-miliarnost pri delu, pomanjkljivo znan;e delavcev in uslužbencev, zanemarjanje osnovne varnosti pri delu. bojazen pred novimi strokovnimi kadri. pla. niranje »na oko- itd., temu pa so se pridružili Se nečisti računi in posledice družbenega kriminala pri enem izmed prednikov ter poman'kanje organske povezanosti med panogami, potem bo vsakomur jasno, da še tako maihen uspeh v takih okoliščinah pomeni uspeh in da je nemogoče pričakovati od kolektiva, da bi v dobrem letu dni življenja kombinata odstranil si bosi; in re-Sil prđbleme, ki so se nabirali leta In leta. Mnenja pa smo, da uspehi kljub vsemu so in da 60 celo otipljivi. Navkljub reorganizaciji, ki nujno poteg, ne za seboj začasno stagnacijo proizvodn'e. je podjetje kot celota uspešno izpolnilo svojo glavno nalogo: z uspehom je končalo poslovno leto 1962. V gozdarski panogi Je preseglo Se med letom ponovno povečan plan proizvodnje za nad Wt; s finančnim uspehom so zaključili poslovno leto tudi Mesarija, Mlekarna in bivSn or-Ranizocl'ska enota »Zadružnik«. Negativno bilanco izka. zujejo kmetijska panoga in dejavnosti, ki so vezane predvsem na kmetijstvo (avtopark, gradbeni obrat). Podjetje ima
danes že precej razvite strokovne službe, izvedena je delitev dela, ustanovljena je posebna HTV služba, razvija se notranje izbraževan.'e in načrtovanje kadrov, delovna In stanovanjska razmerja se prilagajajo zakonitosti, še posebej pa so zaživeli organi delavskega samoupravljanja. Tako smo nanizali le nekaj pokazateljev, ki kažejo na to, da prehojena pot ni bila brez rezultatov, čeprav je podjetje praktično še vedno v fazi reorganizacij.
Povrnimo se sedaj na danes aktualno vprašanje opo-družbljanju gozdarske proizvodnje. Na to namreč meri zadnji članek v Dolenjskem listu, katerega avtorji bi radi z napačnimi informacijami ribarili v. kalnem in se upirali s tem toku razvoja. Splošni predpisi o gozdovih predvidevajo kompleksno gospodarjenje z gozdovi ne glede na lastništvo, ker je edino taka pot ekonomsko utemeljena in v interesu ohranjanja gozdne mase navkljub eksploataciji. Zato so se formirala v naši republiki gozdnogospodarska območja, v katerih naj gospodari z gozdovi tista gospodarska organizacija, ki razpolaga z ustreznim strokovnim kadrom, s koncentrirano mehanizacijo in ki je sposobna ustvariti dovolj močne finančne sklade za regeneracijo gozdarstva v celem gozdnogospodarskem območju. Tako politiko vodijo tudi odločujoči forumi OLO Ljubljana, ki so že namenili vlogo nosilcev gozdne proizvodnje najmočnejšim gozdarskim organizacijam, to je gozdnim gospodarstvom, na Dolenjskem in Kočevskem pa KGP oziroma KGPK. Podružblja-nje gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih zahteva od gospodarskih organizacij velikih delovnih in .finančnih naporov, zato je razumljivo, da so temu najlaže kos gozdna gospodarstva, vendar morajo tudi KGPK in KGP pričeti praktično izvajati te naloge s 1. 5. 1963. V konkretnem primeru pa KGPK Novo mesto poseže v interesno področje tistih Organizacij, ki so sedaj izkoriščala zasebne gozdove. To je boleča točka; in namen zadnjega članka v Dolenjskem listu je prikazati KGPK kot podjetje, kine daje jamstva za dobro gospodarjenje z gozdnim zakla dom. Odtod zgovorne številke v članku o prelivanju sredstev iz gozdarstva v kmetijstvo, ki naj prikažejo KGPK kot podjetje, ki ne bo imele sredstev za regeneracijo go zdarstva zaradi kritja lastne kmetijske zgube, in odtod tudi trditev, lažno položena
gozdarskemu inženirju na jezik, da bi podjetje še naprej pokrivalo 75 odst. izgube v kmetijstvu. Za tolažbo vsem zaskrbljenim sporočamo, da je ta skrb popolnoma odveč. Podjetje je v skladu z zakonitimi predpisi moralo ločiti žiro račune po panogah, kar . je onemogočilo prelivanje sredstev iz gozdarske v druge panoge, pa čeprav so pod isto streho.
Toda podjetje gre dalje. V kratkem bo moralo razširiti gozdno proizvodnjo še na nadaljnjih 50.000 ha gozdov. To zahteva od podjetja velike napore, ki jih dejansko zmore le specializirano podjetje. Perspektiva je torej v gozdnem gospodarstvu tudi na Dolenjskem, s katero ne bo več mogoče odlašati.
Spoštovanim bralcem na koncu tega prispevka sporočamo, da smo se na njihovo željo pripravljeni zopet oglasiti v našem t^isku. To bomo tudi storili, kadar bomo primorani odgovarjati na lažne ali tendenciozne sestavke o našem podjetju. V tem primeru smo pripravljeni po-streSi tudi s konkretnejšimi podatki ali dejstvi o naši »pestri« preteklosti in sedanjosti. Upamo pa, da ne bo zaradi tega kega glava bolela!
T. F.
Ugodnejši pogoji za potrošniške kredite
Po novem navodilu Narodne banke lahko dajejo od danes dalje delavcem in uslužbencem v rednem delovnem razmerju največ do četrtine čistega zneska osebnega dohodka, ki ga imajo v času, za katerega se odobri kredit. Tudi upokojencem in invalidom bodo dajale banke kredit v višini skupne pokojnine oziroma invalidnine, ki jo dobe v času, za katerega se zadolže, pripadnikom samostojnih poklicev pa do četrtine skupnega zneska, od katerega plačujejo prispevek za socialno zavarovanje.
Lastniki obrtnih delavnic bodo lahko v bodoče dobivali potrošniški kredit do četrtine osnove, od katere jim je odmerjen davek na dohodek za minulo leto oziroma za tekoče leto, če plačujejo davek pavšalno.
Delavci in uslužbenci v rednem delovnem razmerju, upokojenci (osebni in družinski), invalidi, pripadniki samostojnih poklicev, ki so socialno zavarovani, oficirji, podoficirji in uslužbenci JLA bodo lahko dobili potrošniki kredit za nakup vsega industrijskega blaga razen živil, z rokom odplačila od enega do treh let, kar je odvisno od zneska kredita in njihovih dohodkov. Na rok odplačilo do enega leta bodo dajale banke kredite, ki ne presegajo zneska dvomesečnih prejemkov. Na triletno odplačilo bodo banke dajale kredit, če njegova višina presega petmesečne prosilčeve prejemke.
Lastniki samostojnih obrtnih delavnic bodo dobivali kredite z rokom odplačila do enega leta ne glede na višino odobrenega kredita. Uporabniki potrošniških kreditov so dolžni plačati v gotovini najmanj deset odstotkov zneska, ki se zanj zadolže za nakup.
To navodilo tudi predvideva, da banka prosilcu, ki je v redu odplačal polovico dolga po obstoječem potrošniškem kreditu, lahko odobri nov potrošniški kredit.
Ali že poznate SIMAZIN?
V zadnjih letih se je uve-Ijavdlo več novih sredstev za zatiranje plevela, kot so SI MAZIN, ATRAZIN in CESA-PRIM. Ti herbicidi se v glavnem uporabljajo za zatiranje plevela v koruzi, vinogradih in sadovnjakih. Ker so herbicidi zelo učinkoviti, želimo, da kmetje čim bolj segajo po teh sredstvih, zato dajemo kratka navodila iz izkušenj LR Hrvatske, dobljenih v letu 1960.
* Simazin je močljiv prah, ki ga posreduje tovarna PI-NUS iz Hoč pri Mariboru. Škropljenje s simaz'nctm je najbolje izvesti neposredno po setvi koruze, a pred vznikom. V tem času plevel vznika ter je . simazin najbolj u-činkovit. škropljenje se lahko izvaja tudi pozneje brez bojazni, da bi mlado koruzo uničili. Ko je plevel že razvit, je učinek simazina slabši, poleg tega je plevel že napravil nekaj škode.
škropiti je potrebno, dokler so tla vlažna. Priporočljivo je škropljenje pred dežjem ali pa takoj po dežju. Na težjih, s humusom bogatejših tleh se uporabi 3—i kilograme na ha, na lažjih, bolj revnih tleh s humusom pa 2,5—3 kg. Te doze uničijo večino širokolistnih plevelov in mnoge plevelne trave. Odporne so slak, preslica in še nekatere druge. Za uničenje pirnice je potrebnih 10 kg na hektar.
Za delovanje simazina je potrebno, da po njegovi uporabi dežuje, s čimer se sredstvo prenese do korenin plevela, ker deluje samo prek korenin. Ce ne dežuje, se plevel nekako normalno razvija- do 10 dni po prvih močnejših nalivih, nato pa začne propadati. Tudi če takoj po škropljenju dežuje, plevel-vznikne, toda takoj nato propade.
Razen   koruze   je večina
»AVT0DELI«
ODDELEK TRGOVSKEGA PODJETJA »ZELEZNINA« .V NOVEM MESTU obvešča
vse gospodarske organizacije in ustanove, da si lahko prek našega podjetja nabavijo
VSE VRSTE VOZIL PROIZVODNJE
IMV NOVO MESTO
na triletni kredit s 50 odst lastno udeležbo
Postopek za sestavo elaborata je zelo enostaven! Kupoprodajna pogodba, menica na znesek kredita in potrdilo banke o vplačilu zneska lastne udeležbe.
Za vse vrste vozil je dobavni rok TAKOJ. Informacije lahko dobite po telefonu 21-278 in 21-570.
NE   ZAMUDITE   PRILOŽNOSTI,   POGOJI   SO UGODNI!
drugih kulturnih rastlin zelo občuljiva za simazin, zato moramo pri njegovi uporabi paziti, da veter ne odnese škropiva na zemljo, poa katero se razvijajo korenine drugih poljščin. Zato mora biti posevek koruze čist (brez vmesnih posevkov). Po setvi koruze, ki je bila sklopljena s simazinom, je sejati le določene poljščine. Tako se lahko pšenica seje le te-' daj, če je bila doza simazina na 1 ha 4 kg in če je od uporabe simazina do setve na težjih tleh preteklo v^aj 4—5 mesecev, na lažjih tie'h pa vsaj 6 mesecev. Poleg tega Je treba pred setvijo pšenica izvesti globoko oranje. Ti predpisi veljajo tudi za oljno repico in zmesi ozimne g rasice ter strnin. Naslednje leto po koruzi, škropi jeni s simazdnom, se ne sme sejati detelja ali lucerna.
S pravilno uporabo simazina bo ostala njiva koruze ne-zapleveljena skozi vso vegetacijsko dobo ter bo odpadlo ročno "okopavanje, zato sa močno znižajo proizvodni stroški.
V vinogradu ss škropi po prvi kopi; pirnico je možno uničiti le z dozo 10 kg na 1 ha.
Za površino 5 arov se porabi 25 dkg simazina in prdbl. 40 litrov vode, to pomeni, da se uporabi za 2,5 ara ena vinogradniška škropilnica z 12 dekagramov simazina.
Marija Sušnik
Ka sejmišču manj prometa
Na ■ ponedeljkovem živinskem sejmu v Novem mestu je bilo precej manj prometa ' kot običajno. Ker so se zadnje čase cene plemenskim prašičem preveč dvignile, ni bilo dovolj kupcev. Živinorejci so pripeljali na sejem 1244 prašičev, prodali pa so jih komaj 712. Prihodnjič bo spet bolje, saj so morali na tef:n sejmu prodajalci popustiti v ceni, sicer bi nič ne prodali. Zdaj znašajo cene prašičkom 5500 do 9000 din.
Vsak četrtek: v vsako hišo našega okraja DOLENJSKI LIST!

PISMA UREDNIŠTVU
Diaprojektor pripoveduje o zakjučnem računu
Bizeljanci so zadovoljni
Tovariš urednik!
Bizeljanci so zadovoljni. Saj so tudi lahko!' Uresničila se jim je davna zelja: prvega aprila so dobili še eno trgovino. ~s lego urejenipi lokalom. Ena sama trgovina namreč ni več zadoščala za potrebe tako velikega kraja. Potrošniki so o tem razpravljali Jansko leto na zboru občanov, KO SZDL pa je posredoval njihove potrebe podjetju »Krka« v Brežicah, ki se je takoj lotilo dela.
Lokal je lepo urejen, skorajda sodobno opremljen in prostoren. Ob otvoritvi so bili prisotni tudi pogoščeni. Po-
hani novembra smo poročali o prometni nesreči pri Otočcu, v kateri se je motorist Ivan Pavlin s sopotnico Rozalijo Repše zaletel v osebni avtomobil inž. Veljka Bra-jovića iz Beograda, ki je po izjavi motorista ustavil svoj avtomobil tik pred njim in povzročil nesrečo, zatem pa pobegnil. O tem se je takrat precej govorilo, zato poročamo o poteku razprave nekoliko obširneje.
Obtoženi inž. Veljko Brajo-vid, sodelavec inštituta »Boris Kidrič« v ' Vinči, se je dne 4. aprila zagovarjal pred okrajn'm sodiščem v Novem mestu. Zanimiva obravnava je potekala takcle:
IVAN PAVLIN, motorist, je pcvedal, da se je s sopotnico peljal v smeri Novo mesto— Otočec, kar "je zaslišal za seboj hupanje avtomobila. Zapeljal jfe v desno, nato ga je avtomobilist prehitel s hitrostjo okoli 120 km na uro, zapeljal tik pred njega in ustavil, da se je on vanj zaletel. Sopotnico je vrglo na prtljažnik avtomobila,, ki jo je vlekel s seboj še kakih 20 metrov, nato je padla na tla. Oba potnika na motorju sta bila poškodovana, inž. Brajo-vič pa avtomobila ni ustavil, temveč z veliko hitrostjo odpeljal naprej . . .
ROZALIJA REPŠE izjavlja isto' kot njen kolega, dodaja pa še, da ji je ženska oseba iz avtomobila kazala jezik! Oba sta zahtevala za bolečine tako vsoto, kakršne ni v dolgoletni praksi sodnika Vidmar--ja, ki je vodil obravnavo, še nihče zahteval.
LJUBICA GRUBOROVIC, sestra obtoženca, sicer profesorica v Beogradu: »Spomi-
trošniki so takoj pričeli nakupovati. -Prodajalca štos in Lerka Kovačič sta se morala že kar prvi dan hitro sukati sem ter tja. Zagotavljata, da bosta imela vedno na zalogi dovolj blaga, predvsem tistega, ki ga potrošnik najbolj potrebuje. Poslej bo delovni čas obeh trgovin, daljši: nova trgovina bo odprta od 6. do 11. in od 14. do 16. ure, stari lokal pa od '7. do 12. in od 16. do!pol 19. ure. Delovni čas ob sobotah bo kot doslej.
KO SZDL se zahvaljuje trgovskemu podjetju za razumevanje. Občanom Bizeljske-ga pa lahko rečemo: »želeli-ste in želja se je uresničila, še en dokaz v več, da lahko zaupate vase in v SZDL-«
Rok Kržan, Bizeljsko
njam se, da je brat tako močno pritisnil na sireno, da sem se zbudila iz spanja. Pogledala sem ven in opazila pred nami motorista in žensko osebo, ki se je na vso moč spakovala in pritegnila pozornost zaradi čudnega vedenja. Motorist se ni hotel umakniti in je zavil še v levo, nato smo ga vseeno prehiteli. Ko smo vozili mi spredaj, motorist za nami, se je ženska oseba na motorju še vedno čudno vedla. Nekaj časa sem jo še opazovala, nato pa skušala spet zaspati. Trudni smo bili, ker smo se vozili iz Neao-lja domov. Naenkrat smo začutili udarec, hrat je avto ustavil, izstopil in se kmalu vrnil, nakar smo se odpeljali dalje. Motorista sem videla, da je bil na nogah, pobiral ie motor, ženska oseba pa je /.tala na cesti in žugala s čevljem drap barve ...
ZORKA BR A JO VIČ, mati obtoženca, pove isto, prav tako priča Liljana Rusič iz Beograda. Nasprotni stranki sta vztrajno trdili vsaka svoje, tako da ni kazalo drugega kot narediti ogled na kraju nesreče, kamor so se odpeljali sodniki, obtoženec s pričami in Pavlin s sopotnico. Tudi tam so trdili vsak svoje, dokler niso prišli miličniki in kot strokovnjaki povedali, da je nemogoče pri vožnji s 120 kilometrov na uro ali tudi manj, ustaviti' avtomobil na 3 metre, ne da bi se' na tleh poznalo. Sledov zaviranja, ko se je pripetila nesreča, pa takrat ni bilo ...
V sodni dvorani se je po ogledu razprava nadaljevala. Sodišče je ugotovilo, da inž. Brajovič res ni ustavil avtomobila tik pred Pavlinovim
Malce čucl^n naslov, kajne? še posebej za nas, ki smo vajeni, da nam enkrat na leto, ko kolektiv razpravlja o zaključnem računu, računovodja na hitro zdrdra kopico številk o osnovnih in obratnih sredstvih, o raznih vrstah realizacije, o »odvodih«, skladih in podobnem. Nato kdo od vodilnih še kaj pripomni, ostali molčimo in nemo dvignemo roke, da se strinjamo. — Takšno razlago lahko razume samo strokovnjak, nikakor pa ne delavec, kateremu je namenjena. Na žalost je v večini kolektivov še vedno tako.
Pri Pionirju so se letos zadeve lotili drugače. Na pomoč so poklicali diaprojektor. Nadobudni domači risarji so narisali   14 tabelarnih
motorjem, zanalašč pa sploh ne bi kaj takega storil, in ga je zato prvega dela obtožnice popolnoma oprostilo. Ker pa ponesrečencema ni nudil pomoči, čeprav ju je videl na nogah in čeprav sta pomoč menda odbila, ga je obsodilo na najmilejšo kazen 20 dni zapora, pogojno za dobo enega leta.
Prebrisani goljuf
4. aprila je sedel na zatožni klopi okrožnega sodišča v Novem mestu Stane Klemenčič, šofer iz Suhorja, sedaj na prestajanju kazni v KPD Dob. Lani je bil namreč v Ljubljani, kjer je nazadnje živel, obsojen zaradi šestih goljufij, tokrat pa so mu sodili samo za goljufijo, ki pri prvi razpravi sodišču še ni bila znana v celoti.
Klemenčič je kot šofer C Kategorije prav dobro zaslužil, vendar se mu je adelo to vse premalo, zato je poskusil z goljufijo. /Cer mu je prvič uspela, je poskusil vrirugo itd., dokler ni začel živeti samo od tega.
Pred dvema letoma je v neki črnomaljski gostilni naletel na znanca iz domačih krajev in mu obljubil, da bo priskrbel poceni gumi voz, za katerega se je ta znanec zanimal. Dejal je, da je v službi prav pri takem podjetju, ki ima gumi vozove in da ga bo prav gotovo priskrbel. Seveda je hotel 30.000 din za aro. Kupec mu je denar dal, in ker se je Klemenčič čez nekaj dni spet vrnil, češ da je trtba vsaj še 20.000 din, da bo voz na pol plačan, je dobil tudi i a denar.
Ker po dveh mesecih voza še ni bilo, je tisti, ki jc dal denar, za-sumil in .odpravil, v Kočevje iskat Kleir.enčiča, ki je bil tam v službi. Možak je povprašal v hotelu Pogled za Staneta Klemenčiča, ki je rekel, da tu stanuje, osebje p<i o njem nI nič vedelo. S težavo ga je staknil nekje v Kočevski Reki, in
pregledov, ki so zelo na kratko, pa vendar dovolj razumljivo postregli s številkami o lanskem iztržku, o številu zaposlenih, o vrednosti osnovnih sredstev, o storilnosti in o medsebojnih odnosih in vplivih teh. številk. Ti pregledi so bili obarvani, diaprojektor jih je močno povečal na platnu, kar pa je bilo treba, je sproti razložil strokovnjak ali predstavnik sind> kalne podružnice.
Na enak način so prikazali obseg lanskih storitev, delitev lani ustvarjenega dohodka, razčlenili so notranje rezerve in se pomudili ob nacionalnem sestavu svojih delavcev. Vsi našteti podatki so prikazovali stanje v celotnem podjetju, na posameznih gradbiščih in v ekonomskih
ko je zahteval voz, je goljuf takoj priznal, da nima ne voza ne denarja.
Pred sodiščem je dejanje priznal In se kesal. Upoštevaje prejšnjo kazen 2 let in 6 mesecev strogega zapora, mu je sodišče kazen spremenilo na 2 leti in 8 mesecev strogega zapora.
Lahkomiselni kurir
Na 8 mesecev zapora, pogojno za 3 leta, je bil pred nedavnim obsojen pred okrožnim sodiščem v Novem me-.tu M. H. iz Sevnice. V »Kopitarni« je bil kurir in kot tak dvigal na pošti denarne nakaznice in ostalo pošto za podjetje. Ker je imel le 18.000 din plače, s katero 'je moral preživljati sebe in še mamo, ki je za delo nezmožna in brez dohodkov, je sklenil, denar, ki pride s pošto za podjetje, obdržati zase. To je osemnajstkrat storil, pa ni nihče zvedel. Kasneje so mu v podjetju prišli na sled, ko je prinesel s pošte nakaznice, denarja pa ne.
Skupno si je v dveh mesecih prilastil 158.000 din. Ker je obto-ženi že v podjetju takoj priznal krajo in začel že vračati, kar je vzel, je sodišče izreklo milo kazen.
enotah. Podrobneje so se pomudili zlasti ob številu rednih, neupravičenih in bolniških izostankov ter so statistiko na posrečen način zabelili z duhovitimi karikaturami, ki so jih narisali sami ali pa izrezali iz časnikov. Marsikdo, ki dotlej ni vedel, da povzročijo kar 28 odst. vseh izostankov •namišljeni bolniki, se je iz srca nasmejal ob duhoviti karikaturi na filmskem platnu, ki je spremljala ta podatek, nato pa se je globoko zamislil. In nato naslednja slika z napisom: Če bi odpravili 98,648 ur upravičenih in neupravičenih izostankov, bi lahko zgradili 100 stanovanj... Tudi ob tem podatku se je marsikak namišljeni bolnik prav gotovo zamislil. Za konec pa še napis: V letu 1962 je bilo 419.272
Proizvodne prostore Splošnega mizarstva v Vidmu—Krškem bodo še letos povečali tako, da bodo stavbo podaljšali za 10 metrov, hkrati pa povečali skladiščne prostore, da bodo enkrat večji. Z.a boljšo proizvodnjo potrebujejo več novih strojev. Enega so že kupili, za ostale pa se pogajajo s tovarno papirja in celuloze, ki bo opustila svoj mizarski obrat. Če to ne bo uspelo, bodo morali kupiti stroje na domačem tržišču. Kolektiv je imel v lanskem letu 119 milijonov dinarjev realizacije, letos pa kanijo narediti za 120 do 125 milijonov- dinarjev vrednosti. Izdelujejo samo pohištva in opre-
ur izostankov vseh vrst ali za 108.152 ur več kot v letu 1961.
Vprašanje, kakšen je bil u-speh takšne razlage zaključnega računa in poslovnega uspeha kolektiva, je odveč. Upamo, da bodo Pionirjeve-mu vzgledu sledili tudi v o-stalih kolektivih. Poudarjamo pa, da diaprojektor ni pogoj, ker je mogoče poljudnJ razlago doseči tudi na druge načine. Pogoj je samo to: razumeti, da razlaga zaključnega računa ni zgolj formalnost, ki jo je treba opraviti, ampak dolžnost in ' potreba hkrati. Dolžnost in potreba, brez katerih ne bo moči živeti! Zato upamo, da Pionirjev način razlage ne bo ostal osamljena lastovka, Pionirju novatorju (pionir je že sam po sebi...) pa čestitamo!
me po naročilu, največ za gostinske objekte; trgovine, u-stanove, pa tudi stavbno pohištvo in -sobne opreme. V obratu je, odkar so se združili z mizarstvom v Prekopi in v Kostanjevici ter z žago v Malem Mraševem, zaposlenih 100 ljudi. Na novo priključeni obrati so v začetku zaradi oddaljenosti povzročali nekaj težav s prevozi, odkar pa so kupili svoj kamion, gre laže.
Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh! V vsako hišo: DOLENJSKI LIST!
»KRKA, REKA SINJAJOCA . . . « je zapel neki dolenjski pesnik. Tudi na tejle sliki jo vidimo, kako razsipava s svojimi pomladnimi čari. Nad vrbami, ki se ogledujejo v mirni gladini vode, tudi pokojni slikar Vlado Lamut ne bi bil razočaran. Vrbe so bile priljubljen motiv Lamutovih likovnih kompozicij.
Še o prometni nesreči pri Otočcu
Splošno mizarstvo v Vidmu Krškem se širi
Miha Podgornik prekiicuje
Objavljamo pismo, ki ga je našemu uredništvu poslal Jože Prešeren, Ljubljana, uredništvo Tribune, Poljanska 6 (doma iz Novega mesta). V pismu prekiicuje, kar je napisal o Dolenjskem listu v Tribuni letos 27. februarja pod izmišljenim imenom »Miha Podgornik«. Njegovo pismo objavljamo v celoti brez najmanjšega popravka; bralci bodo v njem sami lahko spoznali vzvišen odnos pisca do »problemov province«. Če je zanj »pisanje proti takim negativnim pojavom (kot jih opisuje naš uvodnik POD NOGAMI SO TLA, Dol. list, 14. 2. 1963 — op. uredn.) danes moda«, potein z njim res ni moč polemizirati. Njegove očitke o »varovancih« in pod' lino seveda zavračamo tudi danes. Pisca moramo razočarati tudi v njegovem veselju, da nas je »njegova bodica zadela v živo«; ne, ni nas — ni namreč priletela s pravega loka, konico pa ji je sam odlomil že takrat, ko jo jc z jezo sprožil v »provinco«. UREDNIŠTVO
Po dveh sestavkih objavljenih v zadnjem času v vašem listu pod naslovom »Miha Podgornik in provinca« sem naravnost prisiljen, da dodam k temu nekaj svojih pripomb. Ime Miha Podgornik ni več samo golo ime, ampak je — vsaj za bralce, ki o tem niso podrobneje poučeni — gotovo že postalo pojem. Ob grobih žaljivkah, ki so bile v
gornjih člankih naperjene na neko določeno osebo (poudarjam: eno samo osebo), nikakor ne morem ostati pasiven. V tem svojem pismu ne nameravam polemizirati s katerimkoli od obeh piscev omenjenih sestavkov, moj . namen je: javnosti (na katero se sklicuje tudi tovariš T. Gošnik) na nek način dokazati, da Miha Podgornik
le ni »eden tistih sanjačev ... ki od daleč opazujejo življenje ...«. če mi to ne bo uspelo še sedaj, sem prepričan, da mi bo kdaj kasneje. Za enkrat pa naj ostanem še: Miha Podgornik.
Res, po besedah, ki sem jih o vašem listu napisal, nisem pričakoval, da mi boste za to preskrbeli kolajno. Ne, popolnoma sem se zavedal svojega dejanja. Res pa je tudi to, da nisem pričakoval, da vas bo ta bodica zadela tako v živo. Moje besede ste doumeli ostreje, kakor pa sem jih jaz mislil. Tega nisem mogel predvidevati, če bi, tistih besed prav gotovo ne bi napisal: Tako pa: zdaj jih preklicujem. Tudi jaz u-gotavljam, da bi bila vsaka polemika nesmiselna. Umikam se, ker mi jc iz zgodovine znano preveč primerov, ko so morali celo veliki duhovi v boju s provinco kapitulirati. Ob zaledju, kakršnega si je poiskal vaš list, osta-
nem nemočen, ker sem sam. Pri vsem sem se naučil le to, da se v kakršnekoli »kritike« province ne bom več spuščal.
To mi je ponoven dokaz, da-ta objekt prenese le hvalo.
Naj opravim na kratko z jedrom mojega pisma uredništvu Tribune — o Ligi Ome-gi. Moja precej pavšalna ugotovitev, da so njeni člani povečini otroci dobro situiranih staršev, nikakor še ni očitek. Nimam nikakega vzroka, da bi jim to očital. Ugotovitev sanjo, pa še lahko argumentiram z dejstvom, da je treba ob vpisu plačati 10 tisočakov, ki so sicer utemeljeni z nakupom opreme in raznimi režijskimi stroški. Sicer pa: čenče, na katere sem se oprl, niso še popolnoma pozabljene! In: ali so res bile samo čenče? člani kluba Liga Ornega so mi v Tribuni odgovorili sami, kakor ste bili tudi vi prepričani v svojem članku. Kdo lahko dokaže, da niso v svojem relativnem katekizmu še kako zmedenega narcizma, mojih »namigovanj« potrdili? Njihov odgovor je obenem tudi po-
polna diskvalifikacija vašega zaupanja v Ligo Omego.
Po vašem članku bi nekdo lahko sodil, da me odlično poznate. Zrno od plev znam ločiti le sam. To. da mi očitate, da ni res, kar sem napisal v uvodu svojega pisma, me ni popolnoma nič prizadelo. Prizadel pa me je očitek, da imam »razen štipendije tudi primerno lep honorar za časnikarsko delo pri nekem slovenskem listu«. Niste mogli vedeti, da mi štipendija oziroma invalidski dodatek, ki ga prejemam, ne zadostuje za preživljanje. Kdor verjame, da ni mogoče shajati s sedmimi tisočaki na mesec, mi bo tudi verjel, da sem bil na honorarno zaposlitev prisiljen in da mi tisti »primerno lep honorar« ni bil samo konjiček. Pa nič zaradi tega, nikdar ne bom družbi zato nehvaležen, ampak popolnoma nasprotno!
In na kakšen način mi oporekate kritizirati moje kolege, ki pred ljudmi nimajo ugleda?" S tem, da ste mi naprtili kopico starih očitkov in že nekaj let starih čenč,
ki pa so prvotno name nsj-manj letele. Ali niste s tem zavrnili tudi sami sebe, k° ste mi malo prej očitali, da pogrevam stare čenče o buli; ker baru? Ali ste prepričani tisto o sedmih kozarcih n9 »neki strokovni ekskurziji«? Jaz sem, ampak popolnom*. nasprotno kakor vi. Ste m? mar "videli v kavarni ob Bri' zenju steklenine? Nikakor nočem sprejemati nase de-janj »objestnosti in presito-sti«, ki so jih storili moji kolegi. Ste prepričani, da 111 bilo zraven nobenega od *!U' dentov, vaših varovancev, članov Lige Omege? (Je mar tudi to netovarlško?) O 06" njevitem članku proti nlk0' holizmu ne vem ničesar. Tu«1 po tem lahko sodim, da ste informacije malce zamešali-Poznam člane tega »m1* dinskega kluba«, z njimi Pj* se po žabarskih njivah, V° Krki in drugod okoli Nove«" mesta nisem nikoli podil- T možnosti nisem imel. Sit* pa: preveč smo si vS* sebi, da bi se z vami l"1 ^ spuščal v kak resen P4*, vor o tem. Lahko vnm reiljj le to, da mi je izročilo t's
Za boljšo opeko več kruha
• Na levem bregu Krke med Stražo in Novim mestom so zemeljske plasti nenavadno bogate gline in drugih rud-min. To so ugotovili že v prejšnjih stoletjih, prišli pa so še do enega važnega zaključka: da se da glina, ki jo kmetje pivkol m-jo, če jo najdejo na njivi (glina je nerodovitna in ne prepušča vode), tudi koristno uporabiti. Začeli so jo oblikovati v kose. Da bi bila opeka odpornejša, so jo žgali na ognju.
• Na levem • bregu Krke je bilo včasih veliko manjših opekarn, opeko pa so izdelovali zlasti za potrebe zasebnih graditeljev stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Iz tega
..časa sta tudi opekarni v Zalogu in Prečni, redki, Id sta se ohranili skozi vojne vihre.
• Po prvi svetovni vojni je opekarna v Zalogu preživela kar dva skoraj katastrofalna ognjena »krsta«: požgana in porušena je bila v času okupacije v drugi svetovni vojni, plamen pa jo je zajel tudi leta 1952.
• Danes je opekarna v Zalogu (po združitvi z opekarno v Prečni) velik proizvajalec opečnih izdelkov. Izpopolnjena mehanizacija (ročna obdelava je davno minila) je utMB«la vse pogoje, da že konkurira ostalim proizvajalcem opeke. ,
! Preden je opekarna v. Zalogu postala to, kar je danes, je morala prehoditi Prav trnovo pot. Njena pot je bila podobna vsem drugim proizvajalcem v industriji  gradbenega materiala.
ki so bili v težayah zaradi zastarelih proizvodnih obratov in drugih činiteljev, ki so zavirali porast proizvodnje. V zadnjih letih je proizvodnja gradbenega materiala v državi zelo narasla,
in to predvsem zaradi Večje proizvodnje v rekonstruiranih obratih ter na račun novih zmogljivosti v teh obratih. V tem času se je pojavil navidezen presežek raznih vrst gradbenega materiala. Do tega je prišlo predvsem zato, ker so predvidevali, da bo moderna proizvodnja v izboljšanih obratih izpodrinila staro, primitivno proizvodnjo tistih obratov, ki se še niso uspeli modernizirati. To je v nekem smislu pomenilo, da bi morali vsa podjetja, ki so delala na obrtniški način, zapreti, saj niso bila sposobna izdelovati kvalitetne proizvode. Ker pa je bilo res sposobnih podjetij za izdelavo gradbenega materiala sprva še zelo malo, izdelovala pa so več, kot je bilo predvideno (na drugi strani so pošiljale na trg svoje proizvode  tudi opekarne z obrtni-
V takih kozolčkih se suši surova opeka
Priprave na volitve v celjskem okraju
!>.-V vseh občinah in volilnih enotah so imenovali organi-Sacijsko-politične štabe za volitve. — Na današnjem zase-"«J>ju obeh zborov OLO v pelju ter na jutrišnjih in po-j^rišnjih sejah občinskih .iodskih odborov bodo spremi ustrezne odloke glede volitev.
Občinski organizacijsko-po-'iUčni štabi za volitve so že ^Čeli z organizacijsko-politič-"uni pripravami, hkrati pa v vseh občinah izvajajo tudi Organizacijsko-tehnične prijave. Urejujejo volilne ime-pke, določili so volilne eno-'e in volišča, predlagali volil-?e odbore in volilne komisije jj1 določili število članov za *°sarnezne občinske skupšči-
om/Te bodo štele 5* d0 80 zbornikov, medtem ko predavajo za okrajno skupšči-'5 odbornikov.
Organizacijsko - politični štab za volitve prj okrajnem odboru SZDL se je v ponedeljek drugič sestal in razpravljal o doslej izvedenih - pripravah za volitve in o prihodnjem delu. Predvsem je ugotovil, da v vseh občinah priprave potekajo v skladu s smernicami nedavnega plenuma OO SZDL. Občinski in krajevni štabi za organizacijske in 'politične priprave posvečajo zdaj glavno skrb zborom občanov in proizvajalcev, na katerih bodo predlagali in sprejemali kandidature. Okrajni štab je zlasti poudaril, da mora organizacija SZDL zagotoviti demokratičnost pri predlaganju kandidatov in poskrbeti, da bo sestav skupščin takšen, da bodo skupščine sposobne reševati naloge v prihodnjem obdobju. Spričo tega bodo
^arskih polj samo breme. n vem, da nimate nikake r^vice meni očitati do njih tovarištvo.
»Babjih čenč v našem ted-knismo in ne bomo ni-v^!i Pobirali.« Malo prej sem dokazal da ste jih. Ste ,t" res zdaj prvič? Kaj eno-ltQavn° je tudi proglasiti ne-^.8a za pobalina ln jeznega ni.ađeniča. Izbrali ste si pač v ^hostavnojši način 'zavrnit-V !n tako bi me prav lahko ^glasili tudi za ,norca. To kra 8 POstednJ8 tablt.a — (jjtn vaše nemoči. Nisem se »Vrvi prizadetega ob vašem tla u ,>Pod n°gaml s0 Ms» ker sem vedel, da je r^te proti takim negativ-0^? .Pojavom danes moda. Iju?'11 ste se na premajhne W 111 sPlošne diskusije o
1a w 56 8 tem niste lotiti ^Pravem koncu. Ko bi po-
6iykVas problem »mladih pe-
\ W>°v ih pisateljev« družben
vicQ • bi $ele lme11 Pra" t>4 J1*0 pisati o njih. Tako teb. ^ se °Prli na čenče o %»5nladin ljudeh; njihovo i^rf^Je Je zbodlo v oči že t»iu£0Ea' k* njihovega sve-"otel razumeti. Nikakor
pa za njih ne moremo reči, da od daleč opazujejo življenje. Taki so kvečjemu zaradi preveč intenzivnega doživljanja sveta.
Spraševali ste se od kod tak pogum in moralna pravica ... Tudi jaz se sprašujem od kod vam pravica brskati po mojem lastnem svetu. To, da ste vedeli, kdo je Miha Podgornik, je bila gola slučajnost. Kako bi me zavrnili, če tega ne bi vedeli? Vaše privatno življenje senv jaz pustil pri miru, ker do njega nimam pravice, vsaj dokler vi ne posežete v mojega. In zdaj ste posegli. Niste mogli zavrniti neresnica kot take?
Tudi Jaz teh vrstic ne bi bil napisal, če bi me val članek prepričal in mi jasno dokazal, da sem bil v zmoti. Do tega bi kljub temu moral priti sam. V uvodu sem povedal, čemu te vrstice. 2e trohica časti in ponosa bi me prisilila k temu pisanju.
O post scrlptumu F. Šetinca bi omenil samo to, da mi ni povedal ničesar novega.
Miha Podgornik
na zborih občanov in proizvajalcev največ razpravljali o vlogi in nalogah prihodnjih skupščin ter o tem, kakšen naj bo sestav skupščin, da bodo kos nalogam.
Na seji okrajnega štaba so predlagali, naj bi zbori proizvajalcev bili pred zbori občanov, da. bi se proizvajalci lahko bolj pripravljeni udeležili zborov občanov tam, kjer stanujejo in živijo. Razen tega bodo pred zbori občanov in proizvajalcev še sestanki krajevnih političnih aktivov in političnih organizacij.
Jutri in pojutrišnjem bodo v vseh občinah celjskega okraja seje občinskih ljudskih odborov. Na teh bodo. sprejeli ustrezne odloke glede volitev, okrog 20. april.i pa se bodo že začeli zbori občanov in proizvajalcev. Predvidevajo, da bođo z zbori končali do 5. maja. Preostali čas do volitev naj bi izkoristili za predvolilne sestanke in zborovanja, na katerih bi razpravljali o razvoju na vseh področjih gospodarstva in druž-bcno-politične dejavnosti v pretekli mandatni dobi, prav tako pa tudi o sedanjih in prihodnjih nalogah.
štab za organizacijske in politične priprave za volitve pri okrajnem odboru SZDL v Celju je na svoji seji v preteklem tednu pdfldaril predvsem pravilno pojasnjevanje ■ sestava prihodnjih skupščin, njihovo vlogo in naloge. V skladu s tem je treba poskrbeti, da bodo kandidirali ljudje, ki bodo te naloge lahko tudi opravili. Zaradi tega je treba zbore občanov in proizvajalcev dobro pripraviti in poskrbeti, da se jih bodo udeležili tudi člani delovnih organizacij. Mladinske organizacije in konference žena naj poskrbijo, da se bodo mladi ljudje udeležili zborov občanov in pri kandidiranju podprli mlade kandidate in kandidatinje. V volilne priprave naj se vključijo tudi vsa društva, volišča pa naj bodo razporejena tako, da bodo omogočila hitro izvedbo volitev.
škim načinom izdelave), so cene izdelkom na trgu nenadoma močno padle. Vse to je imelo za posledico, da mnoga podjetja v opekarni-ški stroki niso ustvarila, potrebnih sredstev za mehanične izboljšave svojih obratov oziroma proizvodnje v teh obratih. Izhod iz takih težav so posamezna podjetja iskala na najrazličnejše načine. Nemalo je bilo takih, ki so se začela pogajati s sosedi o združitvi. Isti vzroki so .združili tudi opekarni v Zalogu in Prečni. Ko so združevali ti dve podjetji, so videli v integraciji zlasti tele prednosti: razpoložljiva sredstva obeh podjetij (kasnejših samostojnih obratov oziroma ekonomskih enot združenega podjetja) bodo lahko vlagali v' modernizacijo proizvodnje, medtem ka naj bi združeno podjetje začelo razmišljati o specializaciji proizvodnje, ustrezni delitvi dela in enotnem nastopu na trgu. Specializacija - v opekarski industriji je nujna predvsem zato, ker trenutna proizvodnja po načinu, da »eden dela vse«, ne dovoljuje serijske izdelave artiklov, kar pa seveda tudi ne ustreza potrebam na tržišču.
Dejstvo, da je tudi po združitvi opekarn njuno tržišče skupno, je v nadaljnjem razvoju združenega podjetja izrednega pomena. Nedvomno ustvarja enega poglavitnih pogojev za uresničenje specializacije proizvodnje in delitev dela. To so si v podjetju zamislili takole: obrat v Prečni naj proizvaja polno-ziilni) opeko in votlake, obrat v Zalogu pa naj se specializira za izdelavo elementov za stropne in predelne stene ter zidne bloke po modularnih izmerah. V ta namen se je tudi začela rekonstrukcija obeh obratov in jc prvi del v prvi fazi obnove in izpopolnjevanja že končan. V naslednjem obdobju bo zlasti napredoval obrat v Zalogu. Perspektiva se mu obeta zaradi tega, ker Ima vse pogoje, da ugodi potrebam modernega gradbeništva, ki zahteva zlasti večje zidne elemente, razen tega pa je v neposiedni bližini zaloške-
Delavci vlečejo jeklen podstaveK za neki stroj*.. Še malo, pa bo pod temi strehami spet vse polno surove, opeke
ga obrata bogata zaloga zelo kvalitetne gline.
Perspektivni razvoj podjetja ne obeta bistvenega povečanja proizvodnje, niti zaposlovanja novih delavcev. Nasprotno se bo z dokončno ureditvijo in usposobitvijo mehanskih naprav za najkvalitetnejšo izdelavo gradbenih materialov delovna sila občutno zmanjšala. Nameravajo urediti tudi vrsto drugih vprašanj, ki ovirajo proizvodnjo. Predvsem menijo, da bi odvisnost od vremenskih razmer lahko zmanjšali na ta način, če bi podaljšali obdobje sezone, torej čas, ko lahko kopljejo glino.
Tako perspektivo si je zamislil kolektiv obeh obratov in je .le malo članov, ki temu nasprotujejo. O vseh zadevah so se že davno seznanili vsi organi — upravni in samoupravni, sindikat in ostali činitelji. Zato je lahko delati, pravijo.
Po združitvi sta obrata v Zalogu in Prečni postala samostojni ekonomski enoti. Vsaka enota ima svoje samoupravne organe z določenimi pristojnostmi: Tako obratna delavska sveta samostojno razpravljata o delitvi osebnih dohodkov, organizaciji proizvodnje, sprejemu in odpustu delavcev in drugem. Ostala vprašanja rešuje na svojih zasedanjih centralni delavski svet. - Ne samo proizvodnja, tudi skrb za proizvajalca je na dnevnem redu vseh sestankov, posvetov in pogovorov v okviru upravnih, samoupravnih in drugih organov v podjetju. Podjetje- je v Za-
logu organiziralo menzo, kjer dobi vsak delavec enolončnico za polovično ceno. Razen tega sta oba obrata zgradila ali kupila 5 družinskih in 7 samskih stanovanj. Z ozirom na predvideni razvoj bodo potrebovali tudi nove strokovne kadre. Zanje nameravajo preskrbeti stanovanja v Novem mestu.
Podjetje oziroma njegovi organi razpravljajo pogosto o svojih problemih, proizvodnji, trgu in podobnem. V zadnjem času pa teko zelo pogosto razprave o notranji ureditvi podjetja in odnosih, kot bo predvidel statut go- -SRodarske organizacije. Prt centralnem delavskem svetu je že osnovana komisija, ki, ima polne roke dela. Pripravlja se tudi prvi osnutek statuta. Centralni delavski svet je na eni izmed- sej že sprejel teze, po katerih naj bi bil prirejen ta osnutek. Po osnovni zamisli bo statut razdeljen na devet poglavij, od katerih bo vsako obdelalo določeno področje. Predvidevajo, da bo osnutek statuta zaloške opekarne izdelan do konca aprila, ko bo dan v prvo razpravo, najprej organom, potem pa tudi kolektivu.-     ,.-    i ..' —:*C'.r
Nedvomno je za proizvajalce v času, ko se je že začeta sezona odkopov, najvažnejše to, da bodo dali vse od sebe in ustvarili vse pogoje za ugoden plasma svojih izdelkov na trgu. Cim več in čim bolje proizvajati ter vse tudi prodati! To je njihovo geslo, kajti na ta način ustvarjajo tudi svoj osebni dohodek.
I. Zoran
Pravilna prehrana in zdravje
Ob proslavljanju letošnjega svetovnega dne zdravja (7. aprilu) poudarja svelovna zdravstvena organizacija geslo »Pravilna prehrana in zdravje«. Ta vodilna misel naj spomni današnji svet, ki živi v atomski dobi in posega po vsemirju, da je na naši Zemlji še vedno nad polovico prebivalstva, ki živi v tako slabih razmerah, da nima dovolj hrane in je zaradi tega pod-hranjeno ali celo še huje, da zaradi lakote umira za to ali ono boleznijo. Ker nas je na našem planetu sedaj 3 milijarde, pomeni, da več kot 1 in pol milijarde ljudi strada.
Organizacija združenih narodov za prehrano in poljedelstvo (FAO) je začela svetovno kampanjo proti lakoti in Svetovna zdravstvena organizacija se ji je pridružila. Da bo akcija uspela, je nujno, da širom po svetu sodelujejo v njej vlade in ljudstva vseh dežel, bogatih in revnih, razvitih in nerazvitih, ter da poprimejo hkrati na področju poljedelstva, medicine in vzgoje.
Pri nas v Evropi in v naši državi takih problemov ni. Vendar pa je nepravilna prehrana vzrok l.eštetih bolezni, da ne govorimo o tem, da nepravilna prehrana ne daje organizmu tiste moči, ki je potrebna, da bi premagalo že začete bolezni.
Spomniti se moramo, da so v naši prehrani važne določene skupine snovi, ki jih moramo dobiti, sicer nekaj z našim zdravjem ni prav. Običajno govorimo o naslednjih nujnih sestavinah hrane: voda, beljakovine, ogljikovi vodani, maščobe, vitamini in rudninske snovi. Pomanjkanje katerekoli od teh ali pa posameznih snovi v eni teh skupin povzroča nerav-
novesje v presnovi in v organizmu ter ima za posledico bolezen.
Običajno pa jc pri nas tako, da uživamo premalo pestro hrano, tako da ne dobimo dovolj vseh snovi vase, ali drugače povedano, da jc sorazmerje v hrani napačno. Znano je, da pojemo vse preveč ogljikovih vodanov, mnogo premalo pa beljakovin živalskega in rastlinskega izvora, vitaminov in rudninskih snovi. Zaradi enostranske prehrane, ki jo uživamo in ki je sicer lahko tudi obilna in nas dejansko nasiti, pada obrambna moč organizma, groba moč mišic, odpornost pri delu, pride do prehitre utrujenosti in do preutrujenosti, do prebavnih motenj, do motenj v vidu, živčnem sistemu, koži itd. Pri otrocih v razvoju se kosti ne zaraščajo pravilno in se te ne razvijajo pravilno, odpornost pada, mišice so slabotne, rast v celoti je manjša, pojavlja se bledica in podobno.
Druga skrajnost v naši prehrani povzroča preveliko debelost, posebno po 40. letu starosti, kar spet obremenjuje srce in ožilje.
Pravilno bi bilo, da bi bila naša hrana pestra, da bi jedli večkrat na dan in da bi zajtrku posvetili večjo pozornost. Premalo je v naši prehrani ndeka, rib, sadja in zelenjave vseh vrst, preveč pa kruha in krompirja.
Precej pomagajo v naši prehrani šolske malice pri otrocih in malice oziroma eno. lončnice v podjetjih, vendar je potrebno preusmeriti  način  prehrane  tudi doma.
Ce bomo pravilno jedli, se bomo obva rovali mnogih nevšečnosti, naše življenje bo prijetnejše, polnejše in tudi daljše.
Dr. B. O
14 (680)
DOLENJSKI LIST
Prazgodovinski grobovi na Mestnih njivah
Zadnje dni meseca marca so delavci gradbenega podjetja Pionir iz Novega mesta pričeli z gradnjo stanovanj skjh blokov na Mestnih njivah v Novem mestu. Prostor, kjer bo stalo novo stanovanjsko naselje, se razteza ob vznožju hriba, na katerem stoji domačija posestnika Franca Kle-menčiča, zadaj za naseljem »Kolonija« ob Cankarjevi cesti. Urbanistični načrt Novega mesta je na tem področju 'predvidel dvanajst stanovanjskih blokov, od katerih bodo letos sezidali štiri, morda tudi pet. Naselje se bo raztezalo v blagem loku ob vznožju Mestnih njiv od zahoda proti vzhodu.
na. Vanje so dajali pepel pokojnika, ki so ga poprej sežgali na grmadi. Zato v žarah vedno najdemo pepel, oglenino in drobce ne-zgorelih kosti. Na vrh pepela so polagali skromne pridatke, ki sta jih moški ali ženska za življenja uporabljala. Tako najdemo v žarah drobno bronasto iglo, bronasto zaponko ali pa glinast vijček, ki je služil kot obtežilo za nitko pri statvah.
Pokop je bil kaj enostaven: -izkopali so primerno veliko jamo, vanjo položili žaro in jo zasuli z zemljo. Seveda nam niso znani pogrebni obredi takratnih prebivalcev, saj nimamo nobenih pisanih virov ali
Na teh njivah so pred dnevi odkrili prazgodovinske grobove
Ker smo že pred tremi leti na vrhu Mestnih njiv (na Marofu) odkrili obsežno ^prazgodovinsko grobišče iz časa najstarejše železne dobe in na podlagi slučajne najdbe velike grobne žare pred leti na njivi za vrtom dr. Sajeta, smo domnevali, da bodo tudi letos pri izkopu za temelje novih hiš naleteli na arheološke najdbe. Naša domneva je bila potrjena že takoj prve dni pri izkopu temeljev za predvidene stanovanjske bloke, saj smo doslej našli že nekaj grdbov. Letos odkriti grobovi so po obliki in vsebini skoraj popolnoma enaki onim, ki smo jih pred leti izkopali na vrhu hriba. To so zelo velike glinaste žare, ki merijo do 60 cm v višino in do 50 cm v premeru, po navadi so zelo široke, trebušaste. Zunanja stran je skoraj vedno črno barvana in sijajno uglaje-
pa upodobitev, ki bi nam to povedali.
Grobovi, izkopani na Mestnih njivah, sodijo nekako v 9. stoletje pred našim štetjem, to se pravi, da so danes stari približno 2800 let! Temu obdobju pravimo strokovno čas najstarejše železne dobe v Sloveniji. V tem času dokončno naselijo Dolenjsko ilirska plemena. Čvrsto se oklenejo te zemlje in na njej ostanejo dolga stoletja ter v tem času razvijejo čudovito kulturo. V času grobov na Mestnih njivah, ko so Iliri šele na. začetku svojega razvoja, le ni večjih socialnih razlik, zato tudi skromni in enakomerno razdeljeni pridatki v grobovih. Šele dvesto let kasneje pride do velikih socialnih sprememb, ki se najlepše kažejo prav v načinu pokopavanja. Takrat pokopavajo že v velikih gomilah, v katerih najdemo
veliko grobov. Ti so na eni strani revni, z malo pridat-kov, na drugi strani pa posamezni grobovi velikašev, plemenskih in rodovnih vodij ali knezov in njihovih žena. Grobovi ilirskih veljakov so prav bogati in razkošno opremljeni, saj so pokojniku položili v grob vsa odličja in opremo, kakršno so nosili za življenja ob svečanih prilikah. Večkrat so pokopali velikaša celo skupaj z njegovim konjem. Takšni grobovi-go-mile so bile na desnem bregu Krke v Kandiji, na območju današnje Kristanove ulice in na Znančevih njivah. Druga skupina gomil pa je -bila na Marofu, na hribu nad Kettejevim drevoredom.
Iz leta v leto se množijo arheološke najdbe, izkopane na področju Novega mesta. Izvrstna lega ob Krki in pripravna zemlji-
šča za obdelovanje, pašo in lov so že v prazgodovini mikala ljudi, da se tukaj naselijo. Zaradi številnih pomembnih najdb spada danes Novo mesto v vrsto najvažnejših ilirskih postojank v Sloveniji.
Pri vseh zemeljskih delih, bodisi na polju ali pri gradnjah, naj bodo odgovorni ljudje pozorni na izkopanine in naj o najdbah vedno obvestijo najbližji muzej. Le na ta način najdbe ne bodo uničene, kajti samo strokovnjak lahko presodi, kakšno vrednost imajo najdeni predmeti. Delovodji gradbišča na Mestnih njivah tov. F. Udovču velja zahvala, da je pravočasno obvestil muzej o najdbah in nudil vso pomoč na terenu. Ker zemeljska dela na Mestnih njivah še niso končana, pričakujemo novih najdb.
Tone Knez
Položaj krajevnih skupnosti v občinskih statutih v novi številki »OBČANA«
28. številka »Občana« prinaša na uvodnem mestu članek Borisa  Mikuša  o položaju krajevnih skupnosti v občinskih    statutih. Vladko Majhen komentira zakon o urejanju   mestnih zemljišč, ing. Marijan Prezelj pa navaja nekaj misli o graditvi mest in stanovanj s svetovnega kongresa urbanistov v Parizu. Precej prostora v listu je tokrat posvečenega problematiki zdravstva in socialnega zavarovanja:
Stane Plut: Pravilniki komunalnih skupščin socialne ga zavarovanja in Sodelovanje občanov pri delu zdravstvenih zavodov; Slavko Ko-be: Integracija zdravstvenih zavodov; Janez Erjavec: Ob osnutku novega pokojninskega zakona. Zanimiv je kritični članek Smiljana Samca:
Iz scene njunega dela
Niko Golob in Ljubo Žagar, predmetna učitelja za likovni yin tehnični pouk v osnovni šoli »Katja Rupe-na« v Novem mestu, se v prostem času rada »pozabavata« s svojim »konjičkom«. Noben greh ni, če izdamo ta njun skupni »konjiček«: scenografija, izdelovanje obveščevalnih in reklamnih plakatov, reklamnih panojev itd., saj sta v teh stvareh prava mojstra in" znana vsaj med novomeškimi naročniki. Kot sta povedala, delata samo po naročilu. Redno prosvetno delo v šoli pač ne dovoli, da bi mislila na kaj več, kot lahko naredita, časa ni.
Zanimalo me je, kako sta zadovoljna in kaj mislita o tem in onem.
—Najprej o tem, kako nastane scena?
»Poklicna scenarista nisva, ker pa v Novem mestu ni nikogar, ki bi se poklicno ukvarjal s scenografijo, so naju lani naprosili, da izdelava sceno za «Othella«, ki ga je uprizorilo novomeško gledališče. Delo, seve, ni bilo lahko, kajti načeloma mora scena za gledališko delo ustrezati piščevi zamisli in režiserjevim zahtevam. Toda po sporazumu z režiserjem sva le našla scenski izraz,
ki je, še najbolj ustrezal odrski uprizoritvi. Kot scenografa sva morala biti vse, od mizarja do pleskarja, kar pri poklicnih scenografih ni v nayadi. Ti samo napravijo načrt za sceno in so s tem v glavnem opravili svoj posel.«
— Kakšen plakat je po vajinem mišljenju najbolj učinkovit?
»Resnica ' je, da imava mnogo več dela z izdelavo plakatov za razne naročnike, z dekoracijami prostorov za najrazličnejše šolske in druge proslave in podobnim. O plakatu pa tole: profesor na likovnem oddelku VPŠ v Ljubljani (kjer sva študirala) je pb neki priložnosti de-
Kultura in samoupravljanje. Dalje piše Oto Vildman o tem, kam naj gre mladina po končani osemletki, Rastko Bradaškja o kreditiranju zasebnih lastnikov turističnih sob, Joško Humar o delu poravnalnih svetov, Peter Vesel o obdavčitvi kmečkih zemljišč, Milan škof o uzakonjenih spremembah v odnosih do obrti. Tehtna in zanimiva sta prispevka Zvoneta Kržišnika Gospodarska rast Bele krajine in Specializirana proizvodnja povrtnin. ter članek Rozike Zigon o aktualnem problemu ostarelih kmetov. Razen omenjenih sestavkov je v listu še vrsta drugih prispevkov in fotografij.
Sporočamo, da bo prihodnja, 29. številka, v glavnem posvečena bližnjim volitvam.
Ljubo Žagar
jal, da je učinkovit plakat le tisti, mimo katerega se pelješ z avtomobilom s hitrostjo 50 km na uro in na razdalji 50 metrov še ugotoviš, zakaj je plakat. Če hočeš to ugotoviti, je nujno, da je plakat likovno dognan, enostaven in izdelan -v stilu. Na njem mora biti pravilna razporeditev teksta, pisanega z enotnimi črkami, po možnosti v eni ali dveh barvah. — 2al vidimo v Novem mestu razna propagandna in obveščevalna »skrpucala«, ker vsakega počečkanega lista papirja pač ne moremo imenovati plakat. Tudi tiskani plakati niso vedno dobri, medtem ko so plakati, ki napovedujejo nove filme, prej kič kot lično izdelan lepakji
—  Še kaj  iz vajinega dela?
»Po naročilu Planinske zveze v Novem\ mestu sva lani izdelala dva večja plakata za turistične namene. To sta pravzaprav dva velika reklamna panoja, ki nazorno prikazujeta vse, Kar mora izvedeti turist, ki pride v naše kraje. Eno tablo so nameravali postaviti v Novem mestu, drugo pa na Otočcu. 2e več kot leto dni pa ležita tabli tako rekoč neizkoriščeni, dasiravno sta veljali 60.000
Niko Golob
dinarjev. Sprašujeva se, kje je odgovornost naročnika, da pušča vnemar te stvari in po nepotrebnem troši sredstva.«
Ivan Zoran
Zmagovalci iz Šentjerneja
Prav žal nam je, da smo v članku »Mladina o poklicih, jazz in še kaj« pretekli teden napačno objavili prava imena zmagovalcev iz Šentjerneja. Ker jim je občinstvo tako ploskalo, ni prav nifl čudno, če smo njihova imena napačno razumeli, člani te zmagovalne ekipe so torej bili: Verbičeva, Miklavčič i" Zagorčeva.
Izpod dolge rute je izvila roko, ki se je še vedno tresla. Dotaknil sem se mehkih prstov in napraviti sem hotel majhen sprehodek po tej žametni koži. Pa me je kaj spretno s svojo levico spodila z bele stezice! »Lahko noč!«
»Lahko noč!«
Ko sem po lestvi splezal do zemlje, se je prikazal iz sence pri hiši hlapec Danijel. Široka usta je odprl do ušes, se hinavsko smejal ter — položivši prst na omenjena široka usta — pograbil lestvo in jo brez vsakega šuma odnesel k steni pri hlevu. S svojim obnašanjem mi je hotel Danijel razodeti, da se brez skrbi lahko zanesem na njegovo molčljivost.
Drugo jutro pri kosilu sem koj opazil, da ni ostal dogodek te noči tajen. Danijel je še vedno odpiral čeljusti, kakor jih odpira krokodil ob Nilu; Lizi pa ni hotel izginiti nekak skrivnosten smeh z obraza, in Meta je kot v sanjah hodila okrog. Mater Barbo sem nekajkrat zasačil, kako me je tu in tam prav pomenljivo pogledala. Ali molčalo je vse. Le oče Boštjan je, odloživši žlico, hladno spregovoril: »Ce pametni ljudje pamet pod klop mečejo, ne vem, kaj bo potlej!«
Ker je bila nedelja, nismo imeli dela. Sredi dopoldne sem prišel enkrat mimo hleva, kjer sta Liza in Danijel napajala živino. Cul sem tale razgovori
Liza: »Kaj misliš, kaj bo iz tega?«
Danijel: »Kaj če biti, to ve vsak človek! Ce je poštenje v njem, jo vzame. Vendar vidiš, kako je že zmedel to ubogo žival.«
Liza: »Poštenje pri moških, to je ravno! Ali ga imaš ti kaj?«
Danijel: »Ti si pa star burovž, in čudno bi ne bilo, če bi se človek skesal. Ce kaj vem, bo pri Preseč-nikovih svatba, in plesali bomo, da bo groza! Ker to ti povem: Janez ima poštenje v sebi!«
Liza: »Počakajmo, le počakajmo, moški ste vsi nič prida!«
cas je tekel in prišli smo globoko v kozoprsk. žito je bilo omlačeno; zatorej smo mislili na drugo,
kar je priskrbeti dobremu gospodarju za zimo. Najprej steljo za hlev. Zopet smo morali vzeti koso v roke, tisto kratko, široko koso, s katero se klesti resje in druga goščav po gozdu. Neprijetno delo: £o-sišče ti je prekratko in kosir tudi- vedno odnehava, da ga moraš neprestano nabijati, Ker bi ti drugače kosa odletela.
Tudi listje smo grabili, in to je že lažje delo. Grabijo moški in ženske, zatorej Je bilo govorice, obilo največkrat prav slabo oblečenih kmečkih dovti-pov. Grabljenje hitro teče, godbo pa ti delata le-šnikarica in carovec, sedeča v bližini na smreki.
Da se bo pozimi kurilo, smo podrli v bregu pod Kalom deset starih bukev. K sekanju me niso pustili, ker pada drevt nerodno, če ni prav sekano; če drugega ne, prav občutno opraskajo. Ko je ležala bukev na zemlji, sem jo pa s krfvačem klestil in obsekaval uspešneje od Danijela, ki je najrajši dosti govoril in malo delal.
Tako je tekel čas ln že so lešniki dozorevali. Robčevina Je postajala od dne do dne bolj rumena, in če si vzel iz nje sad, je bil sajast in rjav. 'Prihajala so pisma in nič več nisem mogel odlašati z odhodom. Hotel pa sem kot zavzet hribolazec še prej na Blegaš. Ta sicer ni kaj posebnega? če mu pa tičiš ravno v vznožju, bi bila sramota, ko bi staremu prijatelju ne zlezel na plešasto glavo. Skoraj šest tednov sem že tičal na Jelovem brdu in delo me je obsekalo, ka-
kor obseka tesar svoj tram v smrekovem gozdu, bil sem tenak in vitek, da sem lahko lazil po hribih.
Po večerji smo obsedeli še nekaj časa pri mizi. Povedal sem, da grem zjutraj na Blegaš, Češ da že pet let nisem bil gori.
»Oh-ta,« se je oglasila Meta, »mati, ali grem lahko z njim?«
Mati je bila v vsakam pogledu prva instanca. Odgovoril pa je oče Boštjan:
»Cemu boš hodila? Zate je prehuda pot; sicer pa tudi doma lahko dobiš kaj potrebnega dela.« Besedo »potrebnega« je mož poudarjal s posebnim naglasom.
Meti se je povesila sobica in prav nič prijazno ni pogledala svojega roditelja. Nasproti dvema ženskama pa gospodar ni prodrl, kar je samo ob sebi umevno. Barba ni dolgo premišljevala:
»Cemu bi ne šla? S svojim človekom bo vendar še smela, če jo s sabo vzame. Kar šla bo!«
S tem je bila Boštjanu pravda izgubljena.
Drugo jutro ob osmih sva- odšla. V svoji bisagi sem vzel nekaj s sabo, pa ne preveč. Pa ne smete misliti, da sem nosil na nogah visoke nogavice ali pa kake bingljajoče hlačice ob kolenih. Vse to se pred Presečnikovo hčerjo ni smelo nositi, ker Je bilo grdo ln smešno.
Hodila sva po lepih šenožetih pod Koprivnikom, kjer rase mnogo leščevja. Tisto leto je bilo rodovitno, zategadelj ni čuda, da sva takoj krenila s pota ter lazila od grma do grma. Tekmovala sva, kateri dobi več lešnikov in kateri večjo kobulico. Zmagala je Meta, ki je imela oko kakor veverica in tudi ne manjše spretnosti od veverice, če je bilo treba samca ali pa kobulico upogniti z veje. Prekosila me je v vsakem pogledu. Staknila je kobulico, ki je štela osem lešnikov, žal, vmes-sta bila dva slaba, katerih jedri sta bili gluhi!
»Ali bo mati vesela,« se je bahala Meta, »ko h° videla moje lešnike! To bo potresve o božiču!«



Glasbeni večer v Novem mestu
5. aprila smo poslušali na odru Doma ljudske prosvete v Novem mestu glasbeni večer, ki so ga priredile glasbene sekcije Svobode Dušan Jereb ob sodelovanju orkestra glasbene šole. Koncert je bil razdeljen na tri dele. Salonski orkester, ki je izvajal v prvem delu samo dela Josipa Jankoviča: Burleska, W. A. Mozart: Koncert — Rondo, J. Brams — Ogrski ples št. 5 in M. Kettelbev: Vizija na gori Fuji-San, je pokazal, da se z vztrajnim delom tudi v amaterskih orkestrih lahko doseže zavidljiva kvaliteta. Orkester je lepo uigran, posebno pa se enotnost muziciranja čuti v godalih. Ves or. kester je ubran, tudi ritmično zadovoljuje, le dinamično bi lahko bil še bolj precizen. Posebno lepo je zazvenel Mozartov Koncert za klavir in orkester. Klavir solo je igrala Novomeščanka Tea Budna, študentka akademije za glasbo v Ljubljani. Njeno izvajanje je pokazalo, da je skrbno pripravila koncert, saj je tehnično in muzikalno zelo zadovoljila poslušalce.
V drugem delu so izvajali člani orkestra Dušana Jereba združeni z zabavnim orkestrom glasbene šole, 3 dela lahke glasbe: Marschetti: Angleški valčak, Chanson: La novia, Slow: Nata per me. Združena orkestra zelo lepo zvenita in je škoda, da orkestra ne delata večkrat skupaj, saj bi na ta način dobili v Novem mestu večji orkester, ki bi bil sposoben izvajati še zahtevnejša dela. Celemu prvemu delu programa je dirigiral tov. Drago Sproc,
ki je' orkestra lepo pripravil in njemu gre zasluga, da je prvi del koncerta popolnoma uspel.,
V drugem delu je nastopal poznani moški zbor Dušana Jereba pod vodstvom tov. Toneta Marklja. Zapeli so sedem pesmi, ki jih na novomeškem odru redko slišimo. Tudi ta zbor dokazuje, da je amatersko delo poplačano z uspehom na odru, katerega je ta zbor v petek zvečer dosegel. Zbor je prijetna zvočna celota, sestavljena iz dobrega glasovnega materiala. Vse izvajane pesmi so zadovoljile poslušalce, kar je dokazoval močen aplavz po vsaki pesmi.
V tretjem delu je izvajal zabavni orkester glasbene šole pod vodstvom tov. Mihaela Robeka tri skladbe: Richard Scharf: Toni-citraš, Norbert Glanzberg: Veliki bulvar in Guy Magenta: Bolera. Orkester je sestavljen predvsem iz mladih ljudi, učencev glasbene šole v Novem mestu. Orkester je svoj program dosti dobro izvajal, čuti se, da so člani predvsem ljubitelji zabavne in sodobnejše glasbe. Sestav orkestra, ki je v ^No-
vem mestu nov, je zadovoljil poslušalce. Novo mesto si od tega orkestra še veliko obeta, predvsem zato, ker je pri glasbeni šoli, ki ima nalogo organizirano gojiti tudi sodobno glasbo, s tem pa pokazati negativno delo raznih divjih plesnih ansamblov.
Ves glasbeni večer je pokazal prizadevnost glasbenih sekcij v Novem mestu. Posebno razveseljivo je, da v sek. cijah, posebno v instrumentalnih, sodeluje veliko mladine, predvsem iz glasbene šole. To dejstvo nam daje upanje, da se bodo glasbene sekcije kvalitetno vse bolj približevale poklicnim ansamblom.
Škoda, da nismo slišali mešanega zbora Svobode Dušan Jereb. Zbor ni nastopil, ker je prišlo v zadnjem času z reformo okraja do preselitve posameznih članov zbora, tako da je bil zbor tik pred nastopom precej okrnjen.
Novomeščani si želimo več tako kvalitetnih glasbenih večerov, ki jih bodo prirejali domači ansambli. To je dokazovala tudi polna dvorana.
Ernest Jazbec
Zaključek izobraževalne sezone v Kostanjevici
FRANJO STIPLOVŠEK: Krški most z mitnico
\
Spominu umetnika Frauja Stiplovška
30. in 31. marca je bila v Kostanjevici zaključena izobraževalna sezona 1962-63. V Domu kulture je 38 udeležencev tečaja za mopediste o-pravljalo izpite. Tečaj, ki ga je vodil tovariš Martin Boltes, je obiskovalo v pretekli sezo-
ni 74 prijavljencev. Po opravljenih izpitih so tečajniki posedeli s člani izpitne komisije, v kateri sta bila tuđi tovariša Nace Prijatelj in Janez Potočnik, v prijetnem kran> ljanju.
V šoli pa se je zbralo na zaključni razgovor 45 obiskovalcev šole za starše, ki jo je organizirala delavska univerza iz Krškega. Predavatelji so najprej odgovarjali na vprašanja, ki so jih zastavili poslušalci, nato pa so se zadržali na pogostitvi, ki so jo pripravile udeleženke šole za starše. Udeleženci so se iskreno zahvalili organizatorjem šole in vsem predavateljem, ki so podali dobro pripravljene in temeljite referate o najbolj perečih problemih s področja vzgoje in izobrazbe.
Naslednji dan je bil v prostorih šole zaključen tudi tečaj Rdečega križa.
V sezoni 1962-63 je bilo udeleženih v izobraževanje na ko-stanjeviškem področju 200 poslušalcev.
Težko je vsako slovo, najtežje pa je zadnje slovo od človeka, ki je bil tako vsestranski umetnostni in kulturni ustvarjalec, kakor naš pokojnik, slikar in grafik Franjo Stiplovšek.
S svojim več kot štiridesetletnim bogatim in vsestranskim kulturnim opusom po. kojnik sili postal samo priznan slovenski umetnik in kulturnik, temveč tudi zavestna last vsega prebivalstva slovenskega Posavja. Potem ko je previharil težave prve svetovne vojne, leta 1918 kot zaveden tržaški Slovenec izgubil domovino, mater in dom, v povojnih letih umetniško rasel na akademijah na Dunaju in v Zagrebu, je pred skoraj štirimi desetletji že kot izrazno izoblikovan umetnostni ustvarjalec prišel v Posavje. Krajem in prebivalcem med Krko, Savo in Sot-lo, na področjih Bohorja in Gorjancev je posvetil vse svo. je dolgoletno bogato Uvijen-sko delo; z njim so ti kraji in ljudje dobili svojega prvega umetnostnega ustvarjalca in izpovedovalca. S svojim delom se je nerazdružno navezal na naše pridno, iznajdlji. vo, trpeče in siromašno ljudstvo. Svoje znance in prijatelje je imel zato v upodobljenem slepem starcu z Velikega Kamna, v obubožanem in o-starelem ljudskem umetniku, lončarju s Krškega polja, v ljudskem podobarju iz Sro-melj, v bosanskem mladincu-brigadirju, v tesarjih lesenih mostov na Krki in Savi, med senovškimi rudarji.
Iz njegove globoke in resnične povezanosti z riašimi kraji in njihovimi prebivalci je vedno izviralo tudi njegovo umetnostno zanimanje in ustvarjanje. Vedno znova so ga privlačile naše starožit-riosti in narodopisni motivi. Kostanjevica, Krško, Brežice, Boštanj, Veliki Kamen,- Le-skovec, Mirna, Zdole so kraji, ki jih je upodobil v mnogih svojih lesorezih in oljih, ki
nik izpolnil zadnje poglavje svojega kulturnega poslanstva v Posavju s tem, da je v našem najpomembnejšem umetnostnozgodovinskem spomeniku, brežiškemu gradu, «-stvartt pokrajinski muzej Posavja. V zgodovini slovenskega muzejstva ni primera, da bi se bila katera muzejska u-stanova v tako krakem času razvila v tako bogat in estetsko tako popolno urejen kompleksni muzej.
Skoraj neverjetno se zdi, da bi bil vse to delo lahko opravil en sam človek. In vendar je tako; vsi naši eksponati izpričujejo, da jih je v prostor postavilo srce in oko umetnika. Kadar je bilo treba, je njegova roka razen čopiča znala dovršeno uporabljati tudi dleto, kladivo in meter. Bil je človek, ki muzejske ureditve ni samo snoval, ampak jo tudi ustvarjal. V zanosu muzejskega ustvarjalnega dela je ostal do konca svojega življenja in kaše, da mu je to delo lajšalo in blažilo bolečine, ki mu jih je povzročala " dolgotrajna zahrbtna bolezen, za katero je vedno bolj slutil, da ji ni več leka. še pred nekaj tedni je s člani muzejškga sveta razpravljal o letošnjem delov, nem načrtu muzeja, se veselil, da bomo letos s postavitvijo oddelka NOB v novih prostorih lahko dostojno prikazali junaštva in trpljenje naše revolucije, sam je do zadnjega snoval načrte za «-reditev teh novih muzejskih prostorov.
Zdaj je njegova življenska pot končana. Na tej poti je posvetil kot umetnik in človek štiri desetletja neumornega dela naši ožji domovini in v tem času vsestransko izpolnil poslanstvo prvega umetni, ka, kulturnega delavca in zavednega državljana naše družbe. Spričo tega nam lahko ostane zahvala za njegovo v Posavju opravljeno kulturno in umetniško poslanstvo le bleda in nebogljena beseda. Spričo tega je naše slovo od pokojnika, ki ga spremljamo na njegovi poslednji poti, težko in boleče.
Nam v tolažbo in njemu v zahvalo pa je naše spoznanje ln iskreno priznanje, da je bil pokojni Stiplovšek človek in umetnik, ki je delal, živel in ustvarjal tako, da pričenja po zemski smrti s svojimi u-stvarjenimi deli živeti trajno, duhovno življenje, ki je nesmrtno.
(Besede muzejskega kustosa Stanka škalerja v Posavskem muzeju ob ponedeljkovem slovesu od pokojnega ravnatelja Stiplovška na njegovi poslednji poti).
S petkovega glasbenega večera v Novem mestu: prizadevnim starejšim, požrtvovalnim članom orkestra se pridružuje razveseljivo število mladih igralcev. To pa je pot v bodočnost, ki obeta!
Gost iz lužiške Srbije
V ponedeljek popoldne so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu odprli razstavo slikarja Lužiških Srbov MER-CINA NOWAKA — NJE-: CHORNSKEGA. V imenu prireditelja je razstavo odprl književnik Severin šali, o življenju in delu lužiškoskrb-skega gosta, pisatelja, publicista in slikarja ter »vse slovanske jezike govorečega« Merčina Nowaka pa je spregovoril najboljši slovenski Poznavalec »male peščice zahodnih Slovanov v Nemški demokratični republiki« . — T°ne Glavan iz Ljubljane.
Nowak je eden prvih tvorov likovne umetnosti med ^užiškimi Srbi, vseskozi napreden, zdaj predan čopiču in Paleti, zdaj precej priostre-
svojo prikupnostjo, urejenostjo in domiselno rasporedit-: vijo del, še dražja pa nam je, ker nudi precejšen vpogled v duhovno bogastvo bratskega naroda.       J. Z.
DOLENJSKA ZALOŽBA
sporoča:
DOLENJSKI ZBORNIK 1961
lahko dobite sedaj • tudi vezan v platno
— cena 1.800 din, broširan 1.500 din.
"obite ga v vseh knjigarnah!
nemu peresu. V Novem mestu ga vidimo le kot slikarja (po tehniki je sicer slučajno silno podoben našemu Maksimu Gaspariju), ki je na skoraj miniaturni likovni ploskvi upodobil (često v šegavi, a preprostiln neposredni obliki) celotno življenje svojega naroda. Motivi, ki jih je No-wak uporabil za vsebino svojih likovnih stvaritev, so resda največkrat iz narodnega bajeslovja in zakladnice ljudskih pravljic (mimogrede povedano: na razstavi vidimo veliko ilustracij, s katerimi je slikar opremil svoja dela ali dela drugih pisateljev, vendar tako človeško podani, da ne moremo podvomiti o resničnosti doživetja, predvsem pa ne o bajeslovnem in pravljičnem bogastvu lužiškosrb-skega ljudstva.
Resnično smo veseli obiska predstavnika Lužiških Srbov, to je naroda, ki šteje 100.000 do 120.000 ljudi in ki ga z nami zbližuje približno enaka zgodovina. Mali narod, ki so mu šele po drugi svetovni vojni priznali vse narodnostne in druge pravice, so prebudili prav taki napredni, revolucionarni in s krivicami sprti duhovi, kot Merčin No-wak. V Dolenskem muzeju je razstavljen samo del tega, kar je ustvaril.
Razstava vsekakor vabi s
pomenijo njegove najbolj dozorele umetnostne stvaritve.
Vzporedno z umetnostnim ustvarjanjem pa je bil skozi tri desetletja vzgojitelj in uči. telj mladine na šolah v Krškem in Brežicah, ki ji je s svojim pedagoškim delom posredoval spretnosti likovnega oblikovanja in jo uvajal v razumevanje likovnih umetnosti.
Ker je bil umetnik čvrsto zakoreninjen vjsvojem ljud. stvu, je polna tri desetletja sodeloval tudi v Ijudskopro-svetnem delu. Naše gledališke družine ga poznajo kot režiserja, predvojni vokalni in instrumentalni zbori pa kot pe-vovodjo in odličnega glasbe, nika.
V drugi svetovni vojni, v času odločilnega boja za slovenski narodni obstoj, je bil kot zaveden narodnjak član enega prvih odborov OF v Posavju in ves čas najtesneje povezan z osvobodilnim gibanjem in osvobodilnim bojem na Kozjanskem. Po vojni se je, čeravno že v zrelih letih, z naravnost mladostnim navdušenjem predal izgradnji porušene in izmučene domovine. Bil je eden prvih članov učiteljskega zbora novoustanovljene gimnazije v Brežicah, aktiven v družbenem in kulturnoprosvetnem življenju. Poln 'zanosa pri izgradnji socialistične domovine se je z mladino podat na izgradnjo mladinske proge šamac—Sarajevo in tam s svojimi umetnostnimi stvaritvami izpovedoval novo družbeno stvar, nost.
Ze pod jesen svojega življenja pa je naš ljudski umet-
Merčin Nowak-Njehornski: Ilustracija iz »LETEČE LADJE« — Izdala Mladinska knjiga, Ljubljana, 1959
14
Nacisti so razširjali vesti, da komunisti pripravljajo v Nemčiji pokol. Tu, pred ' sodiščem pa stoji mož, ki prevzema nase odgovornost za komunistično gibanje, mož, ki izpričuje strastno in ponosno. Zgodil se je čudež. Svet strmi. Komunistični borci dokazujejo v Leipzigu, da so pravljice zmedene buržoazije o krvavem sadističnem komunizmu smešne. Nacistične laži, ki jih je varil Goebbelsov propagandni aparat od februarja do septembra, podira Dimitrov kot hišice iz kart.
V peti vrsti med poslušalci na procesu sedi stara žena. Oblečena je v črnino. Vsako jutro prihaja četrt ure pred procesom v sodno dvorano v spremstvu dveh drugih žensk. Tiha je in mirna, samo-dvoje temnih oči izdaja, da budno spremlja vse dogodke v dvorani. Tudi Dimitrov ima prav take oči, prav tako prodorne. Starka je Paraškeva Dimitrova — mati Dimitrova.
Prišla je iz Bolgarije. Stara je dvainsedemdeset . let in prvič v življenju se je peljala z železnico. Di-mitrovi so revni. Delavci v Sofiji so zbrali potreben denar za njeno pot v Nemčijo v četrt ure. Pripeljala jo je ljubezen do lastne krvi. V Parizu jo je sprejelo na postaji deset tisoč delavcev: V Leipzigu in Berlinu sprejema dnevno stotine pisem. Nemški delavci ji v njih izražajo svojo solidarnost z njenim velikim sinom.
Nemščine ne razume, toda dojema vse, kar se v dvorani dogaja. K nji se ozira Georgij in sporazumeta se s pogledi.
Dimitrov je imel težko življenje. Oče je bil makedonski delavec in je zbežal pred Turki v Bolgarijo. Družina je bila številna — šest sinov in dve hčerki je rodila žena, ki danes sedi na procesu med poslušalci.
Kot emigranti so v Radomiru in kasneje v Sofiji bili pod stalnim nadzorstvom policije. Preiskave v družini so bile pogostne, kajti to jc bila družina revolucionarjev. Dimitrov je pričel delati v tiskarni s trinajstimi leti. Bil je najstarejši sin — družina, je morala jesti. Med tiskarji je zrasel v revolucionarja. Šestnajst let star je napisal svojo prvo brošuro »O delavskih organizacijah kot bojnem orožju delavskega razreda«. Ustanovil je v tiskarski organizaciji levo krilo. Dozoreval je in postajal voditelj. Kmalu vodi štrajke, se spopada z omahljivei, piše brošure, statuti delavskih združenj po letu 1907 so njegovo delo. Leta 1913 so bolgarski delavci izvolili Dimitrova v sofijski mestni svet in v bolgarski parlament.
Paraškeva Dimitrova je imela osem otrok. Vseh osem se je vključilo v bojne vrste proletariata.
Drugi sin, Nikolaj, je odšel, v Rusijo 1907. leta. Policijski vohuni sb odkrili njegovo zvezo z revolucionarji in ga izgnali v Sibirijo. Oktobrske revolucije ni dočakal, kajti v začetku 1917 leta je v pregnanstvu umrl.
Tretji sin, Konstantin, je bil druga žrtev, ki ga je morala mati plačati imperializmu. Padel je v balkanski vojni.
Četrti sin, Boris, železniški delavec, je še živ. Toda šele pred letom dni (1932) se je vrnil iz fašističnih zaporov, kjer je preživel več let.
Peti, najmlajši sin Teodor, je umrl v rokah policije. Aretirali so ga leta 1923 v času atentata v sofijski stolnici — na cesti. Pri njem sp našli listič, ki so ga hoteli dešifrirati. Tolkli so ga tri dni in tri noči, da bi mu izsilili priznanje, kaj listič pomeni. Ni izdal ničesar. V besu so ga policisti dotolkli do smrti.
Hčerka Magdalena, šivilja, je imela vidno vlogo v bolgarskem krojaškem združenju. Najmlajša, Helena, je bila članica komunistične mladine in kasneje član partije. Bila je zaprta. Ko je bil Dimitrov zaprt v Berlinu, je odšla na pot po evropskih državah in sodelovala na številnih mitingih, kjer so delavci zahtevali izpustitev nedolžnih žrtev pobesnelega nacizma. Komaj IS letni nečak Dimitrova je bil 1933 obsojen na dve leti ječe, ker je na predvečer spominskega dne za Karlom Marxom pisal po zidovih sofijskih hiš revolucionarna gesla.
Dimitrov je zastopal v bolgarskem parlamentu bolgarske delavce celih deset let. S poslanske klopi je govoril proti imperialistični vojni. Zato so ga zaprli. V zaporu je študiral. Pod pritiskom bolgarskih delavcev ga je morala vlada 1919 izpustiti. Leta 1920 zastopa KPB na drugem kongresu kominterne v Moskvi. Vodi oboroženo vstajo delavcev 1923. leta proti fašističnemu režimu Cankova. Ko so fašisti v krvi udušili upor, Dimitrov emigrira. V odsotnosti ga leta 1926 obsodi fašistično sodišče na smrt.
Naslednjih deset let živi Dimitrov v Romuniji, na Dunaju, v Berlinu in Moskvi, od koder organizira borbo bolgarskih delavcev, Njegova žena Srbkinja Ljuba Ivoševič je njegov bližnji sodelavec. Z njo se jc poročil 1905. leta. Tudi ona dela v delavskih organizacijah kot članica partije. Dimitrov je urednik »Ra-botničeskega vjestnika«, ona urejuje časopis združenja krojačev in šivilj. Piše tudi delavske pesmi v bolgarskem, srbskem in ruskem jeziku. Izmučena v stalnih bojih ne prenese sporočila o aretaciji moža in že nekaj tednov kasneje umre. Procesa v Leipzigu ni dočakala.
Dimitrov stoji sedaj pred sodiščem kot tožilec. Nc brani sc. Iz obtoženca raste v sodnika. Obtožuje nacistične voditelje provokacije, v katero hočejo za-vleči komuniste. Obtožuje jih zverinskega terorja, ki 8e ga poslužujejo v borbi proti delavskemu razredu. Obtožuje jih barbarskega početja proti njemu in tovarišem v ječi. Obtožuje sodišče, ker mu ni dovolilo izbrati svojega branilca.
Vse dni v tednu izhaja dnevnik
0 SOBOTNA PRI^ PROGRAM RADI*
TELEVIZIJE. »NAJDIHOJCA«
• VESTI Z VAŠEGA PODROČJA
• POLITIČNI IN-GOSPODARSKI DOGODKI
BREZPLAČNI PRAVNI NASVETI OB TORKIH DRUŽINSKA STRAN
V VSAKO HIŠO!
DELO

Jadran film snema v Koajevici
Mladi izumitelj, 26-letni Konrad Ajster iz Brežic svojim izumom: puško za podvodni ribolov
Zagrebško filmsko podjetje Jadran—film je v Podsusedu pri Zagrebu pričelo te dni snemati prve kadre za celovečerni umetniški film z delovnim naslovom »Nevesinj-
ska puška«. Film bo stal 130,000.000 dinarjev in obravnava hercegovsko vstajo zoper Turke leta 1875. Režijo je prevzel znani jugoslovanski režiser Zika Mitrovič, scena-
Brežiški mladenič s patenti
rijWisal Slavko Gbld-striP« vloge bodo o-bđjPa Baloh, Jovan M#f«ar Priićko, Tat-jai*f* in Miljenka Pn"
p0<*
$ ko je podjetje že ccb3 ve kadre, pa' sce-. noS1 »stanjeviškem. gradu' 0 pripravljajo scene''d&ljevan je snemanj1 ?%ki kašči, kjer sicfr poskušali prire-jalipe prireditve (na pt#»enskt oktet), so že J j* reprezentativno cef* bojnika samostana ' *ednico (refekto-rii1 *ostora so obložili i 1 sijanu oziroma po* s'arih srednjeve-OT« tresk. V dežev-tf1!1*) podjetje sne-ntfr1 prostorih, med-teJ»iv maju in juniju so^h grajskem dvori-jittr'-opniščih ter hod-ni*J?u snemanja bo v gor stalno prebiv seiT^elavcev, v maju, KOf^&li na dvorišču, psfTOo tudi po pet-stor1 žena. Množične scjrJvaiali prebivalci K<4? in okoliških va-si-f^avljajo s pospe-jeir0, ker se je Ja-(Jijjpijavil, da bo z nral^eti nastopil na
Konrad Ajster je finomehanik v obrtnem podjetju »Posavje« v Brežicah. V delavnici popravlja pisalne stroje, puške, računske stroje in razne druge precizne mehanizme. Pri tem se že, odkar je zašel v. poklic fino-mehanika, vneto ukvarja s poizkusi, kako izpopolniti izdelke, ki jih dobi v popravilo. Pred nedavnim je začelo obrtno podjetje »Posavje« izdelovati puške za podvodni lov, ki smo jih doslej uvažali. V delavnici je bilo na mizi zloženih 10 takšnih pušk — prvencev tovrstne proizvodnje. Beseda je dala besedo in v razgovoru, ki se je razpletel, je mladi izumitelj 'povedal nekaj več o tem izumu in še o nekaterih drugih, ki jih ima že pripravljene ali pa jih še pripravlja.
— Približno 4 leta se ukvarjam s podvodnim ribolovom. Podvodna puška boljše vrste, takšna, kakršno si želi vsak podvodni lovec, je sorazmerno draga, pa tudi težko jo je pri nas kupiti, ker jih uvažamo. S puško, ki sem jo kupil v trgovini, nisem bil zadovoljen. Ker sem po poklicu finomehanik, sem se pričel takoj ukvarjati z mislijo, da bi si izdelal sam takšno, ki bi ustrezala vsem zahtevam podvodnega ribolova. Po štirih poizkusih mi-je uspelo izdelati puško, ki ustreza vsem zahtevam in je hkrati primerna za serijsko proizvodnjo.
0 Podvodna puška
Puške za podvodni ribolov,
ki jih uporabljajo po vsem svetu, imajo to napako, da so predolge. V uporabi sta predvsem dve vrsti: puške na kovinsko vzmet, ki SO dolge 1,80 metra, in puške na gumo, ki so dolge 1,40 metra. Pod vodo je v takšno puško, ker je dolga, težko vstaviti harpuno. Razen tega lovca dolga puška zelo ovira, ker se težko obrača med skalami, kjer je največ rib.
Moja puška je dolga le 45 centimetrov, z vstavljeno harpuno 60 centimetrov. Opremljena je z ribiškim koleščkom, izdelana pa je iz nerjavečih kovin. Na daljavo dveh metrov ima udarno moč 300 kilogramov na polovico kvadratnega centimetra. Harpuna je izdelana tako, da se lahko konica na njej menja,
ker se pri lovu uporablja ali navadna ali pa trizbba konica. Harpuno izstreli pod vodo do 20 metrov daleč. To je precej, saj se pod vodo strelja največ na 4 metre.
Ker nimamo večjih naročil, nas stane izdelava takšne puške približno 10.000 dinarjev, v serijski  proizvodnji pa bi veljala   mnogo manj, okoli 6.000 din. V finomehanični delavnici  jih bomo izdelovali, kadar ne bo drugih del. Tudi v tem je neka vrednost za obrtno podjetje, kot je naše. Na trgu  nismo  naleteli na najboljši odziv. V Zagrebu so nam v trgovini, kjer smo jo ponujali, rekli, da je to igračka za otroke in da je ne bi mogli prodati... Vajeni so veliko daljših, uvoženih pušk in si niso cucli dopovedati, da je to izboljšan, domač model. Na enem  izmed prihodnjih tekmovanj v podvodnem ribolovu bomo poizkusili z demonstracijo, nato pa bo šlo najbrž laže, saj boda vrhunski lovci sami praktično preizkusili vrednost novega modela.
% Kar 18 izumov in naprava za zrezke
Ker vas zanimajo moji izumi, naj povem, da jih imam doslej pripravljenih ali pa jih še izpopolnjujem — 18. Včlanjen sem v Društvu izumiteljev. Postopek za pridobitev patenta je precej zamotan. Patentno prijavo za vodno puško so mi zavrnili, češ da je vodna puška star patent in da je že dolgo znana.
/
Naštel sem razne prednosti in novosti ter Izboljšave svojega izdelka, pa za! ni pomagajo. Mogoče bom še uspel.
Izumiteljstvo so mi priznali pri napravi za mehčanje zrezkov. V gostinskih obratih so zrezke doslej mehčali z nazobčanimi kladivi. Strojna, priprava, ki sem jo izumil, je zelo preprosta. Kuhar porine kos mesa med dva nazobčana kovinska valja, zavrti ročico in na drugi strani obleži na mizi omehčani zrezek. Priprava je izdelana tako, da se lahko odprtina med valjema poljubno menjuje.
9 Kov, svojevrsten štedilnik in še lovska puška
Veliko si obetam od novega štedilnika, s katerim se še vedno ukvarjam. To bo kombinirani beneinsko-eiek-trični štedilnik, -ki bo pomenil pravo revolucijo. Kuha na njem bo trajala tretjino manj časa kot doslej, razen tega bo potrošil za več kot tretjino manj energije. Pri vseh dosedanjih bencinskih in plinskih štedilnikih je večja ali manjša nevarnost eksplozije. Pri mojem bencinskem te nevarnosti ni, ker bencin ne izgoreva pod pritiskom. Uporabil sem possben filter, v katerem bencin hlapi in nato izgoreva v plinskem stanju. Električni grelec je obdan z materialom, ki povečuje toploto, štedilnik je praktičen tudi zato, ker ga
V Mosvi in nekaterih drugih sovjetjskih mestih imajo v prometu helikopterje ambulante za primer hudih nesreč. V hilikopterju je ambulanta, v kateri lahko operirajo tudi med poletom.
Kalcij v našem organizmu se obnavlja počasi, toda stalno, vse življenje. Ves kalcij v našem ' telesu, tudi tisti v kosteh, se obnovi vsake dve leti.
lahko gospodinja uporablja za delovno mizo. Pod grelno površino je deska, ki se izvleče in služi za pripravo jedil. Pod njo so v štedilniku omarice in predali za spravljanje kuhinjskega pribora.
Za naše lovce pripravljam polavtomatsko lovsko puško kalibra 16 milimetrov, ki je boljša kot dosedanje angleške, ker je njen zaklep tako močan, da lahko sprejme za polovico močnejši naboj. Mehanizem je zelo preprost, zato se obeta manj okvar kot na ostalih polavtomatskih puškah, izdelava pa bo velik" cenejša, zato bo puška dosegljiva vsakemu lovcu.
.Toliko nam je mimogrede povedal mladi izumitelj tovariš Ajster iz Brežic o svojih izumih. Skromen in tih dan za dnem pridno snuje in ustvarja. Pri njegovem izumiteljskem delu mu želimo kar največ uspehov!
Jezerce v jami Studeno pri Kostanjevici smo prebrodili z gumijastim čolnom
Podzemlje odkriva svoje čare
ZOrich: preveffienja
Ji ffi Gonjenja cerkvenih j^jjjjnknie sodi P« »I^Jđio neprijetne«* ui
»flHvM glasovi zvonov ^i.^**. llrugi «' ■*• Vlf' * je nedeljsko «fc "* sPloh potrebno, !OTR<Um» je pisal« » ■0rSr '""p, ki so povzro-čtTf °*visen od smeri ve-||tK?Wl tega prebudim. ptV^ "»spati .. .«
so zelo razburili ftflCNa, w zatrjujejo, d« V? '"letnega in pomir-ajOi^o gias cerkveni)! <>»5X*o rešitev ieli Al*1*« za ome-fK °*>»Pa. Njegov pred-nP» S"*"!« bi od se->»t skrajšali na 'tl&v' Pa naj bi zvo-fi'fiia ** »adlu, da bi f>«Tj^»dl slttljo, lahko
s«> če ga v i^anjka: DO-iT1 UST si na-f(iy* svoj naslov!
V polmilijonskem Zttrichu je ' teku živahna razprava o zvonjenju, .že nekaj mesecev si oblasti pri*«; devajo, da bi na cestah in ulica« preprečile hrup vsake vrste. To J privedlo tudi do tega, da sc IjU* je v časopisja io celo if na noj] ciji pritožujejo zaradi prezsod"Jl'»
Mula mu je pomagalo
Gostilničarju iz Rudolfstei-na v Zahodni Nemčiji je policija zaradi pijančevanja odvzela dovoljenje za'vožnjo Z avtomobilom. To ga je močno prizadelo, ker je iz mesta moral voziti hrano in pijačo. V nesreči se je gostilničar znašel. Prodal je avtomobil in prek prijatelja nabav" mulo iz Dalmacije. Mula je uspešno zamenjala motorno vozilo in na majhnem vozičku vozila iz mesta vse potrebno. Med kupovanjeni v mestu jo gospodar priveze za eno uro v parku in plac^ t takso. Okoli nje se zbiraj ^ številni otroci. Kaže, da ji"1 v je mula zanimivejša kakor j najdražji avtomobil.
Pred kratkim se je skupina novomeških jamarjev ponovno spustila v jamo Studeno pri Kostanjevici. Zav to »ekspedicijo« so se dobro pripravili. Tudi njihov namen, da jamo dokončno raziščejo, izmerijo in izrišejo, je bil dosežen. Skupina je ostala vso noč v jami in delo dobro opravila. Na počitek ni nihče niti pomislil, saj je bilo dela in zahtevnih podvigov na pretek. Prebili so se v rove in prostore, kamor §e ni stopila človeška noga, in tako odkrili še ostale zanimivosti.
Druga skupna jamarjev turistov je obiskala jamo naslednji dan. Skupaj s »strokovno ekipo« smo se odpravili na pot v podzemeljsko prostranstvo. Oblečeni v najslabše »uniforme« in oboroženi s karbidnimi svetilkami smo se prebijali po nizkem in ozkem hodniku in kmalu zagledali prve kapnike. Lepo izoblikovan kapniški steber v tem hodniku nam je že dal slutiti, da v jami ne bomo razočarani. Kmalu smo prišli do kakšnih 15 m globokega breSna. Jeklena lestvica je bila že pripravljena. Za vsak primer so nas po enega navezovali na vrv in pomagali spuščati po lestvici v globel.1 Prvo težko preizkušnjo smo prestali,  čeprav  je večkrat
zmanjkalo pod nogami tal. Pot smo nadaljevali po krajšem rovu, v katerem je tekla voda. Tu smo opazili ostanke lesenih brvi in lestev, ki so še iz časov, ko je bila jama ob 500-letnici Kostanjevice namenjena obiskovalcem. Prišli smo do manjšega jezerca. Od tod nas je spretni čolnar z gumijastim čolnom zvozil na drugi breg. Zopet je bilo treba zbrati moči in nadaljevati pot' z vzponom na 6 m visoko polico. Pomagali smo si z vrvjo. Kapniki, ki so nas vso pot obkrožali, so postajali vse lepši in zanimivejši. Posamezne skulpture so že dobile imena moštiček, zavesa, sfinga. Hodili smo še nekaj časa in se znašli v Veliki ali Kapniški dvorani. Tako imenujejo najlepši prostor v jami. V tej dvorani imajo kapniki lep svetel sijaj. Mogočen stalagmit imenujejo dedek Mraz, saj mu je tudi prav podoben. Zavese in ostale kapniške gmote pa so nas spominjale na lepote velikih, znanih podzemeljskih jam. Našega podzemeljskega izleta še nii bilo konec. Povzpeli smo se še v zgornje prostore in preizkusili sposobnost v vzpenjanju po lestvici. Vzpon na več kot 10 metrov visoko polico je bil nova preizkušnja. Po nizkih rovih smo nato
prišli v zgornje prostore. To so res največji prostori v jami, samo škoda, da v njih ni kapnikov. Tu smo videli tudi netopirje. Kot grozdi so viseli izpod stropa.
Na povratku smo znova preizkusili svoje moči, premagali ovire in zadovoljni stopili iz jame. Zadovoljni, da smo spoznali vsaj drobec dolenjskih podzemskih lepot, smo se odpravili proti domu. Med vožnjo smo se pogovarjali, Kako koristno in zanimivo bi bilo to in podobne jame napraviti dostopne ostalim ljudem in turizmu. Mirko Vesel
V nedeljo: start zvezne štafete
V nedeljo, 14. aprila, bo iz malega bosenskega mesta, kjer je bilo pred 20 leti drugo zasedanje AVNOJ, krenila na 5921 km dolgo pot zvezna štafeta mladosti. Na slovenska tla bo štafeta stopila 12. maja pri Brodu ob Kolpi, odkoder jo bodo ponesli po predvideni poti, tako da bo rpo 41 dneh prispela na cilj. štafeto slovenske mladine bodo letos ponesli z Baze 20 v. novomeški občini. Poleg te štafete bo v novomeški občini še okrog 20 lokalnih, od tega bosta najmanj dve občinski.
PRIREDIL: RIŠE'
151. Zgrešili so štetje časa in niso vedeli več, koliko dni so na poti. »Oddaljenih vrhov nc vidim več,« je rekel Kriš. »Zrak postaja gost in težak,« je dejala Labiskvvee, »s težavo diham.« McCan pa je hripavo mrmral: »Tri sonca so.« Počil jc strel; bili so lovci. Vrgli so se na tU in zlezli za skale.
152.  Ves čas j^JS J? k ^ "rcšeni sm°" je spodbujal ^lifjin 8e Jj*«*e «■ sto čevlje, proč od nas!« PUte,» »»prej, dokler niso
dosegli vrha- ^
I   REKORDI V SVETU TEHNIKE
15$ »Zdaj se moramo ustaviti,« je zašepetala L»biskwce »ce ne, bomo umrli.« Kar z nožem so odrezali vrvi svojih nahrbtnikov. Zavili so se v kožulic in zaspali kot ubiti. McCana je napadel strahovit kašelj. Zjutraj jc bil njegov neumiti obraz, okajen Od mnogih ognjev, mrzel in trd kot kamen. Umrl jc.
Jekleni orjaki
Največja kalorična elektrarna na svetu je TVA v ameriški državi Tennessee. Na leto proizvede okrog 1 milijardo 600 milijonov kilovatov in porabi 4 milijone ton premoga.
Največja atomska elektrarna je pri Hinklev Pointu v Angliji. Ima dva jedrska reaktorja po 500 tisoč kilovatov, ki sta nameščena v dveh po 50 metrov visokift zgradbah.
Prvo plimno elektrarno, ki jo bo poganjalo morje (plima in oseka), gradijo na izlivu reke Rancea pri St. Malou v Franciji. Obratovati bo začela 1966. V 800 metrov dolgem jezu bo 24 turbin.
Največja hidrocentrala na svetu bo začela obratovati čez tri leta pri Bracku v Sibiriji na reki Angari. Njena skupna kapaciteta bo 5 milijonov kilovatov.
Največje parne kotle (tri) gradi neka londonska tovarna za veliko termoelektrarno pri Doncastru. Vsak kotel bo visok 60 metrov in bo dal na uro 2 tisoč ton zelo vroče pare.
Največjo sončno peč imajo Francozi v svojem inštitutu za raziskavo praktične uporabe Sončeve energije na planini Mont Louis v Pirenejih. Njen parabolični reflektor je s premerom 45 metrov hkrati največje zrcalo na svetu in v njegovem žarišču dajo sončni žarki temperaturo 3580° Celzija. ' <
Največja plinarna na svetu je v Londonu. Obsega 300 oralov zemljišča in zaposluje 3500 delavcev. Za dovoz premoga ima 50 lokomotiv in 1100 vagonov. Vsako uro zgori v nji 2000 ton oglja, dnevno pa »skuha« 164 milijonov kubičnih čevljev plina.
Najmočnejši reaktivni motor je model »Olimpus«, ki ga za angleško letalstvo izdeluje tovarna , »Bristol Siddelev«. Motor je dolg 4 metre, premera ima 95 centimetrov, njegova potisna moč je 17.000 kg.
Največje mehanične lopate uporabljajo pri neki gradnji v Sverdlovsku (SZ). Vsak teh strojev ima 115 metrov dolgo lopato s katero naenkrat zajame 32 kubikov zemlje.
Največji bager ima površinski rudnik pri Auenhemu v pokrajini Ren. Stroj je težak 5600 ton, dolg 180 metrov, visok 60 metrov. Ta povsem avtomatizirani bager je nekoč v devetnajstih urah izkopal in s konvejerjem naložil na kamione 247.000 ton materiala.
Največjo visoko peč ima jeklarna Krivi rog v Ukrajini. Visoka je 70 metrov in ruda se v nji topi ob temperaturi 1200" Celzija.
2840 kilometrov je dolg najdaljši naftovod na svetu. Povezuje kanadski pokrajini Alberto in Sarnijo. Vsak dan steče po njej 30 milijonov litrov nafte.
Najdaljši plinovod (2900 km) pa spada Rio Grande v Texasu z New Yorkom. Premer cevi je 75 centimetrov.
Električni transformator, ki je tudi največji na svetu, je 1953 izdelala nemška tovarna »Siemens-Schuckert Werke«. Dolg je 15 metrov, težak 238 ton.
Najhitrejša potniška dvigala - ima nebotičnik »RCA Building« v New Yorku. Vozijo do višine 275. metrov, s hitrostjo 400 metrov na sekundo.
Rudniška dvigala v rudniku zlata v Mvsori (Indija) pa vozijo s hitrostjo 800 metrov na sekundo. Vsako lahko pelje naenkrat 50 rudarjev.
(Po »Savremeni tehniki«)
ŠPANIJA: sončenje prepovedano!
»čista izmišljotina!« je izjavil predstavnik španskega notranjega ministra spričo trditev v tujem tisku, češ da bo v Španiji odslej mogoče nositi kopalno obleko samo v vodi, ne pa tudi na plaži.
Povod za ta energični demanti so bile vesti, ki so se pojavile predvsem v francoskem, švicarskem .in nemškem tisku, češ da odslej ne bo nihče več mogel leči na špansko morsko obalo in se sončiti. Brž ko pride kopalec iz vode,' se bo moral obleči v srajco z dolgimi rokavi in hlače.
Kakor je znano, je kopanje v bikinijih v Španiji že več let prepovedano. Dejstvo pa je tudi, da je letos izšel predpis, ki prepoveduje sončenje v kakršnih koli kopalkah. Ker pa se je vlada zbala, da bi te vesti vplivale na dotok tujih turistov, je urno demantirala to, kar je s črnim na belem natisnjeno v španskem uradnem listu, toda odlok s tem ni izgubil svoje veljave.
španska policija bo stala letos pred težavno nalogo. Težko bo namreč ugotoviti, ali se tuja turistka, ki leži na obali, res sonči ali po plavanju samo malo počiva in se bo takoj spet pognala v vodo ...
— Veš. takrat sem bil precej lačen, ko sem klesal * tole skulpturo!




Obnova bizeljskih vinogradov v zagati
Lansko leto 3. decembra je bil iz podružnice Jugoslovanske kmetijske banke v*~~Ljubljani kmetijski zadrugi na Bizeljskem poslan dopis, ki sporoča, da jim lahko odobrijo zaprošeni kredit za obnovo vinogradov, kolikor ga bodo izrabili v tekočem letu. In še pripis: »Pričakujemo vašega hitrega odgovora, vas tovariško pozdravljamo« ... . Ko je pismo prispelo na Bizeljsko, je manjkalo do konca »tekočega« leta le še 26 dni, v vinogradih pa je bilo 20 centimetrov snega. Niti najmanj ne mislimo trditi, da je krivec omenje-
Sprejeli so nov pravilnik
Kolektiv Tovarne pohištva v Brežicah se je 30. marca zbral na obenem zboru sindikalne podružnice. Največ 60 razpravljali o novem pravilniku za delitev osebnih dohodkov, ki ga je kolektiv ob tej priložnosti potrdil, in o gospodarski politiki v novem sistemu delitve. Novi pravilnik so sprejeli nato, ko 60 ekonomske enote zaživele ter prerasle starega. Skladi in osebni dohodki so v razmerju 1 proti 4. Merila za delitev osebnih dohodkov so količina in kvaliteta ter prihranki v proizvodnji. Ker so se o rekonstrukciji tovarne obširno pomenili že na dveh poprejšnjih sestankih, so tokrat o tem man.' govorili. V pripravah na volitve so že poslali volilni imenik občinski volilni komisiji, komisija v kolektivu, ki Jo je imenoval DS, pa čaka novih navodil. Te dni bodo začeli razpravljati o kandidatu, ki bo zastopal kolektiv v občinski skupščini. V tovarni se pridno udejstvujejo strelci tn šahisti, pa tudi mladinska organizacija, ki je pred nedavnim sprejela 10 novih članov.
na bančna podružnica, poudariti pa velja, da je obnova vinogradov dolgotrajen proces, ki zahteva temeljitih priprav. Vse kaže, da sistem kreditiranja, ki je v veljavi pri nas, tega ne upošteva. Morda bomo dregnili v osje gnezdo, vendar: imamo občutek, da je to potrebno.
O »modnem« sistemu kreditiranja v kmetijstvu, ko so enkrat na razpolago samo krediti za hmelj, drugič samo za živinorejo, tretjič spet za nekaj drugega, je bilo že precej govora. Bi-zeljsko je vmogradniško področje, kjer ima kmečko gospodarstvo povprečno le po dva hektara njivskih površin. Mladi ljudje se tudi od tod izseljujejo, po bizeljskih »gorcah« pa so ostali starejši vinogradniki, ki pešajo in ne morejo iz ostarelih trt izvleči toliko, kot zahteva nagli razvoj.
Zadruga je pripravila že dva elaborata za obnovo.
BREŽIŠKE VESTI
Prvi je bil zavrnjen, ker je bil osnovan na kooperacij-ski proizvodnji. Drugi predvideva podružbljanje na 56 hektarih vinogradov in hkrati obnovo za sodobno proizvodnjo. Oba elaborata sta veljala blizu milijon dinarjev.
Za odkup 20 hektarov vinogradov so pogodbe že podpisane, lastniki prihajajo v zadrugo in vprašujejo, kdaj bodo dobili denar. Po vinogradih je zadruga že razpeljala gnoj, da bi letos obnova hitreje stekla. Trs-ne sadike je treba vzgajati že dve leti prej. Tega niso pozabili in v zadružni trs-nici je pripravljenih 180 tisoč cepljenk, ki so vredne 6 milijonov dinarjev, če ne bodo letos spomladi posajene, jih bo treba na hitro prodati, ker bodo sicer ne-uporabrle. Kdo jih bo kupil? Lani je razpravo o obnovi načela tudi krajevna organizacija Socialistične zveze. V številnih razgovorih z vinogradniki so se sporazumeli za odkup njihovih parcel, da so zagotovili 56-hektarsko površino, ki je potrebna za udeležbo na natečaju. Nekdanji lastniki so na 4 hektarih površin letos pozimi, ko ni bilo drugega dela, posekali trto in pripravili vse, da bi rigolni plugi lahko pričeli rigolati, čim bo sneg skopnel.
Za 48 milijonov 220 tisoč dinarjev gre, od tega ima zadruga pripravljenih 12 milijonov za soudeležbp, preostanek potrebujejo kot posojilo. Na obnovljenih površinah -bo. povprečni pridelek 70 do 80 hektolitrov na hektar ali za 1 milijon 800 tisoč dinarjev vrednosti. V dokaz gospodarnosti takšne naložbe naj dodamo še to: na hek-
tar, občinski prometni davek za pridelano vino bi znašal 160 tisoč dinarjev, v živinoreji pa »pridelamo« na hektar podružbljenih površin povprečno dve govedi, za kateri plača družba 80 tisoč dinarjev premije ...
Na Bizeljskem gre letos za sredstva, ki jih je zadruga že vložila v priprave za obnovo, in pa ~za politični prestiž. Obnova vinogradov je zato, ker o njej govorijo že nekaj let, in vendar še niso z njo začeli, postala družbeni problem. Vinogradniki so pripravljeni prepustiti svoje vinograde družbi, ker so spoznali, da jih sami ne morejo obnoviti. Sistem kreditiranja obnove pa bo, kot vse kaže, povzročil, da bodo spomladi ljudje kazali na »gorce« in govorili:
»Poglejte jih, začehjajo in začenjajo, pa ni nikdar nič! Samo govorijo! Le zakaj smo posekah trtje!«
Vozovi na stranskem tiru
V Dobovi pri Brežicah se od železniške proge Ljublja-na-Zagreb odcepi več stran>-S/tih tirov, ki se razpletajo v pravo železniško vozlišče. Ob njem je posejana kopica stavb, ki spominjajo na tovarno. Le visok tovarniški dimnik, ki bi bruhal proti nebu oblake dima, manjka. Nd ga, ker ni potreben. To je J2-podjetje za popravljanje voz v Dobovi. Sem prihaja vsako leto na stotine železniških vagonov v popravilo. 130-članski kolektiv jih popravi in obnovi, nato pa spet itečejo po železniških tirih.
Podjetje je namensko, kot pravimo, njegova osnovna dejavnost je popravilo železniških vozov. Samo majhen del svojih zmogljivosti lahko porabijo za dela po naAjčilu. Železniški 'transport je pomemben živec gospodarstva^ zmogljivosti obrata pa morajo biti nenehno pripravljene na nenadna naročila in kar se da hdtro obnoviti vagine, ki jih dobijo v popravilo. Pravijo, da je tovrstnih podjetij v Jugoslaviji preveč. Da bi čimprej obnovili cd vojne močno prizadeti vozni park, smo jih ustanavljali, zdaj, ko so potrebna le še redna popravila, pa so njihove zmogljivosti večje kot potrebe;
V železniškem transportu vedno bolj prevladujejo sodobni vozovi evropskega tipa, z veliko nosilnostjo. Na njih je mnogo manj vzdrževalnih del in popravil, ker Je njihova konstrukcija zelo izpopolnjena in ker so izdelani večji del iz železa in pločevine". Nekdanje drsne leža-je na kolesih, ki so se kmalu obrabili, so že zamenjali kroglični.
Strojna oprema v Dobovi je sicer že zastarela, vendar še odgovarja, ker se podjetje ukvarja z remontno dejavnostjo. Lani so plan storitev presegli za 12,72 odstotkov. Letos so sklenili iztržiti 242 milijonov dinarjev ali za 4,9 odst. več kot lani. V prvem četrletju so se kar dobro odrezali, saj so naredili za 5 milijonov več kot lani. Radi bi dobili čimveč naročil za popravila vozov, ker so z razpoložljivimi strojnimi in prostorrunskimi zmogljivostmi sposobni opraviti v letu dni tisoč srednje velikih (takozvanih investicijskih) popravil na vagonih. Vsak železniški vagon pošljejo v takšno  popravilo  vsaka tri
leta. Lani so opravili 775 takšnih popravil, 1128 sprotnih popravil in 74. revizij zračnih zavor. Delavci so specializirani za posamezna dela, povprečni mesečni dohodki pa so lani znašali 26 tisoč dinarjev. Nekaj več kot 10 odst. delovnega časa so porabili lani za izdelavo rezervnih delov in pa za naročila tujih odjemalcev.
Ker bo, kot vse kaže v osnovni dejavnosti vedno manj kruha, resno razmišljajo o delni ali popolni preusmeritvi svoje dejavnosti. Najbolj bi jim ustrezala kovinska industrija, ker je zelo blizu strokovnosti zaposlenih ln strojni opremi obrata.
Gostišče GRIČ obnavljajo
, Gostišče Grič pri Brežicah, ki je bilo lani zaprto, so začeli letos preurejati. Izpre-menilo se bo v sodoben turistični objekt z okusno o-premljenimi gostinskimi prostori, lepo urejenim letnim vrtom in parkirnim prostorom za okoli 40 vozil. V stavbi so popolnoma obnovili vodovodno instalacijo, električno napeljavo uredili razsvetljavo okoli stavbe in uredili naravnost vzgledne sanitarije. Gostišče bo, kot vse kaže, prevzelo tudi upravo kopališča, ki je prek ceste, oddaljeno le nekaj metrov. Ko bo lokal preurejen, bo nudil gostom poleg naravnih vin tudi vrsto specialitet: ražnjiće, ćevapčiće, jagnjetino, pečene odojke, sveže riba vseh vrst in divjačino. Kdor je že bil v tem gostišču, bo, ko ga bo obiskal po prenovitvi, iznenađen. Gostom bodo na razpolago štirje okusno opremljeni gostinski prostori, ob
FRANJO STIPLOVŠEK: Pod obzidjem (lesorez)
UUDSKA POTROŠNJA obnavlja
SPODNJE
sobotah in nedeljah bo ples s cigansko godbo, oblečeno v narodne noše, lokal pa bo odprt vsak dan do druge ure zjutraj.
USPEH TOVARNE POHIŠTVA
Tovarna pohištva v Brežicah je v prvem četrtletju 1963 izvozila za 120 tisoč dolarjev izdelkov ln s tem 100-odstotno izpolnila svoj dinamični'plan izvoza. Največ izdelkov so izvozili v Ameriko, nekaj pa tudi v Sovjetsko zvezo. Kolektiv ima še vedno težave z nakupom kvalitetnih trebujejo za pohištvo, namenjeno izvozu. S pohištvenim okovjem je letos nekoliko laže kot lani.
Se vedno ne vedo, kje bodo dobili tisoč kubičnih metrov bukove hlodovine, ki jim je bila zagotovljena po razdelilniku prejšnjega novomeškega okraja, s področja Dolenjske. V celjskem okraju so delitev hlodovine opravili že pred pripojitvijo posavskih občin, iz ljubljanskega okraja jim hlodovine zdaj ne smejo dobavljati, kako bo problem rešen, pa Se ne vedo.
Trgovsko podjetje LJUDSKA POTROŠNJA v Brežicah bo tudi letos nadaljevala z modernizacijo svojih prodajaln in s specializacijo. Na Cesti prvih borcev 9 so že začeli preurejati trgovino avto-materialov. V njej bodo uredili nove sodobne izložbe, prepotrebno skladišče in pa razstavni prostor za avtomobile. Celotna preureditev bo veljala 1 milijon 700 do 1 milijon 800 tisoč dinarjev. Na sodoben način preurejena poslovalnica bo na voljo potrošnikom že v letošnjem prvem polletju.
Prav kmalu bodo začeli z rekonstrukcijo poslovalnice 1 v upravni stavbi Ljudske potrošnje na Cesti prvih borcev. V stavbi bodo uredili centralno kurjavo. Poslovalnica 1, v kateri je bila doslej v skupnem prodajnem prostoru prodajalna špecerije in tekstilnih izdelkov, se' bo ločila v dva specializirana dela. V desnem delu prodajalne bo špecerijski oddelek z najsodobnejšo opremo, hladilnimi pulti in ostalimi napravami. V levem delu prodajalne, ki ga bodo podaljšali v globino vse stavbe in podrli vmesne zidove, pa bo prodajalna pohištva in pohištvenega blaga. S preureditvijo tega dela prodajalne se bo prodajni prostor povečal za 150 kvadratnih metrov ali za več ko dvakrat. Prodajo tekstila bo nato Ljudska potrošnja osredotočila v poslovalnici Moda. Načrte za to preureditev že izdelujejo. Kolektiv jo bo financiral z lastnimi sredstvi in bo vložil vanjo okoli 20 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bodo preurejeno poslovalnico 1 izročili prometu še letos v drugem polletju.
Za hitrejšo in gospodarnejšo dostavo blaga na dom je Ljudska potrošnja kupila dostavno motorno vozilo z nosilnostjo 500 kilogramov. Kolektiv še vedno vneto razpravlja o specializaciji svojih prodajaln in pripravlja načrte za daljšo bodočnost. Mnogo nepotrebnih težav pa je pri preureditvah trgovskih < lokalov zaradi lastninskih odnosov. Inšpekcijski organi zahtevajo pri preureditvah raz-
na dodatna dela, ki bi jih kolektiv veliko laže opravil, če bi bila stavba v njihovem upravljanju. Vprašujejo se, zakaj je toliko oklevanja glede tega, ali bi kazalo predati trgovske stavbe v upravljanje trgovskim kolektivom ali ne. Sodobno urejena prodajalna v pritličju razpadajoče, slabo vzdrževane stavbe ne pride do pravega izraza. Mnogo teže je vlagati sredstva v tuje prostore, brez dvoma pa bi modernizacija trgovskih lokalov potekala hitreje, če bi bili lastniki stavb trgovski kolektivi. Lep dokaz za pravilnost takšne- trditve je stavba, v kateri je poslovalnica Moda. Ker stavbo upravlja kolektiv, je hkrati z obnovo lokala obnovil tudi celotno pročelje.
Na Bizeljskem se pripravljajo
Krajevna organizacija Socialistične zveze na Bizeljskem je v ponedeljek, 1. aprila, sklicala posvet o pripravah na prihodnje volitve. Na posvetu so se pogovorili o številu volišč, določili so kraje, kjer bodo volišča, in izvolili volilni štab, ki bo vodil vse priprave na volitve. Na Bizeljskem bodo 4 volilne e-nete s 16 volišči. Volivci bo-, do še obveščeni o tem, kdaj in kje bodo predvolilna zborovanja, s katerimi misli}" kmalu pričeti.
NAROČNIKI ODVAŽAJO ŠE VROČE ULITKE
— Dela je čez glavo, še vroče ulitke nam sproti pod rok odnašajo naročniki! — zatrjujejo livarji iz Spl°s' ne livarne v Dobovi. Podjetje je nastalo lani 1. septembra iz majhne zasebne livarne. V njem dela 11-flansl" kolektiv. Le trije izmed njih so prišli v Dobovo kot P0* klicni livarji, vsi ostali so se izučili šele nato ali pa -sC še učijo. Preuredili so nekdanji hlev, okrepili del stresne konstrukcije in vgradili vanjo nosilec dvigala za H' varski kotel, postavili so livarsko peč in pričeli.
V zadnjem tromesečju lanskega leta so iztržili 12 milijonov dinarjev, samo v decembru lani pa so uliti ** 20 ton ulitkov. Delajo ulitke iz sive litine, iz brona in •* aluminija, v teži do tisoč kilogramov kos. Letos so skl^ nili po svojem proizvodnem planu iztržiti 31 milijo"0* dinarjev, tc v prvem tromesečju so prodali za 15 mil*' jonov dinarjev ulitkov, ki so tehtali skupaj okrog 4 ton. Vse torej kaže, da bodo letošnjo plansko obveznost, če bo šlo še naprej tako, znatno presegli. .
Naročil je dovolj in jih bo tudi v bodoče. V pravijo, da pravzaprav niso livarna, ampak tovarniški remont. Imajo veliko zaledje, v katerem je na slovensl" in na hrvaški strani precej razvita industrija. Vsako liko časa se v tovarnah obrabi ali pa polomi k»k*e del. Da ne bi proizvodnja trpela, ga je treba hitro domestiti z novim. To naredijo dobovskl livarji, kl "JT .jejo novega, takšnega, kakršnega naroči stranka. Ne**** ko delajo vso noč, da bi rešili kolektiv, kl se mu je ^ polomilo. Iz zagate.
Dobovška splošna livarna ima dva obrata. V enem ™ livarna sive litine in brona, v drugem pa livarna »'j1' tninija. Oba obrata sta že premajhna, zato kolektiv 1 stežka krije velike potrebe na tržišču. Skrbno gosp°fl rijo in morda bod6 že prihodnje leto začeli graditi ""j ve prostore ter modernizirati proizvodnjo, ki jc z« **** še zelo preprosta.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jože l.i-liše, delavec iz Dolge Rake si je pri padcu z motorjem poškodoval desno nogo; Joic tonili, upokojenec lz Krške vasi, je padel s kolesa ln dobil poškodbe po obrazu; Rozalija Dcržlc, gospodinja iz Cundrovca, si Je pri nad-cu poškodovala levo nogo; Ivan Postružin, delavec iz Klanjca, je padel z lestve ln si zlomil levo nogo.
Posojilo za restavracijo pri motelu v Otočcu je odobreno
Iz letošnjih sredstev za investicijske gradnje v turizmu in v gostinstvu je odobrenih 143 milijonov dinarjev (skupno z udeležbo ostalih teritorialnih enot) za gradnjo restavracijskih prostorov pri motelih na Otočcu. Idejni načrt je že izdelan, hotel Grad Otočec pa je že razpisal natečaj za izdelavo glavnega
projekta. Novo
restavracij" bodo začeli graditi še letos'
V njej bo v zaprtem Pr(J^ ru 220 sedežev za goste, ^ sedežev na terasi in 80 s"" žev v baru. Stavba bo °ogL jena in pripravljena za sp jem gostov do turistične zone v prihodnjem letu. . tel Grad Otočec bo z stavbo pridobil nekatere P^ možne prostore, ki Wu pg, fino primanjkujejo: s111" o-vinske kleti, pralnico v stalo.
Družbena obrt in gospodarski račun
\
Splošno obrtno podjetje v Vidmu-Krškem je bilo ustanovljeno pred štirimi leti. V prvem letu so za opravljene • storitve iztržili 37 milijonov, lani pa 134 milijonov 600 tisoč ali za skoraj štirikrat več. Plan za leto 1963 nalaga kolektivu dejavnost v vrednosti 145 milijonov dinarjev. V prvem četrtletju letošnjega leta plana resda niso uresničili v celota, vendar kolektiv ni kriv. Pretežni del njihove dejavnosti je odvisen od vremenskih razmer, zato je tudi nje močno prizadela huda. zima. Gradbena skupina, gramoznica in kamnolom, slikarsko-pleskarski o-brat in ključavničarska delavnica so zaradi mraza zelo malo delali. Nekoliko boljše je bilo le v kleparsko-kotlar-ski in vodovodnodnstalaterski delavnici, v pečarsko-kera-rničnem obratu ter v steklar-
stvu in steklobrusilstvu: Vsem težavam navkljub je ves kolektiv z združenimi močmi v prvem četrtletju uresničil 18 odstotkov letnega plana.
Lani so se selili v nove obratne prostore, ki so jih zgradili z lastnimi sredstvi
POROČEVALEC
KOMUNE
VI OEM-KRŠKO
in z'9 milijoni dinarjev posojil. Osnovna sredstva Splošno obrtnega podjetja v Vidmu-Krškem so vredna okoli 23 milijonov dinarjev. Podjetje se ne bo več razvijalo tako naglo kot doslej, ker z razpoložljivimi zmogljivostmi zadoščajo  potrebam na nji-
Na Raki kulturno-prosvetno delo ni zamrlo
Domače prosvetno društvo je v pretekli zimski sezoni uprizorilo Srečo na u-panje. Zaradi velikega zanimanja so delo igrali dvakrat. Igralska skupina bi se z veseljem udeležila prireditev v okviru občinskega tedna kulture in republiške dramske revije. To, žal, ni mogoče, ker je eden izmed igralcev odšel k vojakom, nekateri drugi pa zaradi bolezni v družini ne bi mogli na tutnejo. A Mladinska Igralska sku-
pina, ki deluje pri prosvetnem društvu, pripravlja mladinsko pravljično igro Rdeča kapica v Gorinškovi priredbi.
Beneški fantje, ki so v nedeljo, 31. marca, gostovali na Raki, so gledalce in poslušalce s svojim nastopom zelo navdušili. Program je bil sestavljen iz petja, glasbe in humorja, vse troje pa je prav lepo povezoval spretni napovedovalec. Prireditev je bila v do kraja polni dvorani.
bovem področju. Razširili bodo le kleparsko-kotlarsko delavnico. Za letošnje leto imajo zbranih precej naročil.
Nagrajevanje po vloženem delu je že opozorilo na nekatere probleme, ki jih Je kolektiv začel reševati. Delavce za gramoznico in kamnolom je v bližnji okolici težko dohiti, prisiljeni so jih najemati drugod, V gramoznici so jim zgradili zasilna stanovanja z urejenimi sanitarijami ter oskrbeli tečno prehrano. Ugotovili so, da so donosni samo tisti obrtni obrati, ki imajo vsaj 10 zaposlenih, ker so sicer režijski stroški previsoki. Sodobna strojna oprema zagotavlja večji delovni učinek ln znižuje proizvodne stroške. Delo v gramoznici bo potekalo hitreje, ko bodo kupili transporterje za nakladanje. Pri obratnih prostorih bo treba zgraditi skladišča. Po drugi strani pa so kolektivu v breme razna programska dela pri vodovodu, brez katerih ne gre, ker jih je treba opraviti. Marsikdaj morajo usmeriti v takšna popravila delavce z drugih del, kjer bi kolektiv vteč zaslužil. Z obratnimi sredstvi varčujejo in nabavljajo manjše količine surovin in reproduk-cijskega blaga. V ta namen bi zelo potrebovali 2-tonako vozilo, ki bi bilo pri manjših prevozih boljše izkoriščeno. Ze dlje časa moledujejo podjetje Transport v Vidmu - Krškem, naj kupi takšno tovorno vozilo, ker bi ga s pridom uporabljali tudi drugi manjši kolektivi.
Ključavničarska delavnica Splošnega obrtnega podjetja v Vidmu-Krškem ima polne roke dela. Da so tudi njihovi prostori premajhni, pove tudi gornja fotografija
Seja ObLO Videm-Krško bo 13. aprila
Na prihodnji seji ObLO Videm-Krško, ki bo 13. aprila, bodo razčlenili gospodarjenje v občini v prvem tromesečju letošnjega leta ter hkrati sprejeli poročilo o delu ljudskega odbora v njegovi mandatni dobi. To poročilo bodo nato posredovali na vseh zborih volilcev. Na seji bodo sprejeli odlok o priznavalnini za tiste kmetovalce,, ki bodo zaradi podružb-Ijanja zemljišč izgubili kmetijske površine, ki so jim bile edini vir za preživljanje. Sprejeli bodo tudi več odlokov* o volitvah (imenovanje volilnih komisij za posamezna območja, določitev volilnih enot in volišč ter določitev mandatne dobe za odbornike posameznih skupin in volilnih enot).
Uspelo izobraževanje Rdečega križa
V Kostanjevici na Krki se je 9. januarja pričel tečaj Rdečega križa, ki je trajal do 9. marca. Tečaj je bil namenjen zdravstvenemu pro-svetljevanju naše mladine. Udel^evalo se ga je skupno petdeset mladincev in mladink ter ga sedeminštirideset uspešno končalo.
Osnove za tečaj je dal bivši okrajni odbor Rdečega kri-ža 'v Novem mestu ter občinski odbor Rdečega križa v Krškem. Mladina je v tečaju sistematično obdelala predpisani program, ki predvideva, da naj mladina v okviru tega tečaja dobi osnove o alkoholizmu in boju proti njem, o-snove o nalezljivih boleznih,
KOVINARSKA se seli na Paradiž
Ne gre za potegavščino, Kovinarska iz Vidma-Krške-ga se bo v prihodnjih treh letih postopoma preselila v »iove prostore, ki jih bodo zgradili na Paradižu, na levi strani ceste, ki povezuje Videm-Krško z avto cesto. V Prvem tednu aprila so buldo-
15 mladincev na zdravstvenem tečaju
Osnovna organizacija Rde-^ga križa na Raki je v Umskih mesecih priredila "70-urni tečaj zdravstvene Vzgoje za kmečko mladino. Udeležilo se ga je 15 lomečih mladincev in mladink iz ^ke in okolice, ki so trikrat ha teden zvečer obiskovali J?°uk. Tečaj je zelo dobro vo-mia babica Ljudmila Kranjc ^zdravstvene postaje na Ra-
zerji že začeli tam ravnati teren.
Oglušujoč ropot okoli dosedanjega delovišča, bliskanje varilnih aparatov in hkrati dejstvo, da je kolektiv utesnjen in oviran v razvoju, zahtevajo rešitev. V bližini sta šola in hotel Sremič, dva objekta, ki se težko sprijaznita z ropotom, ki ga povzroča Kovinarska.
V proizvodni dvorani se odvija le slaba polovica proizvodnje, vse ostalo pa na prostem. To otežuje pregled nad posameznimi delovnimi skupinami, marsikdaj pa so bili, ker ni strehe nad glavo, odvisni od vremena. Sanitarne naprave, umivalnice ln oblačilnice v dosedanjih prostorih so prirejene za štirikrat manjši kolektv, prav tako pa so dosti premajhna .tudi skladišča. 300 članski delovni kolektiv, ki namerava dejavnost še povečati, po vsem tem nedvomno potrebu-
je večji prostor in sodobne-je opremljeno dvorano, kjer se bo lahko razmahnil tako, kot želi.
Lokacija na Paradižu je zelo ugodna, ker so pri roki vse naprave, ki bi jih bilo kje drugod treba šele graditi. Sto metrov od novih obratnih prostorov je asfaltirana cesta, v neposredni bližini je daljnovod, vodovod ln kanalizacija pa sta oddaljena le nekaj metrov. 'Dosedanjo montažno proizvodno dvorano kovinske konstrukcije bodo prenesli na Paradiž in jo povečali, tako da bo dolga 40 in široka 45 metrov. Nato bo v njej 1800 kvadratnih metrov pokritega prostora, ki Jih bo rešil mnogih težav na dosedanjem prostoru v središču mesta. Uredili bodo sodobne sanitarne naprave, ogrevanje v novi tovarni pa bo najbrž na mazut. V treh letih bodo v vse to investirali okoli 150
milijonov dinarjev, deloma iz lastnih sredstev, deloma pa s pomočjo posojil.
dalje o tem, kako nuditi prvo pomoč, o negi bolnika na domu ter glavnih smernicah za vzdrževanje osnovne higiene, o zdravi prehrani, o skrbi za zdravo življenje in za zdrav telesni in duševni razvoj mladega človeka, o vključevanju mladine v javno delo prek organizacij in društev itd.
Program so obdelali predavatelji: dr. Vjekoslav Frlan, bolničarka Rozi Hudoklinova, babica Mihaela Dornikova. Ti trije tovariši so obdelali zdravstveno problematiko, medtem ko je tov. Rajka Poč-karjeva obdelala poglavje o zdravi prehrani in imela s tečajnicami petindvajset ur praktičnega kuhanja. Tečaj je vodila tovarišica Stana Gaj-škova, ki že dolga leta skrbi za zdravstveno izobraževanje mladine v okviru Rdečega križa.
Slovesen zaključek tečaja je bil v nedeljo, 31. marca, ob navzočnosti predavateljev, tajnice   občinskega odbora
Rdečega križa tov. Hede ML kolavčičeve ter predsednika krajevnega odbora Rdečega križa tov. Lojzeta Mlakarja.
Udeleženci letošnjega tečaja za zdravstveno prosvetljeva-nje so bili s programom zelo zadovoljni ter so na predavanja redno in radi hodili. V prijetnem vzdušju slavnostnega zaključka so tečajniki izrazih hvaležnost vsem tistim, ki so pomagali, da je tečaj tako lepo uspel. Ob izrazih zahvale so izrazili tudi svoje prepričanje, da jim bo pridobljeno znanje v življenju koristilo in jim pomagalo premostiti marsikatero težavo, ki je sicer ne bi znali.
■ V Vlnkovcih so se zaceli pripravljati na graditev tovarne živinske krme. Objekt bodo postavili poleg že zgrajenih žitnih silosov. Letna zmogljivost tovarne bo 4000 vagonov krmnih mešanic. Predvidevajo, da bodo gradbena dela na tem objektu končana do 1. avgusta 1963.
Zagreb je dobil tehniški muzej
14. januarja' so v Zagrebu odprli tehniški muzej, edino tovrstno ustanovo v Jugoslaviji. Razen številnih eksponatov, ki kažejo razvoj tehničnih dosežkov v posameznih panogah tehnike, je muzej namenjen tudi tehniškemu izobraževanju. V njem že pripravljajo laboratorije in delavnice, ki jih bodo uporabljan učenci zagrebških šol.
Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v
tujini — hvaležni vam boda za pozornost!
rovStu,P peJ'sheKa zbora osnovne šole Videm-Krško I (pevovodja prof. Klepac) na občinski reviji pevskih zbo-"» recitatorjev, ki je bila v Vidmu-Krškem 5. aprila. — (Foto: Radovan Riedl, Leskovec)
BRESTANICA: s tremi milijoni in pol obratnih sredstev: 42 milijonov iztržka!
O kolektivu, ki s tremi milijoni 600 tisoč dinarjev obratnih sredstev iztrži v letu dni 42 milijonov, lahko brez dvoma rečemo, da je dober gospodar. Ker imamo tokrat v mislih Zavod za zaposlovanje invalidov in drugih dela manj zmožnih oseb v Brestanici, velja pohvala toliko bol). V tem primeru gre za kolektiv, ki se ukvarja z obrtno dejavnostjo in hkrati usposablja za proizvodno delo invalide, ki bi bili sicer družbi v breme. Ko si ogledaš njihove delovne prostore in ko ti našteje jo težave, ki jib pekli jo, se nehote vprašaš: zakaj tako?
Podobne zavode smo začeli ustanavljati pred približno tremi leti, in kot vse kaže, smo nanje nato, ko smo jih ustanovili, hitro pozabljali. Ta trditev velja v precejšnji meri tudi za brestaoiMcrzavod.
^Osnovni namen zavoda je usposabljanje invalidov za proizvodno delo. Njegovih uspehov torej ne moremo meriti zgolj z navadnimi ekonomskimi merili. Vsak invalid proizvajalec* ki se je usposobil za proizvodno delo, doprinaša odtlej družbi svoj delež, hkrati s tem pa so se zmanjšale obveznosti družbo do njega, ker se preživlja sam in ne potrebuje socialne podpore. Takšen je preprost ekonomski račun, četudi opustimo vrednotenje humanih dosežkov, ki jih najbrž ni moči oceniti.
Brestaniški zavod se ukvarja z obrtno dejavnostjo. Imajo 4 obrate: kleparskega, ri cktroinstalater.sk ega, mizarskega in kovinarskega. Letos kanijo iztržiti 45 milijonov dinarjev, za polovico tega zneska pa imajo že sklenjene pogodbe z naročniki. Kolektiv šteje 33 ljudi, med njimi je 16 invalidov in dela manj zmožnih oseb. Doslej se Je v zavodu prekvalificiralo ali Izučilo novega poklica 7 ljudi. Obrtna dejavnost ne nudi zadostne osnove za razvoj.
Kolektiv teži k proizvodni obrti, strojna oprema Je žal zelo zastarela, proizvodni prostori pa so zlasti v kovinarskem obratu pretesni. Obrtne storitve njihovih- strok so vezane na terensko delo, to pa v največ primerih ni za invalide. Tudi to Jih sili v proizvodno obrt. V kovinskem obratu delajo več kovinskogalanterijskih izdelkov, med drugim tudi elektrova. rilne aparate (transformatorje). Lani so s pomočjo Zavoda za zaposlovanje v Vidmu—Krškem kupili novo stružnico, edini sodoben stroj v obratu. V poslovni sklad so vložili lani 1 milijon 541 tisoč dinarjev, 513 tisoč din pa odvedli skladu za invalidske delavnice pri republiki. Plačali so 1 milijon 900 tisoč dinarjev proračunskega prispevka, ker niso oproščeni plačila tistega dela, ki pripada občini, okraju in republiki, čeprav zakon to možnost dopušča.
Kolektiv Je prizadeven, vendar brez pomoči družbe težav, v kakršnih Je, ne bo zmogel. Vprašujemo se: ali ne bi kazalo oprostiti ga plačila za del proračunskega prispevka in mu pomagati z obratnimi sredstvi? Poleg tega bi bilo prav, ko bi občinski organi razmislili tudi o tem, kako pomagati zavodu pri nakupu sodobnejše strojne opreme in v njegovih Težnjah za prehod na proizvodno obrt, da posebej ne načenjamo problema proizvodnih prostorov, ki so vse prej kot primerni. Vsaka naložba v ta zavod je najbolj rentabilna naložba v ljudi. Širša razprava o tovrstni problematiki pa- bi močno koristila.
POSAVJE
Tudi za Mizarsko produktivno zadrugo v Sevnici velja:
Ali v korak z razvojem ali zaostati
. Časi, ko so bila sredstva za investicijski razvoj na ponudbo, so minili. Dandanes se je treba zanje že močno potegovati in izpolnjevati marsikak pogoj, če jih hočeš dobiti.
Interesentov zanje je kljub temu dovolj. V mnogih delovnih kolektivih so že spoznali: polnoč bije, če ne bomo hitro najeli posojila in proizvodnje modernizirali, ter je prilagodili zahtevam tržišča, nas bo razvoj povozil. Obsojeni bomo na životarjenje. Približno tako je bilo v MIZARSKI PRODUKTIVNI ZADRUGI V SEVNICI. Pogoji, pod katerimi so lani šli na natečaj in dobili investicijsko posojilo, so bili vse prej kot ugodni. Kolektiv se je kljub temu odločil za rekonstrukcijo, ker je dobro vedel, da gre za biti ali ne biti. t
Mizarska produktivna zadruga v Sevnici si je s svojimi intarziranimi in stilskimi pohištvi, ki jih izdeluje že vrsto let, pridobila nemalo občudovalcev in resnih naročnikov doma in v tujini. Lani so izvozili za okoli 20 tisoč dolarjev stilskega pohištva. Tuji kupci so zahtevni, proizvodnja v obratu pa je bila močno omejena zaradi premajhnih prostorov in zaradi nezadostne  strojne opreme.
Tudi v maloserijski proizvodnji, s kakršno se ukvarjajo, se da s sodobnejšimi tehnološkimi postopki prihraniti marsikak dinar. Tudi kupci niso pripravfjeni čakati na daljše dobavne roke, večja naročila pa omogočajo samo . zadostne zmbgljivosti obrata. Brez sodobnih strojev je obsežnejša proizvodnja preveč obrtniška in predraga.
Lani so ustvarili okoli 400 milijonov dinarjev realizacije in približno 47 milijonov dinarjev skladov. Z rekonstrukcijo, ki bi veljala 200 milijonov dinarjev, bi lahko izvoz povečali za 6-krat (od 20 tisoč na 120 tisoč dolarjev), proizvodnjo pa za polovico.
Pogoji na natečajih pa so bili dokaj neugodni: 130 milijonov dinarjev posojila, kolikor so potrebovali za gradnjo nove proizvodne dvorane, so lahko dobili na 5-letno vračilo (naj poudarimo, da je bila okrajna in občinska u-deležba v tem posojilu pogojena z dvoletnim rokom vračila!), 70 milijonov dinarjev posojila za strojno opremo pa so dobili pod pogojem, da ga vrnejo v dveh letih. Niso veliko oklevali, saj so že neštetokrat ugotavljali, da so obratni prostori premajhni in da jim primanjkuje strojev. Brez obojega ni življenja in pogojev za razvoj.
Nova proizvodna dvorana že stoji, v njej poteka del proizvodnega procesa. Strojno opremo bodo deloma uvozili (iz vzhodne Nemčije 2 stroja, iz Italije 4), deloma pa kupili na domačem tržišču. Stroji že prihajajo.
ŠE VEDNO PREVEČ TE2AV Z REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM
V razgovoru so nam našteli kopico težav, s katerimi se še vedno srečujejo pri oskrbi z reprodukcijskim materialom,   katerega potrebujejo
za- proizvodnjo. O pohištvenem okovju za izvoz je bilo izrečenih   že   mnogo besed, stanje pa kljub temu zaenkrat še ni boljše. Mizarska produktivna zadruga ima toliko več   težav zaraditega, ker zaradi individualnih naročil pri izdelavi stilskega pohištva potrebuje manjše količine zelo kvalitetnega okovja. Na splošno pa je pri okovju problem že sama izdelava, čim omenite galvanizacijo, pa v Sevnici zamahnejo z roko... Ključavnice za miznice in omare niso dovolj dobre niti za domači trg, kaj šele za izvoz; prav na račun ključavnic pa je precej reklamacij.Povedali so, da je Titan v Kamniku delal svoj čas zelo dobre in lepe ključavnice, zdaj pa se je, kot je videti, usmeril v proizvodnjo obešank.
Ultrapas, uvožen iz Nemčije, je prava redkost. Domač proizvod, imenovan melamin, je slabši, pa tudi težko ga je dobiti. Nova tovarna v Kočevju je začela proizvajati domač ultrapas v zelo lepih vzorcih, ki je kvaliteten. Zal še ni dovolj preizkušen, da bi ga lahko uporabljali za izvoz. Tudi kvaliteta domačih lakov se je izboljšala, le s poliester laki so težave. Ker je potrošnja premajhna, se jim noben proizvajalec dovolj ne posveča, pa tudi z uvozom surovin zanje so težave. Tudi domač kožni klej se je izkazal kot dobro lepilo. Le o furnir skupno s slabšim. Miže, govorili še precej časa ... Tovarne ponujajo kvaliteten turnir skupno s slabšim. Mizarska produktivna zadruga pa slabšega ne more porabiti. Večji del boljšega furnirja izvozimo. Morda bo boljše zdaj, ko smo začeli izdelovati furnirje iz eksotičnih Vrst lesa, ker bo manj slabše kvalitete.  • ....     'H •■
H Tako je pri sevniških |H mizarjih. Skladi, ki jih |0| boda ustvarili letos, bodo 0g komaj zadoščali za plačilo rj| anuitet. Tako bo še štiri leta. To breme pa bo go-ftl tovo odtehtala zavest, da so si s posojilom in z rekon-|0 strukcijo zagotovili bodoč-gy nosi in razvoj za 15 let m vnaprej.
Novice z Bučke
■ Na krajevnem uradu na
Bučki so že končali pregled volilnih imenikov. Večjih izprememb ni bilo, ker prebivalci vse selitve sproti prijavljajo. Volilne imenike pravkar prepisujejo na čisto,' nato pa bodo pred volitvami dani prebivalcem na vpogled, da se prepričajo, če so vsi vpisani.
■ Vaška pota so zlasti po zadnji zimi močno razdejana. Prebivalci jih v nekaterih vaseh popravljajo sami, ne da bi čakali na pomoč od občine. Zelo prizadevni so pri tem vaščani iz Slemena in Dol, ki imajo pota na svojem območju lepo urejena, ponekod drugod pa so domala neprevozna.
■ Zbor volivcev je bil v nedeljo, 31. marca. Razpravljali so o osnutku občinskega statuta, o letnem programu občine za leto
1963 in o krajevnih zadevah. V zadnji točki so prebivalci naštevali svoje težave v zvezi z novim odlokom o občinskih dokladah. Predlagali _sp, naj bi bila Bučka razvrščena v nižji razred. Posamezni gospodarji še vedno uporno zahtevajo, naj ljudski odbor dovoli obratovanje žagi ve-necijanki v Dolnjih Radu-ljah. Povpraševali so tudi, kako je s sredstvi za elektrifikacijo. Na vsa vprašanja so volivci dobili izčrpna pojasnila. Na zboru so izvolili tudi nov šolski odbor.
■ Predavanje o političnem sistemu oblasti in o ekonomskih instrumentih (takse in davki) je 5. aprila priredil na Bučki občinski odbor Socialistične zveze Predavanje šteje v okvir predvolilnih priprav Socialistične zveze. ■
Dve iz Trzisca
Lovska družina v Tržišču je imela pred kratkim občnr zbor, ki se ga je udeležil tudi predsednik Okrajne lovske zveze Franjo Bule. Lovci so polagali obračun dela za preteklo leto in ugotovili, da so bili nekateri člani zelo aktivni, saj - so pokončali okrog 50 kraguljev, razdelili med divjad 1500 kg koruze in 300 kg sena ter postavili solnice. To je bilo v letošnji zimi nujno potrebno za očuvanje divjadi. Lovska družina namerava kupiti nekaj fazanov, seveda, če bo denar na razpolago. Lovci so se pomenili še o marsičem in predlagali najzaslužnejše člane za odlikovanje.
Na občnem zboru Društva upokojencev v Tržišču so ugotovili, da je bilo društvo vse leto aktivno. Vsa članarina je bila pobrana, upokojencem z majhnimi dohodki pa je bila podeljena podpora 6000 din. Najzaslužnejši člani so prejeli za svoje vestno delo po 15.000 din nagrade. ' L. M.
Na hmeljišču v Loki
Sezonsko delo na hmeljišču KZ »Zasavje«, obrat Lo-
ka, se je pred kratkim "pričelo. Delavci so najprej opravili traktorska dela, zatem pa so začeli 'odkopavati ln obrezovati hmelj. Vreme Je dokaj ugodno, zato delo lepo napreduje.
Letos je prišlo v Loki na sezonsko delo 24 Zagorcev iz okraja Klanjec, razen njih pa delajo še 4 Bosanci, delavci obrata in nekaj domačinov. Delajo od sedmih Zjutraj do sedmih zvečer.
Letošnja zima je prizadela čebelarje
Po podatkih, ki smo j Ki dobili od nekaterih čebelarjev, je stanje po letošnji zimi porazno. V Okroglicah so pomrle vse čebele, v Lo'ki ln okolici pa je bila nekaterim čebelarjem uničena več kot polovica čebeljih družin. Kako bo letos z opraševaniem, ker se obeta dobra sadna letina? ' » .
Čebelarji bi morali dobiti kakšne napotke od čebelarskega združenja, ker ne vedo kako ravnali.
S. Sk. t
Dejavnost ZROP v brežiški občini
Na nedavnem občnem zboru ZROP v Brežicah se je zbralo 59 delegatov ( od 80 vabljenih) in gostov, med katerimi je delovni predsednik občnega zbora Ivan Vide nič pozdravil tajnika okrajnega odbora ZB NOB Celje Miho Petana, predsednika ObLO Milana šepetavca in predsednika cerkljanskega garnizona Dž. Dukiča.
O delu ZROP v preteklem obdobju je poročal Zdenko Verlič in poudaril, da si je občinski odbor prizadeval delati po planu, to je skrbeti zlasti za izpopolnjevanje strokovnega znanja članov ZROP. V ta namen je bilo lani v občini 43 ustreznih predavanj. Razen tega so izvedli občinsko tekmovanje z malokali-brsko puško, kar je bilo tudi v načrtu. Najbolj delavni pododbori ZROP v tem času pa so bili: NA Bizeljskem, v Jesenicah na Dol. in Dobovi.
Lani so predlagali 109 najboljših članov za odlikovanje. Odlikovanja bodo podelili najkasneje do 4. julija letos. Za vojne zasluge pa so odlikovanja že prejeli Ferdo Še-petavc (Bizeljsko), Andrej Bor-tič (Kapele) in Franc Marčun (Brežice).
O blagajniškem poslovanju je poročal Lojze Vučanjk, v imenu nadzornega odbora pa je pohvalil poslovanje občin-
skega odbora ZROP Vlado Karlin.
V razpravi je M. šepetavc opozoril občni zbor na naloge, ki čakajo združenje rezervnega in podoficirskega kadra v tekočem obdobju. Dejal je, da bi morali skladno s tem prilagoditi tudi plan dela. Ta naj bo v občinskem merilu postavljen bolj načelno, krajevne organizacije pa ga bodo izvajale tako, kot se jim zdi najbolj potrebno in kot najbolj ustreza njihovim delovnim pogojem. S tem se je strinjal tudi delovni predsednik Videnič in pozval vse, naj o zadevi razmislijo. Nadalje je Ivan Starman menil, da je strokovno izobraževanje rezervnega starešinskega kadra nujno, vendar pa moramo pri tem misliti tudi na poučne izlete članstva. Rudi Požar je rekel, da delo občinskega odbora V preteklem obdobju ' ni bilo sistematično, lahko bi rekli, da je bilo v rokah le najbolj delavnih članov; dodal pa je, da bi morali na seje vabiti tudi člane nadzornega odbora. Tovariš Miha Petan je najprej pozdravil občni zbor v imenu okrajnega združenja, nato pa se je zelo pohvalno izrazil o razpravi in podčrtal, da bi morala ZROP bolj sodelovati z drugimi organizacijami. Nadalje so v razpravi poudarili, da bi se morali seznanjati
predvsem z organizacijami, v katerih dela mladina. Tako področje so strelska društva, v katerih je po mnenju tovariša Orešnika, zelo malo članov ZROP. šport je vsekakor važna sestavina dejavnosti rezervnega kadra, so u-gotovili udeleženci občnega zbora, nakar so bile volitve.
Po predlogu volilne komisije so bili soglasno izvoljeni v novi občinski odbor naslednji tovariši: Marijan Božič (Brežice), Rudi Bukošek (Brežice), Franc Marčun (Brež.), Ferdo šepetavc (Bizeljsko), Zdenko Verlič (Brežice), Franjo Lončarič (Brež.), Ivan Hering (Brež.) in Tone Erš (častni član iz Brežic). V nadzorni odbor so bili izvoljeni Emil Dolenc (Brež.), Andrej Bortič (Kapele) in Emil Orešnik (Brež.).
Krediti za rabljene avtomobile
Potrošniške kredite za nakup rovih potniških avtomobilov bodo dajalo banke z rokom odplačila do pet let, za nakup rabljenih potniških avtomobilov pa z rokom odplačila'do treh let. Tako določajo navodila Narodne banke SFRJ, ki so začela veljati danes.
Barirani ček za nakup rabljenega avtomobila prenese uporabnik kredita — kupec po teh navodilih na prodajalca, ki ga lahko uporabi
Obračun Vodne skupnosti
Za včeraj, 10. aprila 1963, je bil sklican v Novem me-' stu 6. redni letni občni zbor Vodne skupnosti Dolenjske. Upravni odbor je poročal o izvršitvi lanskega plana, po razpravi pa so potrdili za" ključni račun, določili vodni prispevek za leto 1963 in sprejeli program ter predračun za leto 1963. Več bomo o občnem zboru poročali prihodnjič.
izključno za nakup novega avtomobila domače proizvodnje. Ce pa prodajalec, ki hoče kupiti nov avtomobil, že ima kredit pri banki, je dolžan pred nakupom novega avtomobila poravnati svoj dolg.
Potrošniške kredite za nakup motociklov, skuterjev in mopedov dajejo banke z rokom odplačila do štirih let. Kredite za nakup avtomobilov, motociklov, skuterjev In mopedov je mogoče dajati največ do četrtine skupnega zneska osebnega dohodka, ki ga bo Imel prosilec v času, za katerega da banka kredit. Po odobritvi kredita Je prosilec dolžan plačati v gotovini najmanj 10 odstotkov odobrenega zneska.
Za statute obrtnih organizacij
Gospodarska zbornica o-kraja sklicuje za sredo, 17. aprila, v Novem mestu posvetovanje predstavnikov v obrtnih in uslužnostnih organizacijah. Pomenili se bodo o statutih, ki jih bodo morale izdelati te delovne organizacije.
Kako živijo prosvetna društva v trebanjski občini
Letošnja dolga zima nas je še bolj pritegnila v tople prostore. Zato je bila marsikje amaterska dejavnost PD manj razgibana, drugje pa prav zaradi tega bolj bogata. In kako je bilo v trebanjski občini?
V Dobrniču v tej sezoni ni bilo nobene dramske predstave. Vaščani so izredno otopeli. Le majhna peščica je tistih, ki so voljni delati. Edino, kar ne spi, je klub. Vendar tudi ta nima nobenega programa. Nekaj pa Je raz?
veseljivo, namreč to, da sodeluje s PD tudi SZDL in mu materialno pomaga.
Tudi v Veliki Loki mirujejo. Premalo je ljudi, ki bi radi delali. Nameravali so igrati Našo kri, a so se le dvakrat zbrali in že je bilo načrtov konec. Tudi tu je klub, vendar spet brez programa. Tako klub životari, saj se ne more pošteno razžive-ti. Tudi tukaj so težave z igralci; kot drugod ljudje odhajajo v tovarne. Struktura vasi se precej spreminja. Mladi ljudje igrajo navadno dotlej, ko zaključijo šolanje ali ko nastopijo službo, nekateri fantje pa do takrat, ko odidejo k vojakom. Razumljivo je, da zaradi tega ni
mogoče dobiti stalnih igralcev.
V šentlovrencu pripravljajo delo Srečni dnevi. V preteklem letu je imelo to društvo verjetno največ prometa. Iz skladišča so naredili kar prijetno dvorano, klub pa je tudi tu brez programa. Dejavnost bi bila lahko še boljša, če bi sodelovali vsi učitelji.
Na Čatežu imajo nekaj, kar marsikje pogrešamo: voljo do dela. Vendar imajo precej težavne pogoje: dom jc tak, da je trenutno neuporaben. Tako v zimskem času ni bilo mogoče, da bi pripravili kakšno predstavo. Zdaj hitijo s Finž-garjevo Razvalino življenja, a imajo malo upanja, da bodo lahko igro tudi izvedli. Muhasta zima je zazdaj na-; . ložila kmečkemu prebivalstvu obilico dela, zato bodo le težko našli čas za vaje. Morda pa jim bo volja le pomagala. Je pa tudi tu težava, ker vse odhaja v industrijo.
V Mokronogu so pripravili in uspešno izvedli Marinčevo komedijo Poročil se bom s svojo ženo. Imajo klub, a tak kot drugod — brez programa. Imajo uspešen ansambel, v šoli pa Je tudi kar precejšnja dejavnost. Saj so med redkimi,'ki se'ukvarjajo z lutkami.
V šentrupertu so bila do-
slej edino gostovanja. Edina dejavnost društva je knjižnica in pa filmske predstave, vendar kažejo ljudje zanje zelo malo zanimanja. Zadnje čase ljudje radi gledajo dramske predstave. Morda bo domače društvo to spodbudilo, da se bo lotilo kakšne igre.
Tudi na Mirni in v Trebnjem stanje ni zadovoljivo. Prav za Trebnje bi pričakovali razgibano dejavnost. Zal nam ne more biti za zgled..
še o pevski dejavnosti. Pe-vovodij ni. Kjer pa so, pa navadno nje dolžijo, da ni zbora. Ljudje so premalo disciplinirani. Za zbor pa je po- ■ trebno posebno veliko truda in volje.
Torej je še vseeno najbolj razgibana dramska dejavnst. Klube pa so si menda povsod narobe predstavljali. Mislili • so, da je televizor in nekaj stolov dovolj za klub.
Marsikje so prosvetni domovi v slabem stanju. Prosvetni dom navadno uporabljajo vse množične organizacije, vzdrževati pa ga mora le društvo. To vsekakor društvu samo otežkoča delo.
In še to: dokler bo kulturna dejavnost le naloga peščica ljudi, bomo težko pričakali boljše uspehe.
Z-
MIRNA: les za šolo prihaja
Kot smo že pisali, so prebivalci mirenskega šolskega okoiliša poklonili okoli sto kubikov lesa za potrebe šole. Gre namreč za nakup šolske opreme in ureditev mlečne kuhinje. Precejšen del lesa je že spravljen na železniško postajo po zaslugi nekaterih požrtvovalnih voznikov, kot sta Ludvik Golob iz Volčjih njiv ln Ivan Ban iz Zabrd-Ja. Da ni bilo teh dveh, ki sta prva pričela voziti les iz gozda,   bi  precej lesa tudi
propadlo. Sedaj je potrebno posekati še les 21 darovalcev ln ga takoj zvoziti iz gozda. Pri tem naj bi se bolj izkazali tisti, ki imajo vprežno živino, pa so se prevozu do sedaj izogibali. Naj bi posnemali oba navedena voznika, namesto da govore za vogali, češ Ludvik Golob je pri tem veliko zaslužil. To namreč niti res ni, saj je za šest voženj prejel le sedem tisoč dinarjev, o čemer se lahko vsakdo prepriča pri upravitelju šole.

Stev. 14 (680)
4. APRILA SO SPREJELI DRUŽBENI PLAN IN  PRORAČUN ČRNOMALJSKE OBČINE
V pospešku: industrija in kmetijstvo
.   Družbeni plan črnomaljske občine za leto 1963, sprejet na skupni seji obeh zborov ObLO preejšnji  četrtek, 4. aprila, je zasnovan na' podlagi dobrih analiz in izkušenj v gospodarjenju preteklo leto ter usklajen s splošnimi prizadevanji za razvoj belokranjskega področja. Spričo tega predvideva plan najboljše   rezultate v industriji in kmetijstvu, dveh poglavitnih    in perspektivnih gospodarskih panog. Seveda plan takoj nato navaja, da ne bomo  smeli proizvajati nenačrtno, se pravi, da bomo morali proizvajati tak« izdelke, ki jih bomo lahko plasirali na trgu. V skladu s tem pa bomo morali omogočiti proizvajalcem   oziroma gospodarskim organizacijam, da bodo lahko izpolnile svoje naloge. V prvi vrsti bi tukaj   poudarili,   da bomo morali odmerjena investicijska   sredstva vlagati predvsem v rekonstrukcije in nabavo    opreme proizvodnih obratov, ker bomo le tako ustvarili pogoje za kar največje izkoriščanje proizvodnih  zmogljivosti.   Razvoj v gospodarstvu in gospodarjenju pa je treba gledati še iz drugega zornega kota. Znano je namreč, da ekonomsko združevanje sredstev in skladov možnosti za hitrejši razvoj utrjuje, ne pa slabi. Ob večji delovni storilnosti in ureditvi vseh notranjih zadev v gospodarskih organizacijah bomo dosegli ■velik učinek, ki sc bo bistveno odražal v nadaljnjem razvoju gospodarske moči.
Iz tabelarnega pregleda, ki je priložen besedilu plana, razberemoi da se bo družbeni bruto proizvod črnomaljske občine v tem letu povečal na 8 milijard 286 milijonov dinarjev, kar je za 1 milijardo 217 milijonov ali 17,2 odstotka več kot v preteklem letu, medtem ko bi se družbeni proizvod in narodni dohodek od lanskega
povečala za približno 21 odstotkov. Prav tako so letos predvidene večje investicije, in sicer 960 milijonov 843 tisoč dinarjev, kar je za 17 odstotkov več kot v 1] 1962. 77,2 odstotka teh investicijskih sredstev je namenjenih za gospodarstvo, 22,8 odstotka pa za negospodarske dejavnosti.
41,3   odstotka letošnjega družbenega bruto proizvoda bo letos ustvarila industrija. Plan našteva vrsto podjetij, ki so udeležena pri tem. Leta bodo letošnjo proizvodnjo takole povečala: BELT za 13 odst., semiški obrat ISKRA za 93,9 odst., LIC za 7,3 odst., rudnik rjavega  premoga v Kanižarici za 65,7 odst., BEL-SAD za 63,8 odst., lesna industrija ZORA za 3,6 odst. in črnomaljski  obrat, BETI (BELOKRANJKA)    za 81,7 odst. Pretežna večina naštetih industrijskih podjetij je letošnjo proizvodnjo planiralo v skladu z investicijskimi vlaganji v rekonstrukcijo ali nabavo   oziroma izpolnitev opreme. Kmetijstvo bo proizvodnjo v letu, 1963 povečalo za 15,7 odst., sam družbeni sektor pa za 54,4 odst. Na splošno je ugotovljeno, da daje belokranjska zemlja premalo". V zvezi s tem že velja odlok o agrominimumu za zasebne kmetijske pridelovalce, medtem ko si družbeni sektor — kmetijska zadruga v Črnomlju — prizadeva, da bi z izboljšavo mehanizacije ob   uporabi najmodernejših pripomočkov in sredstev pri obdelavi zemlje dosegel kar največje uspehe. Letos   bo   družbeni sektor svoje površine še povečal..V planu je, da se z odkupom ' povečajo    lastne površine kmetijske zadruge za novih 300 ha, kar  pomeni,  da bi imela ta kmetijska proizvajalna enota poslej skupaj 732 hektarov svojih zemljišč. V tem letu pa nameravajo izvajati tudi arondacijo. Kratek pregled ostalih de-
javnosti v občini pove naslednje:
— gradbeništvo mora ustvariti 4,8 odst. večji bruto proizvod kot preteklo leto;
— v prometu 6 odst. več;
— v trgovini 6,3 odst. več;
— v gostinstvu in turizmu 14 odst. večji promet v gostinskih obratih in v turizmu 30 odst. več obiskov kot lani;
— obrt naj bi povečala svojo proizvodnjo in storitve za 5,5 odst. V planu je_ da bi pospeševali domačo 'obrt in organizirali prodajo njenih izdelkov.'
Plan v stanovanjsko-komu-nalni dejavnosti nakazuje vrsto nalog, ki bi jih morali opraviti v tem letu. Med drugim je v načrtu gradnja 44 stanovanj v Črnomlju in Semiču, ureditev vodovoda v Semiču, Dragatušu in Svib-niku, ureditev črnomaljskih ulic itd. Plan zajema nadalje ureditev šol, vprašanja otroškega varstva in drugo. Poleg raznih drugih »drobnih« dejavnosti, s katerimi tudi ne bi ■ smeli odlašati, vsebuje plan veliko nalog na gospodarskem   in negospo-
darskem področju. Naloge so res tako obsežne in zahtevne, da povzročajo nemajhno zaskrbljenost, kako jim bomo izpolnili.
Letošnji proračun črnomaljske občine predvideva, da se bo skupnih dohodkov
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
nabralo 441 milijonov 537.000 dinarjev. Cisti izdatki (dotacije družbenim in političnim organizacijarn skladom itd.) bodo znašali ' 171 milijonov 422:000 dinarjev. Spričo prej naštetih dejavnosti v negospodarskih panogah bo ostalo za vsa ta dela po proračunu pravzaprav malo sredstev. V razpravi so odborniki opozorili na to, vendar pa so hkrati tudi dodali, da se je potrebno letos bolj kot druga leta prizadevati in dati vse od sebe, da bomo ob koncu leta lahko zadovoljni in ponosni gledali na uspehe.
Semič bi moral imeti boljše orometne zveze
Kratke s področja Metlike
KUD Oton Zupančič spada ■P-ed najbolj aktivne v Beli krajini. Najbolj aktivna sta dramski odsek in pevski zbor. Društvo vodi predsednik Julij Kočevar žfe 10 let. Za 8. marce so priredili v Gradcu kratko igrico s petjem in recitacijami, z istim programom 60 Bostovali tudi v Krasincu.
Sedaj se pripravljajo na praznovanje Zelenega Jurija. Od. °or KUD je delaven in se sestane po potrebi, da pripravi pr°gram za delo in vodi priprave.
-T. aprila je gostovalo KUD iz ^ragatuSa z igro »Sreča na jreetit«. Igra je zelo uspela. -u'edalel so bili zadovoljni in Ko igralce nagradili z dolgim "Plavzom.
f zaradi skrajno nehigienskih j«On.cr v poslovalnici Mesarije *>. 1 v Metliki je dal veterinar f* krajši čas poslovalnico za-SISMi dn so se stvari uredile. u*rep so   ljudje pozdravili.
j *nton Starina z Osojnika. ki
"a namen graditi stanovanj, hišo. je kupil material v V^mnolomtt od Petra Predovi-4* s  Hrasta.   Predović   je isti
an >;ekal drva v gozdu ln mu °d napora poCU želodec, da v Ca morali takoj odpeljati v ^"tSnieo. starina .'e zn delo U kamnolomu    nalel Martina
uuorovoa In Borisa Hudorov-r'L , Cik'ovcc pri Semiču. Pri "treiievanju pa sc je zgori,,, nftsreea. tako da so mo-orw?bn s hutstmi poškodbama Je1?11.*'! v bolnišnico. Kako Hh?!''*'0 do nesreče, ne ve lorn, kpl' sta bila v komno-ka" i \"m"- - Torel isti dan
_j lrUe ponesrečenci!
R. F.
^METKIH GNOJIL NI
Jo l^ki stalno povnrašuje-Uwi? l,m«lnth  gnojilih. Kme.
moH'1iJ enoHli skoraj crlono h^rn/i« ol>fi,)e je nrovotos^o kl vit enoiiI« »ri Aerolehnl-
*H s!r ew»ui niti odgovoru. VSf.kS0 Rnoflla ali jih nI. -•h^nto«. 'e Klavni razlof no-t*tn i^*1« umetnih etvilll v *h<n> 1fr. d»m»«*a IndiistrM« ne hi tlA-*py1 v«Mi notreh. O/Im->"Kw,vlti so zelo oslabeli in
bi zdaj še kako potrebovali dušična gnojila. Dušična gnojila, po katerih kmetovalci najbolj sprašujejo, bodo predvidoma dospela šele ob koncu aprila. Zaradi pomanjkanja umetnih gnojil pričakujemo letos nekoliko manjši pridelek kot ob povprečnih letinah.
Glede slabih prometnih zvez Semiču je bilo slišati že dosti kritik in mnenj, vendar je bilo vse brezuspešno. Štrekljevec (in 12 vasi okoli njega) nima nobene avtobusne zveze, Čeravno je oddaljen od postaje in avtobusne proge eno uro. Prav tako je z vasjo Crešnje-vee. Avtobus podjetja SAP iz Ljubljane, ki vpzi na progi Ljubljuna-Žužemberk—Črnomelj, gre popoldne prekmalu iz Ljubljane. Ug< f no bi bilo, če bi šel okoli 16. ure, pa gre že ob 13.30. Čudno se nam zdi tudi, zakaj iz Novega mesta ne zavije na avto cesto? Baje tega ne pusti konkurenčno podjetje »Gorjanci«. Ce je to res, bi bila dolžnost tega podjetja, da bi ono vzpostavilo eno progo, za Semič. Iz Novega mesta naj bi bil odhod ob 17. uri. popoldne. Tako bi lahko tudi zamudnik, ki ni do pol dveh v Ljubljani vsega opravil, imel zvezo prek Novega mesta do Sc-miča.
Pri uvedbi kake nove proge pa bi bilo treba vsekakor misliti tudi -na Štrekljevec in Crešnjevec. Zakaj ne bi en avtobus vozil iz Novega mesta prek Suhorja na Štrekljevec, Semič in v Črnomelj? Menimo, da bi sc z dobro volju dal*> vse urediti.
Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih!
Ljudje, Iti so odgovorni za-vzdrževanje cest, pa naj bi se .za ceste vsekakor bolj zanimali, ker so slabe! F. D.
Namesto sklepa -in smeha...
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Črnomlju je neki odbornik takole nakazal problem Ciganov, ki živijo v tej občini: , '
»Preden prideš v Črnomelj, naletiš na Cigane, ko greš iz mesta, pa spet ne moreš mimo njih. V smeri proti Lokvam nastaja pravo cigansko naselje, kar očitno ni v skladu z urbanistično * ureditvijo in ne s turističnim razvojem. Take,' na hitro zmetane koče mesta oziroma njegove okolice ne bodo olepšale, ampak kvečjemu skazile in odbile turista, ki bo tod potoval.
Večkrat slišimo, da se tu in tam pojavijo tatvine. Mar je to čudno? Kako naj Cigani sicer živijo? Ees da so mnogi zaposleni, njihov zaslužek pa je spričo številnih družinskih članov zelo pičel. Posebna komisija, ki je te zadeve raziskovala, je ugotovila, da pride na enega člana ciganske družine na mesec povprečno 1800 dinarjev dohodka. Sprašujemo se, kdo s temi sredstvi danes še lahko živi!?
Blizu Kanižarice je tudi osem otrok, ki nimajo svojega' hranitelja, torej očeta. Kdo je njihov oče, ne vemo. Nastajajo resni socialni problemi. Mislim, da bo moral občinski ljudski odbor nekaj ukreniti za rešitev teh perečih vprašanj.«
Čeprav so mnogi odborniki na seji to pripovedovanje sprejeli s smehom, zadeva ni prav nič smešna. Nasprotno: resna je in pereča. Dejstvo, da moramo o tem govoriti skoraj na vseh sejah (žal, tudi v drugih občinah ni drugače), pač ni najboljše spričevalo reševanja teh vprašanj v preteklosti. Večkrat je bila sprožena zamisel, naj bi za rešitev ciganskega vprašanja ustanovili poseben sklad ali kaj podobnega. Iz tega sklada bi Cigani dobili posojilo in gradili stanovanjske hiše. Nadalje bi se morali pomeniti še o čem drugem, morda o ukrepih, ob katerih- bi se Cigani znebili nagonov po nomadskem življenju. Sodobna civilizacija, posebno v socialistični druž. bi, se trudi, da vsakemu članu skupnosti omogoči dom, stalno bivališče.
Torej bi bil ustrezen sklep, kako bo v bodoče s temi stvarmi vsekakor bolj na mestu kot smeh ...
PREDGRAD: ploden obračun lovcev
7. aprila je bil v Hacetovi gostilni letni občni zbor lovske • družine Predgrad. Na njem so lovci pokazali, da so dobri gospodarji. Predvsem jim gre pohvala, da so letošnjo zimo vložili veliko truda za pomoč divjadi, posebno srnjadi. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da prav zaradi tega huda zima ni povzročila preveč škode divjadi.
Lansko leto je družina prejela za prodano divjad blizu 400.000 dinarjev, od tega 145 tisoč deviznih dinarjev. Za škodo, ki jo je napravila divjačina, je plačala okoli 160 tisoč dinarjev. Skupni lovi pa niso bili uspešni, predvsem ne pogoni na škodljivo divjad, pri katerih bi morali sodelovati kot gonjači tudi nelovci, zlasti kmetje, ki jim divjad dela škodo.
Po sklepu občnega zbora se bo družina tudi v naprej razvijala na podlagi gospodarskega' računa. Tudi v letošnjem letu bo nudila gostom odstrel nekatere divjadi, med drugim medveda. Solnice v lovišču so že napolnjene in srnjad ter jelenjad jih pridno obiskuje. V načrtu sta dve novi krmišči za jelene, verjetno pa tudi še eno mrho-višče za medvede. Uničevanje roparic in- odstrel škodljive divjadi je stalna naloga vsakega člana družine. Na občnem zboru so pregledali izdelani načrt za celotno lovišče ter njegove meje in k temu dali nekaj pripomb. Po strokovni oceni sodi lovišče med dobra, člani lovske družine pa bodo skrbeli, da bo ta ocena veljala tudj vnaprej. Za ocenjevanje škode, po-
vzročene po divjačini, so izvolili nekaj članov. Obenem so opozorili, da nekateri kmetovalci premalo skrbe za zavarovanje svojih poljščin pred divjadjo, člani lovske družine bodo na to kmetovalce opozorili, pripravljeni pa so vsak čas dati tudi potrebne strokovne nasvete za zavarovanje pridelkov.
• I
SKLAD ZA BORCE
Odborniki ljudskega odbora so na zadnji seji v črnom-; lju sprejeli predlog o ustanovitvi sklada za borce. Za začetek bo v tem skladu 3,5 milijona dinarjev, ki so bili za reševanje borčevskih vprašanj namenjeni iz proračunskih sredstev črnomaljske občine za leto 1963.
Vinogradništvo, kmetijstvo, turizem...
Ker so občani iz utemeljenih razlogov letos manj razpravljali o planu in se niso mogli seznaniti z vsemi nalogami komune v tem letu, smo naprosili predsednika ObLO v Metliki tov. Franca Vrviščarja in šefa odseka za gospodarstvo pri ljudskem odboru tov. Frenka Molka, da povesta kaj več o letošnjem družbenem planu. Vprašali smo ju: " Kaj predvideva družbeni plan za vinogradništvo?
— Letošnji družbeni plan metliške občine daje zlasti vejik poudarek vprašanju kmetijstva. Najvažnejša akcija po tem planu je obnova vinogradov na področju Vinomera, Drašičev in Vidošičev. Razen stroškov za odkup zemljišč je v - ta namen zagotovljenih 99 milijonov dinarjev. Ob nova bo zajela 28 ha vinogradov, sredstev pa je za-
gotovljenih za 60 ha. Obnavljali bomo tri leta. Skupne obnovljene površine bodo znašale 200 ha. Znano je, da je povprečna starost teh vinogradov nad 70 let in ne dajejo niti 40-odstotnega pridelka. ObLO in kmetijska zadruga v Metliki rešujeta problem na1 več načinov: da zemljo odkupita, zakupita ali pa s kooperacijo. — Obnovljeni vinogradi bodo imeli večji hektarski donos, okrog 100 hI vina, medtem ko dajejo zdaj največ 30 do 40 hI vina na hektar.
■ Kako poteka obnova?
— Pretežni del kmetijskih zasebnikov sprejema akcijo z razumevanjem, ker vedo, da zaradi pomanjkanja kmečkih delavcev kmalu ne bo nikogar, ki bi še dobro obdelal zemljo. Res je, da bo nekaj kmetov pri tem prizadetih in jih bo treba posebej obravnavati (glede njihove zaposlitve). Nekateri akciji tudi nasprotujejo, Ker vidijo v tem, da so lastniki vinograda, staro tradicijo. Med 98 lastniki, ki bodo imeli v obnovi 28 ha vinogradov, je okrog 20 kmeto-
valcev, ki so se pritožili na odločbo ObLO. Tem vinogradništvo ni glavni vir dohodka. Prepričani smo, da bodo obnovljeni vinogradi v ponos prebivalstvu in gospodarstvu našega področja.
■ Kakšna dela boste še opravljali na kmetijskem področju?
— Kmetijsko posestvo v Mestnem logu je bilo v spotiko družbi in državljanom. Po zaslugi investicij, vloženih v te predele, je posestvo opravičilo svoj obstoj. V preteklem letu je krilo vse svoje obveznosti. — Vprašanje razširitve posestva namerava reševati kmetijska zadruga. V njegovi neposredni bližini je namreč še okrog 150 ha zemlje v delni lasti posestva, sicer pa pretežno v lasti zasebnih kmetovalcev. Površine bi morali meliorirati. Tega privatniki ne zmorejo. Zdaj potekajo razgovori o odkupu ali zamenjavi teh zemljišč. Z dodatnimi 150 ha bi se kmetijsko posestvo povečalo na 280 ha.
■ Kako je z zemljo v okolici Metlike?
— Nesmotrno izkoriščanje kmetijskih površin v okolici Metlike, katerih lastniki so delavci, uslužbenci in upokojenci, nas sili, da začnemo reševati tudi ta, problem. Razpravljajo, da bi na Grmu pri Podzemlju ustanovili kmetijski obrat, ki bi obdeloval vso to zemljo, če bodo kmetje izvedbo načrta podprli, bomo dobili na tem področju vsekakor pomembne materialne dobrine.
■ Turizem in promet sta ,v naši občini precej na mrtvi točki. Kako se bo rešilo to vprašanje?
— Tudi v pospeševanje turizma in prometa bomo letos vložili več investicij kot v preteklem letu. Vse kaže, da se bodo želje Be-lokranjcev, ki si žele modernih cest, začele uresničevati. Predvidoma bo letos končana gorjanska cesta in urejen most čez La-hinjo pri Primostku. Potrebno pa je rekonstruirati tudi cesto iz Metlike v Črnomelj. Na tem odseku naj bi se pričela dela v prihodnjem letu. V Metliki bo letos po vsej verjetnosti dograjen hotel. Zbrati moramo še 15 milijonov dinarjev. Naročeni so tudi urbanistični in ekonomski pro-
grami za ureditev kopališča in vikend hišic ob Kolpi, medtem ko bi imeli na križišču cest proti Metliki, Črnomlju in Karlovcu mehanične .in servisne delavnice.
■ Ali hočete navesti nekaj podatkov iz letošnjega družbenega plana?
— Družbeni plan občine za leto 1963 predvideva porast proizvodnje v odnosu na preteklo leto le za 4.5 odstotka več kot leta večujeta družbeni proizvod (10.1 odstotka več kot lani) in narodni dohodek (10.9 odstotka več kot leta 1962). Povečanje gre predvsem na račun kmetijstva (letos 10.5 odstotka več), gradbeništva (9 odstotkov), prometa (6.5 odstotkov), trgovine (4.7 odstotkov), gostinstva in turizma (10 odstotkov}, proizvodna obrt (25.3 odstotka), medtem ko bo industrija po predvidevanjih za 5 odstotkov pod lanskoletnim planom. Industrija bo pod planom zlasti zato, ker bo obrat Novoteks II.v Metliki spremenil strukturo proizvodov. Prepričani smo, da plani gospodarskih organizacij niso prenapeti in da bodo. gotovo doseženi, če ne tudi preseženi.
Ivo Likavco
Človek je v naši družbi največja vrednota
Občinska konferenca Rdečega križa v Novem mestu, ki je bila 31. marca, je prikazala samo del humane dejavnosti te organizacije, ki ima v novomeški' občini nad 15 tisoč članov. 31 osnovnih organizacij na terenu in 128 aktivov po šolah in podjetjih se je tudi v lanskem letu ukvarjalo z zdravstvenim prosvetljevanjem naših delovnih ljudi, % bojem proti tuberkulozi, s krvodajalstvom in s pomočjo socialno ogroženim. Na konferenci so ponovno podčrtali, da je treba še naprej odpravljati, žal, še vedno ukoreninjeno miselnost, da je osnovni namen Rdečega križa deliti materialno pomoč. Ta organizacija je v naši jiružbeni ureditvi že prerasla nekdanje okvire ln postaja vedno bolj zdravstveni prosve&ljevalec, medtem ko je nuđenje materialne pomoči že dolgo drugotnega pomena.
Zlasti lani je bilo opaziti močno zanimanje podeželskih ljudi za razne oblike zdrav-
Po konferenci Rdečega križa novomeške občine
stvene vzgoje. Nič čudnega torej, da je bilo na področju novomeške občine prirejenih kar 307 predavanj, ki jih je obiskalo 17 tisoč ljudi. Predavanja so popestrili diafil-mi, zvočni filmi in druga ponazorila. Ker bo organizacija v bodoče usmerjena predvsem v zdravstveno prosvet-ljevanje, bo še naprej skušala pritegniti kar največ zdravstvenih in prosvetnih delavcev, ki so ji že doslej nudili obilo pomoči.
Zdravstvena vzgoja se mora začeti pri otroku, zato ni
NOVOMEŠKA KOMUNA
nič čudnega, če se organizacija Rdečega križa z veliko vnemo posveča pomladku na šolah. Pri pregledih šolskih otrok in tudi pri naborih ne-
V SPOMIN IN SLOVO
Pred nekaj dnevi smo pokopali vojno vdovo Marijo Blažič iz Grčevja, ki je umrla nagle smrti. Mož je bil borec NOV in je padel 1945., tik pred osvoboditvijo. Ona je bila takrat v zaporu in nato na prisilnem delu nekje ■ pri Kočevju. Po osvoboditvi, ko se je vrnila domov, so jo doma pričakali štirje otroci od 2 — 14 let brez vsega najnujnejšega. Pomoč, ki jo je prejela od časa do časa, je bila neznatna in se je morala trdo boriti za obstoj in oskrbo svojih otrok. Tudi mi, njeni tovariši iz vojnih let, smo jo premalo razumeli, danes, ko se tega zavedamo, pa je prepozno in ne moremo popraviti, kar smo zamudili.
Da jo je zlomilo življenje v njenem 52. letu, ni čudno, saj je bila njena življenska pot eno samo trpljenje. Edino veselje so ji bili otroci, ki so jo imeli zelo radi in jo bodo močno pogrešali. Zdaj, ko bi ji bili otroci lahko v pomoč in bi se lahko vsaj malo odpočila, je omagala.
Pogrešali Jo bomo, saj je
bila vedno zvesta stvari, za katero je toliko trpela ona in njeni otroci in za katero je dal življenje njen mož. Prav tako kot svojci jo bomo tudi njeni, sodelavci ohranili v najlepšem spominu.
M. G.
redko ugotavljamo razne telesne hibe, ki bi jih bilo moči z malce več skrbi odpraviti v dobi, ko otrok"raste in se razvija. V novomeški občini se je sodelovanje družbenih organizacij in šol s podmladkarji Rdečega križa razvilo v tradicionalno obliko. Podmladkarji so opravljah službo prve pomoči v raznih delovnih akcijah, zelo veliko so naredili pri higienskem urejanju šol in okolice šolskih stavb, sodelovali so v protituberkuloznih akcijah, v krvodajalstvu, pri nabiranju hrane za šolske kuhinje in še marsikje drugod.
Na občnem zboru so se temeljito pogovorili tudi o krvodajalstvu (lani je 1333 krvodajalcev oddalo 267 litrov litrov krvi). Ugotovili so, da bo potrebnega več sodelovanja in razumevanja vodstvenih kadrov v delovnih kolektivih, pa bo krvodajalstvo uspešnejše.
Tečaji prve pomoči so v letošnjem letu pomembna naloga v delovnih kolektivih. Pohvaliti velja KGPK Novo mesto, ki je na pobudo RK priredil na vseh svojih obratih 13 tečajev prve pomoči s 189 udeleženci. V preteklem letu je po vsej Sloveniji za^ čela velika nabiralna akcija za dograditev mladinskega klimatskega zdravilišča Debeli rtič, v kateri je bilo v
novomeški občini zbranih 1 milijon 700 tisoč dinarjev. Organizacija RK je upala, da bodo kolektivi z večjim razumevanjem podprli to pomembno akcijo, saj se prav z našega področja že vrsto let hodi zdravit na Debeli rtič veliko število otrok.
V živahni razpravi, ki se je odvijala po poročilih, so delegati poudarili, da ostane najpomembnejša naloga RK še naprej zdravstveno pro-svetljevanje bodisi prek tečajev prve pomoči, bodisi prek tečajev o negi bolnih. Vzporedno s tem pa se bo dejavnost te humane organizacije še naprej odvijala v znamenju boja proti alkoholizmu in tuberkulozi ter ob prizadevanju za razvoj krvfr dajalstva.
Sirene so tulile
6. aprila okrog 16. ure so v Novem mestu nenadoma zatulile vse požarne sirene. Gasilci so se v najkrajšem času zbrali v orodjarni, se opremili ln pripravili za odhod. Vendar nihče ni vedel, kje je požar, sirene pa so tulile kar naprej, dobre četrt ure. Poveljstvo gasilske enote je hotelo dobiti telefonsko zvezo s poveljstvom Ljudske milice, vendar pa to ni bilo mogoče, ker je telefon v orodjarni neprenehoma zvonil in vprašanja, kje gori in kaj gori, so kar deževala. Razburjenje se je poleglo šele, ko je bil končno le dognan vzrok alarma.
Otroci na Grmu so to popoldne spuščali v zrak papirnate zmaje, oblepljene s staniolom. Enega teh zmajev je" sapa zanesla med električne žice, ki dovajajo tok sirenam. Staniol se je ovil okoli žic, povzročil kratek stik in sprožil alarm. Ta primer pa ni osamljen; ugotovljeno je bilo, da so otroci iz tega dela mesta že večkrat metali staniol na električne žice, ker pri tem poka. Sobotni primer je že drugi, da so na ta način povzročili alarm, nepotrebno razburjanje in tudi materialno škodo. Tako so električarji porabili nad dve uri delovnega časa, preden so ugotovili napako in jo odstranili. Prav tako so tudi gasilci, ki so se zbrali v orodjišču, izgubili na delovnem času in zaslužku, s tem pa je bila prizadeta tudi proizvodnja tistih delavnic, iz katerih so bili gasilci. Zato naj starši opozore otroke, da bodo pri igrah na cesti previdnejši, in jih pouče, kakšno Škodo lahko napravijo z neprimerno igro.
K vsemu še pripomba:
Ob vsakem alarmu s« nabere pred gasilsko orodjarno veliko radovednežev. Mnogi silijo celo v orodjarno samo in delajo napoto. V soboto je bilo radovednežev toliko, da so močno motili prihajajoče gasilce. Zato prosimo občinstvo, naj-ob alarmu ne nadlegujejo gasilcev z vprašanji, kje in kaj gori, ker morajo biU gasilci prvenstveno v telefonski povezavi z organi notranje uprave.
-r—
Dobro gospodarjenje v KZ Žužemberk
Izjalovljen mladinski sestanek
7. aprila je bil v telovadnici osnovne šole »Katja Ru-pena« v Novem mestu množični mladinski sestanek, ki se ga je udeležilo okrog 160 mladincev in mladink, ki o-biskujejo to šolo. Razpravljali so o slabi disciplini in neprimernem obnašanju u-čencev ter ugotovili, da je bila mentorska pomoč pri vodenju mladinskih sestankov v razrednih aktivih (sestanke v osnovni šoli vodijo ptetežno dijaki učiteljišča) nezadostna. Cesto se je celo zgodilo, da je prišel vodja sestanka k mladincem nepripravljen. Posledice tega so se pokazale tudi na nedelj-
skem množičnem sestanku. V prihodnje bi želeli, da bi bili taki shodi mladine vsebinsko bolje pripravljeni in bolje organizirani. Ce prireditelji ne vedo, o čem naj bi razpravljali in kako bi obdelali ta in oni problem, naj se posvetujejo z občinskim komitejem ZMS. Kako bo v bodoče, ne vemo, za ta množični sestanek pa lahko rečemo, da ni zadovoljil.
Na zadnjem zasedanju zadružnega sveta kmetijske zadruge Žužemberk, so dali člani priznanje kolektivu za dobro gospodarjenje in vsestransko prizadevanje za u-spešno delo, razen tega pa potrdili zaključni račun za leto 1962 in sprejeli Važne sklepe za delo v letošnjem poslovnem letu.
S podatki v poslovnem poročilu je upravni odbor zadruge potrdil svojo delavnost in pokazal, da dobro pozna poslovanje zadruge ter dobre m slabe strani gospodarjenja v tem kolektivu. — Člani kolektiva so v razpravi z raznimi predlogi v večini primerov pokazali, da jim ni vseeno, kako se z družbenimi sredstvi gospodari, in da pri delitvi dohodka skrbijo tudi za perspektivni razvoj zadruge.
V poslovnem poročilu so-povedali, 'da je bilo v letu 1962 povprečno 16 odstotkov več zaposlenih kot eno leto prej, dohodek pa je narasel za več kot 88 odstotkov, na-
Kratke iz Šmarjete
Pred kratkim so na seji krajevnega odbora šmarjeta
Hovomeška kronika
■ O kopališču na Loki so občani že precej povedali. Predlogov je bilo dosti, nekaj povsem sprejemljivih in pametnih. 2al pa je kopališče v lepih pomladnih dneh prav tako zapuščeno kot prej. Ali bomo spet Julija zaceli z delom, da na Loki ne bo mogel nihče v vodo? Zdaj je čas za preureditev kopališča! če bomo čakali, bomo izgubili še eno poletno sezono.
■ Naš Breg je znana zgodo finska in turistična zanimivost. V sto letih je do nedavnega ostal skoraj nespremenjen za gledalce z one strani Krke. Pred kratkim pa smo opazili, da pod nekaterimi hišami nastajajo terase ln tero-sice, na njih pa neka prebivališča
KINO KRKA
prikazuje:
12., 13., 14. in 15 aprila ameriški barvni CS film v dveh delih »ALA1MO« — I. del
Producent in režiser: John Wayne.
Igrajo: John Wayne, Richard Widmark, Laurence Harvev ln Patrlck Wayne.
17. ln IS. aprila francoski film »NEPREDVIDENO« Kratki  film: Muzikanti.
Opozarjamo, da se prično predstave ob nedeljah: ob 15., 17. in 19. url.
za ljudi, ki so bolj podobna pasjim utam kot stanovanjem. Ali so bila za gradnjo teh »hišic« tudi izdana gradbena dovoljenja? .
■ Ljubljansko Mestno gledališče je v torek zvečer gostovalo v Novem mestu s Stojanovičevo dramo v treh dejanjih »Nevarna voda«. V režiji Jožeta Galeta" so v drami nastopili znani odrski umetniki, med njimi tudi J. Presetnik in Anka Cigojeva, ki ju naše občinstvo pozna s filmskega platna.
■ Pred dnevi smo opazili, da so odkrili arkade na Konelujevi hiši na Glavnem trgu, kjer je mesnica. Zvedeli smo, da nameravajo kmalu po prvomajskih praznikih lokal zapreti za približno 2 meseca in ga preurediti. Zunanji videz nove mesnice bo podoben lokalu samopostrežne zelenjavne trgovine, ki smo jo dobili pred r.e-kaj meseci.
■ Na živilskem trgu minuli ponedeljek ni bilo nič novega. Cene počasi padajo in so bile tokrat naslednje: fižol 200 din kg, kislo zelje in repa 120 din kg, jabolka 130 din kg, sirčki 10 din, smetana v skodelicah 90 din, radič na merice 50 din, motovileč na merice 100 din, regrat na merice 40 do 50 din, korenina hrena 15 do 30 din, jajca 22 do 24 din, mleko 56 din, slivovka 500 din ter pomladansko cvetje v šopkih po 10 dinarjev. Prodajali so tudi morske ribe po 240 in 300 din kg, konfekcijo, semena in lončene izdelke.
■ Gibanje prebivalstva: rodila Je Zofija Sopčlč iz Kristanove 12 — Janka. — Porok ta teden v mestu ni bilo. — Umrl je Karel Klanjšček iz Kettejevega drevoreda, star 76 let.
Požar v Dol. Stari vasi
2. aprila je okoli 8. ure zjutraj začel goreti kozolec posestnika Antona Bevka.
Ko so prihiteli ljudje, je bilo vse v plamenu. Kritizirati pa moramo malomarnost gasilcev, ki niso bili sposobni vžgati motorne brizgalne in niso imeli \ redu niti cevi,' tako da smo bili vsi mokri, ker je voda brizgala na vse strani. Končno so šli gasit z ročno brizgalno. Kozolec je do tal pogorel.
Vprašujemo se, zakaj so gasilci v Dol. Stari vasi. Če imajo količkaj gasilskega čuta, bi morali vsaj vsak mesec pregledati, če imajo vse v redu.
M. Z.
Dol. Toplice: novi aktiv ZMS
Nedavno so v Dolenjskih Toplicah ponovno ustanovili aktiv ZMS. Mladinci in mladinke, skupaj jih je 25, ki imajo pogoje za raznovrstno in pestro dejavnost, so za predsednika izvolili Jožeta Pluta, za sekretarja aktiva pa Franca Eržena.
HINJE: snežna plesen na oziminah!
Na območju Hinj in okolice je skoraj, polovico ozimnega žita snežna plesen tako močno napadla, da morajo posevke preorati. Tu se je sneg zelo dolgo zadržal in oviral tudi delo pri spravilu lesa.
obravnavali občinski odlok o olepšavi naselij in sprejeli sklep, naj izda ObLO dodatni odlok za ureditev naselja v šmarjeti in prepove ljrrn-ljenje in postajanje živine na trgu, da ga bodo lahko uredili, ker prihaja v Šmar-jeto vedno več turistov. Uredili bodo tudi škarpo okoli cerkve in bližnji park, kjer bi si lahko gostje odpočili; prav pa bi prišel tudi domačinom, ki čakajo na avtobuse. Razpravljali so še o popravilu potov in ureditvi ambulante, za katero so bili že določeni prostori.
V Šmarjeti je bilo tudi posvetovanje s krajevnimi odbor Zbure, šmarješke toplice, Bela cerkev in šmarjeta, na katerem so se pomenili o volitvah, volilnih enotah in voliščih, kakor tudi o kandidatih, ki jih bodo predlagali.
Prejšnji torek je imel posvetovanje krajevni odbor ZVVI zaradi ureditve in usklajevanja spiskov članstva. Pomenih so se o zdravljenju socialno ogroženih članov in tudi o volitvah. Sklenjeno je bilo, da bodo sklicali množične sestanke članov te organizacije in misli s tega posvetovanja preneslt na članstvo.
Aktiv ZMS v šmarjeti si
je s pomočjo krajevne organizacije ZB nabavil gramofon in plošče, kar Je bilo nujno -potrebno za razvedrilo mladine. Aktiv je sklenil, da bo imel odslej večkrat plesne vaje, saj mladina v tem kraju nima primerne zabave in razvedrila.
ložba skladov pa celo za 155 odstotkov. Tak uspeh so v zadrugi dosegli z nagrajevanjem po delu v odvisnosti od dohodka na enoto opravljenega dela, z boljšo organizacijo dela, s štednjo pri materialnih stroških, z razširjenim sodelovanjem med zadrugo in člani kmetovalci, deloma pa tudi z boljšimi pogoji.
Pri takem povečanju delovne storilnosti bi si lahko po merilih delitve, ki jih je zadružni svoA sprejel za leto 1962, razdffili 7,298.000 din več za osebne dohodke, kot pa so jih obračunali, vendar so predlagali, naj denar nalože na sklade. Ta predlog je dal kolektiv in s tem pokazal željo za nadaljnji razvoj zadruge.
Člani sveta so ugotovili močno rast lastnih proizvodnih dejavnosti v zadnjem letu in uspešno delo pri po-družbljanju zemljišč in proizvodnje. Na lastnem kmetijskem obratu so poslovali z dohodkom, v gozdarstvu pa so pri osnovanju gozdnih nasadov več kot za trikrat povečali obseg dela, precej pa tudi proizvodnjo saditvenega materiala.
V gozdarstvu sc investicijski program presegli, v kmetijstvu ga pa niso v celoti Izpolnili, ker so se investicije zavlekle. Kolektiv je povedal, da bode letos morali vložiti znatna sredstva v gr.vinjj Stane.vatij. Ta predlog je zadružni svet enoglasno potrdil, člani kolektiva so zadružni sve! seznanili še z drugimi problemi, kot so obremenitev nekaterih odvisnih osnovnih sredstev, aron-
dacija zemljišč, odkup zemljišč in drugo. Glede teh vprašanj so na zasedanju sprejeli konkretne sklepe. ^ M. S-
Hotel Grad Otočec gradi stanovanja
Hotel Grad Otočec je dobil letos toliko sredstev iz stanovanjskih skladov republike in občine, da bo lahko pričel graditi težko pričakovani 12-stanovanjski blok. namenjen kolektivu, ki se je doslej stiskal v barakah onstran Krke. V novi stanovanjski stavbi bo 12 dvosobnih stanovanj, 8 samskih sob s po dvema ležiščema in 2- samski sobi s po tremi ležišči. Stanovanjski problem v kolektivu bo s tem za nekaj časa rešen, barake onstran Krke, ki kazijo okolje starodavnega gradu, pa bodo lahko podrli-Graditi bodo pričeli v drugi polovici maja ali v začetku junija. Novo stavbo bodo do zime v grobem dogradili do strehe. Zidali jo bodo v naselju Otočec ob Krki, pogodba za nakup zemljišča pa Je že podpisana.
Program mladinskega praznovanja v maja
Posebna komisija za pra2' novanje dneva mladosti Pri obč. komiteju v Novem me* stu je že sestavila program majskih manifestacij minutne. V praznovanje, ki bo trajalo od 1. do 31. maja, bodo zajeli mladino vseh področji-posebej pa bodo pritegn'11 organizacije in društva, v ka" terih delajo mladinci.
Razstava tehničnih izdelkov
Od sobote dalje bo v izložbenem oknu novomeške lekarne miniaturna razstava izdelkov, ki so jih napravili učenci osnovne šole »Katja Rupena« v Novem mestu pod vodstvom predmetnih učiteljev N. Goloba, L. Žagarja in J. Novakove, ki poučujejo tehnični pouk na tej šoli. Razstava je v okviru programa JPI. Za to razstavo bo na istem mestu razstava likovnih izdelkov učencev novomeške osnovne šole.
Lani 390 Ion, letos samo 244
V lanskem letu so v kmetijski zadrugi Žužemberk v prvih treh mesecih prodali 390 ton umetnih gnojil, zaradi letošnjega .pomanjkanja gnojil pa so jih letos v istem času prodali le 244 ton. Zelo veliko negodovanje je med kooperanti, ker niso prispela dušična gnojila, ki so za dognojevanje ozimin že nujno potrebna. Zadruga stalno sprašuje dobavitelja »Agrotehniko« in urgira zaradi že podpi-
sanih na/očilnic, gnojil P9 ni moč dobiti. Da bi se v bodoče kaj takega ne dilo več, je zadruga že zd3J naročila gnojila za jesen' sko sezono.
Navijači cen v zag«*'
V žužemberški zadr^1 so vse do marca nakupov8" li krompir, cena pa je bi'8 30 din, fco zadružno .<*18' dišče. Nekateri so pa SP13" kulirali in čakali višje ce-ne. Nova situacija na trS^ je povpraševanje po krt)"1' pirju zmanjšala, zato je na padla za celih 8 din8'' jev pri kilogramu. Rnze" tega je zadruga dobavo z* izpolnila, zato bodo m«*" vsi, ki so krompir »špara" za višjo ceno, prodati Pr' delek po nižji ceni, ki J"r je bila prvotno ponuđen8' M. ».
Ne jezite se, če ga V trafiki zmanjka: DOLENJSKI LlSt si naročite na vas» domači naslov
Naš smučarski center: v Črmošnjicah!
čeprav je zima že minila, naši smučarji Še ne mirujejo. Delajo na tem, da bi se čimprej priče) graditi smučarski center v Črmošnjicah, saj je sedaj primeren čas, Smučarski center bi služil v merilu Dolenjske za izvedbo smučarskih tekmovanj in tečajev, posebno za vzgojo smučarskih voditeljev in učiteljev, ki jih tako potrebujemo. Pa tudi gozdarji bi radi imeli redne smučarske tečaje za logarje, da bi se izurili za terenske vožnje v zimskem času.
V kratkem bodo prišli strokovnjaki iz Ljubljane in si bodo ogle* dali terene v Črmošnjicah. Določili bodo progo za veleslalom, dolgo okrog 1.800 metrov. Na tej progi, — seveda veliko krajši, je bilo izvedeno letošnje medobčinsko prvenstvo v veleslalomu in tradicionalno tekmovanje za pokal Vinka Padcršiča. Vse nastopajoče so navdušili smučarski tereni v črmošnjicah, ki ne nudijo užitka samo začetniku, ampak tudi izkušenemu tekmovalcu. Predvideno progo za
Zmaga Novomeščanov na republiškem prvenstvu sobnih modelov
7. aprila dopoldne je bilo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani republiško prvenstvo sobnih modelov. Tekmovanja so se udeležili modelarji iz Novega mesta, Ljubljane in Kranja. Tekmovali so v dveh kategorijah, in sicer z modeli razpetine kril do 35 cm in do 90 cm.
Ekipa AK Novo mesto je sodelovala v obeh kategorijah, in sicer pet tekmovalcev v kategoriji 35 cm in 3 tekmovalci v kategoriji 90 cm. V kategoriji 35 cm so Novomešcani dosegli popolno zmago. Republiški prvak jc postal Dušan Zupane, ki jc z letom 5 minut in 44 "sekund dosegel 344 točk in zasedel
1. mesto. Ostali tekmovalci iz Novega mesta so se razvrstili takole:
2. Ruža Zupane, let 5 min. 26 sek. in 326 točk, 4. Franc Klcmeneič, 4 nun. 35 sek. in 275 točk, 5. Dol-fe Šuštar, 4 min. 34 sek. in 6. Polde Fink, 4 min. 12 sek. V kategoriji 90 cm jc 2. mesto zasedel Polde Fink z letom 2 min. 40 sek. Tekmovalec  Franc  Klcmenčič je
z modelom do 35 cm razpetine dosegel izven konkurence tudi nov dolenjski rekord z letom 6 min. 27 sek.
Marsikdo si ob tej vesti nc bo mogel ustvariti prave slike, zato dodajmo pojasnilo. Sobni modeli so pri nas še dokaj mlada letal-sko-modelarska panoga, ki pa zahteva veliko strokovno znanje, ročno spretnost in zvrhano mero potrpežljivosti. Model, ki meri čez krila 35 cm, ne tehta več kot 1 gram, 90-ccntimetrski modeli pa približno 2 grama. Model je izdelan iz posebno lahkega tropskega lesa — balza, prevlečen pa je s posebno t ..-ltiloidno opno, debelo nekaj tisočink milimetra. Model poganja drobna gumijasta vrvica. Na tekmovanju, ki je v zaprtih prostorih, so potrebni posebni pogoji. V dvorani mora biti popoln mir, saj na let modela vpliva že glasno govorjenje, hoja po dvo-ram, še posebno pa najmanjši prepih. To daje tekmovanju svojevrstno mikavnost, D. Z.
Brzopotezno prvenstvo Novega mesta za april
Društvenega brzopoteznega prvenstva za april se je udeležilo 17 udeležencev, med njimi tudi Mafija Butala, igralka prve ekipe Jesenic, ki ,sedaj službuje v Novem mestu. Čeprav je skoraj do konca 'umirja vodil Sitar, Je moral zaradi poraza in remija v zadnjih dveh kolih prepustiti prvo mesto Penku.
Vrstni red je bil naslednji: Pen-*o 13,5; Sitar 13; Radovanovič 12,5; Tisu 11,5; dr. Golež in Abromovič 10; Malnartč in Mrvar 8,5; Bartol j '; Kranjc 7; Gazvoda in Matjašič" ».5; Marija Butala in lic 6; Sku-*e 5; Judež 3 in Berger 0.
Presenetil je Abramovič, ki je •"vic nastopil na' društvenem prvenstvu in se uvrstil kar na 5.-6. toesto.
Šahovski turivr v Kostanjevici
V klubu SZDL v Kostanjevici so
* nedeljo dopoldne odigrali brzo-jurnir šahistov domačinov. Prvo ?es'o si je priboril Janez Strel, rfMW Jože Jankovič in tretje Loj-
* Hribar. Tak turnir Je bil pri
nas prvič in je dosegel lep uspeh. Vsem nastopajočim čestitamo in jim želimo veliko uspeha na pripravah za medkrajevno tekmovanje.
Tov. Lojze Hribar je tudi vodja šahovskega krožka pionirjev na osemletki v Kostanjevici.
Miha Burja
Medobčinsko pokalno prvenstvo
Odbor za šah pri Občinski zvezi za telesno kulturo v Novem mestu je razpisal medobčinsko šahovsko moštveno prvenstvo za pokal maršala Tita. Igra se na štirih deskah. Udeležuje se ga 8 najboljših moštev iz občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
V prvem kolu se srečajo v Novem mestu v Domu JLA v nedeljo, 14. aprila, ob 9. uri: Novo mesto II : Črnomelj JLA : Trebnje in Stopiče : Novo mesto mladinci. Metlika in Novo mesto I bosta odigrala svoj dvoboj po sporazumu v Metliki do 17. aprila.
Slavko Sitar
veleslalom bo potrebno, samo podaljšati, izsekati nekaj dreves in dobili bomo progo, ki ne bo zaostajala za znanimi tekmovalnimi progami na Gorenjskem.
Hkrati bo določen tudi prostor za krajšo vlečnico, ki bo smučarje popeljala na smučišča. Ko bo zgra* jena, bo to prva taka naprava na Dolenjskem in bo mnogo pripomogla tudi za razvoj smučarskega športa. Tudi skakalci bodo dobil! v črmošnjicah skakalnico. Vse te naprave pa bodo lahko koristile svojemu namenu samo, če bomo imeli dovolj prostorov za prenočišče in prehrano smučarjev. Zato je v načrtu, da se zgradi večja planinska koča, ki ne bo služila samo v zimskem času, ampak tudi poleti za razne seminarje, predvsem pa bo možno tudi urediti, da bodo Crmošnjice postale center za rekreacijo delovnih ljudi.
Ker so Crmošnjice lahko dostopne tudi v- zimskem času in ker smo , opazili, da so tamkaj zelo ugodne snežne razmere, smo se odločili za ta kraj. Ze pred vojno so smučarji iz Novega mesta radi hodili v Crmošnjice, saj so spoznali, da tam dolgo obleži sneg in da so tamkaj lepi tereni, posebno na Gačah.
Ko bodo prišli še strokovnjaki iz Ljubljane za gradnjo smučarskih prog za veleslalom in skakalnice, bomo tudi v Novem mestu uredili vse potrebno, da se v Ha-govem logu pregleda teren za večjo skakalnico, prav tako v Smi-helu, saj so letošnje skakalne tekme pokazale, da imamo med mladino veliko število navdušenih skakalcev in tudi številni gledalci z veseljem obiskujejo " skakalne prireditve.
Joče Glonar
Rokometna
sekcija v Kapelah
Fred dobrim tednom je bila na sejmišču v Kapelah skupina fantov pri delu. To so bili člani mladinske rokometne sekcije, ki so pripravljali igrišče.
Ker igrišče še ni bilo dovolj zravnano, jc po skopnelem snegu na njem stala voda. Brezobzirni kmetje, ki prihajajo na sejem z vozovi, pa so ga tako razgazili, da so se fantje morali oprijeti prej dela kot igranja.
Zemljo, ki jo kopljejo na tem igrišču, vozijo v jamo, igrišče pa nameravajo ograditi. Lani so si kupili nogometno žogo, zdaj pa nameravajo nabaviti še žogo za rokomet.- Tako bodo lahko začeli trenirati rokomet za občinsko tekmovanje.
žal, nimajo prav nič denarja, zato bodo morali narediti čimveč sami. Lepo bi bilo, če bi jim pri delu pomagala mladina iz osnovne šole, saj bo pozneje igrišče tudi njej koristilo. J. V.
Taborniško srečanje v Brežicah
. Taborniki partizanskega od-j^ua Matije Gubca so 7. apri-j* organizirali v Brežicah pri-'■"eljsko srečanje s sosednjimi noiami Udeležili so se ga ta-□„\",kl lz Sevnice, Krškega, Zar c ln Bregane. (Zadnji so bh?,*1' neugodnih zvez z vlaki Jr"s|l v Brežice kar peši) Na-[„ n srečanja je bil razvijati u'rjevati stilte med enotami.
wP°Poldnc so brežiški tubor-<lom PrlPr»vlll v Prosvetnem Je » kl<lturni spored, ki se ga ležii Zen gostov-tabornlkov ude. |„ "° veliko staršev, pionirjev bii 7'adine. Med udeleženci je » oahM,rl1 Predsednik občinskega "»bora SZDL tov. Ivan Zivlč.
Urtl.Programu so taborniki po-«rn«i ' rta njihovo življenje ni boM, ?° »amo na dva meseca "vhn". * '»rnveč so razne -ak-»roij, 1 ses'avnt del njihovega
'»m,. sko71 vsc lcto- Po' n*k»i sk"Plnc so pokazale vejani veščine: signalizacijo, PotniK voziov, poznavanje "omotia,akov      nu<lenJe Prve
«grijulrnProvizlranem tabornem '»boVi.80. obujali  spomine na WJe,»je, pelj taborniške pe-
srni in popevke, recitirali in pripovedovali šale. Član Izvršnega odbora ZTS tov. Andrej Pclko jim Jc ob tej priložnosti Izročil priznanje izvršnega odbora ZTS - trak partizanske enote, ki ga s tem brežiški taborniki osvajajo že drugič. Poudaril je, da se s svojim delom uvrščajo med najboljše enote v Sloveniji.
Po programu so se taborniki pomerili v šahu In namiznem tenisu, po kosilu pa so se prijetno zabavali ob zvokih pesmi in plesu. J. V.
Nogometaši niso zadovoljni
Nogometaši brežiškega Partizana so 7. aprila gostovali v zrečah in doživeli poraz. Premagala Jih je tehnično slabša ekipa Partizana iz zreč 4:3 (3:1). Odločujoči gol Je padel iz enajstmetrovke. Brežlčani so zelo razočarali.
Sodnik jo bil pristranski, oškodoval je Brežičane, ko Je prisodil enajstmetrovko. Igrišče Jo bilo zadovoljivo, gledalcev pa okrog 200.
SODELUJMO V LETU TEHNIČNE KULTURE!
Letošnje Jugoslovanske pionirske igre se odvijajo pod naslovom »Leto tehnične kulture«. Organizacije Ljudske tehnike na našem področju imajo zato polne, roke dela s pripravami in z vključevanjem šolske mladine v to obsežno akcijo. Nemalo pomoči jim nudijo tudi vse družbene organizacije, ki imajo v svojih vrstah mladino. Občinski odbor Ljudsike tehnike Novo mesto sklicuje za nedeljo, 14. aprila, ob 9. uri v sejni dvorani ObLO (bivši OLO) drugo redno letno konferenco, na kateri bo največ govora o akciji »Leto tehnične kulture«. Dejavnost Ljudske tehnike se bo v okviru tega odvijala v DPM, v klubih mladih tehnikov, v vseh pionirskih odredih, v klubih znanosti in tehnike, v aktivih ZMS na vasi in v delovnih kolektivih. Konference se bodo udeležili predstavniki vseh tehničnih in družbenih organizacij, zato bo prav gotovo izzvenela v delovni dogovor vseh za razvoj tehnične kulture na Dolenjskem.
Marjan Tratar
Planinci v Radečah
Pred nedavnim so imeli v Radečah občni zbor Planinskega društva, ki šteje 241 članov. Na zbora so mnogo govorili o koči na Pre* hodavcih in o gradnji koče na Lovrencu ter seveda o plodnem delu v minuli sezoni. Sklenili so, da bodo pridobili še več članov, Čuvali floro po zasavsknih hribih, prirejali skupinske Izlete in vzgajali planince fotoamater je.
Jugoslovanska planinska zveza je podelila zlate značke aa^luinim planincem Kose 1 ju, Krafoglu, Žarnu in Kramžarju, srebrni znački pa sta dobila tovariša Adam iu Pobar.
Po občnem zboru je bil družabni večer. S. Sk.
H Varaždinska industrija svile (VIS), konfekcije in dežnikov bo na podlagi pogodb in uspešnih pogajanj dosegla letos rekorden izvoz svilenih tkanin.
■ Tovarne za izdelavo celuloze
porabijo čedalje več celuloznega lesa. Leta 1960 so predelale 205.000 kub. metrov celuloznega lesa, letos ga bodo potrošile 365.000 kub. metrov, leta 1967 pa že 750.000.
Zgled Pionirjevega športnega društva
Prejšnjo sredo je bil redni občni zbor sindikalnega športnega društva »Pionir«, ki je v dobrih dveh urah plodnih poročil in razprav povzel delo od ustanovitve do danes in sprejel tudi delovni načrt za letošnje leto.
»Pionir« je bil ustanovljen v drugi polovici lanskega leta, vendar so nekatere sekcije in klubi že prej samostojno delovali in dosegali kar lepe uspehe. Tako bo kegljaški. klub jeseni slavil že 10-letnico delovanja, pa tudi strelska družina in šahovska sejecija imata precej lepo preteklost. Sicer pa se je društvo kot celota kmalu uveljavilo, predvsem na »Delavskih športnih igrah« in na »Gradbenih igrahu, ter osvojilo ekipni pokal prvakov. V društvu so najmočneje zastopane naslednje panoge: kegljanje, strelstvo, odbojka, namizni tenis, rokomet, plavanje (vse v moški in ženski zasedbi); balinanje in nogomet.
Strelska družina je na 26 tekmovanjih 12-krat osvojila prvo in dvakrat drugo mesto. V tekmovanju posameznikov je strelec Marjan Kos osvojil občinsko in okrajno zlato puščico. Balinarski klub je že v drugem letu delovanja osvojil vsa prva mesta v občinskem merilu, bil pa je tudi prvak na delavskih športnih igrah. V reprezentanci Novega mesta sta prispevala lep delež k osvojitvi odličnega drugega mesta v Ljubljani tudi balinarja Plantan in Hren. Šahovski klub se je. po uspešnih tekmovanjih uvrstil v tretjo ligo. Najlepše pa se je uveljavil kegljaški klub. Poleg številnih prijateljskih srečanj se je udeležil mnogih tekmovanj. Kegljaški klub brani rekord Dolenjske ekipno in posamezno. V dvanajstčlanski re-
publiški ligi je dosegel 8. mesto. Na tekmovanju v hrvatskd^sloven-ski ligi je popravil ekipni rekord Dolenjske na 5101 kegelj, pri posameznikih pa je Hren izboljšal Mrzlakov rekord na 914 kegljev.
Ostale sekcije nimajo, stalnih tekmovanj, ampak se udeležujejo športnih srečanj in športnih .iger.
Na občnem zboru je bil sprejet široko zasnovan plan dela za letošnje leto, ki bo dejavnost društva še bolj utrdil in prispeval k množičnosti in kvaliteti športa na Dolenjskem. Sklenjeno je bilo tudi,' da se nogometni klub pridruži novoustanovljenemu NK Elan. V razpravi je bilo poudarjeno, da naj Ima društvo še tesnejše stike s sekcijami v Krškem in Ljubljani.
Ne kegljišču SSD »Pionir« gostuje tudi KK Železničar. V društvu niso včlanjeni samo člani delovnega kolektiva, ampak so odprta vrata vsem, ki so željni športnega udejstvovanja. Posebna zahvala in priznanje gre delavskemu
svetu SGP »Pionir«, ki vsestranska podpira delo društva. V letošnjem letu čakajo SSD velike naloge, saj mora braniti pokale SIG in Delavskih športnih iger.
Med ostalimi gosti je občni zbor pozdravil tudi podpredsednik občinske zveze za telesno kulturo, ki se je o delu društva zelo pohvalno izrazil. Na kraju .je razdelil diplome in odlikovanja. Ko je do* sedanji predsednik društva tovariš Ivan Kočevar prejel odlikovanja kot priznanje društva za dosedanje delo, se val navdušenja dolgo ni polegel. Diplome in odlikovanja je dobilo osem posameznikov.
Občni zbor je uspešno vodil tovariš Janez Hambroš kot delovni -predsednik. Po daljši razpravi je bil izvoljen 11-čianski upravni odbor, za novega predsednika pa tovariš Marjan Filipčič.
Sindikalnemu športnemu društvu »Pionir« želimo še veliko, uspehov, saj je prav to društvo najmočnejši činitelj športnih dejavnosti na Dolenjskem. L.
Poraz brežiških rokometašev
Brežiški rokometaši so 7. aprila odigrali drugo prvenstveno rokometno tekmo vzhodne slovenske lige v Slovenskih Konjicah. Zmagali so domačini, in sicer 25:16 (14:4). Tekma je bila na višini slovenskega rokometa. Brežičani so klonili pred boljšo ekipo. Igra je
bila hitra,. dokaj ostra Mlada ekipa Slovenjega Gradca je enotno moštvo, ki Igra hiter rokomet. Ekipa je trenutno eno najboljših moštev Slovenije, zato je poraz Brežičanov normalen. Pri domačinih se je predvsem izkazal odlični
»bombarder«  Stumberger, ki je
večkrat iz daljave presenetil vratarja Novaka. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: za Slovenj Gradec: Kralver, Krajne, Pučko, Stumberger, Krenk, Vrunč I, Gologranc, Ocepek, Vrunč II, Jakopič, Merčnik, za Brežice: Novak, Šetinc, Molan, Kneževič, Tintar, Vidmar, Florjančič, Avsec, Bosina, šindler, Šetinc -M.
Omenili bivše, da sta bila oba vratarja poškodovana.
Sodnik Mirko Ajder iz Maribora je t grešil v škodo obeh moštev. Gledalcev je bilo približno sto. Med tekmo je deževalo.      —ik
SEVNICA: vzor krajevne skupnosti
Ko bomo začeli sestavljati statute bodočih krajevnih skupnosti v mestih in na podeželju, bo treba streti marši-kak trd oreh. 2e zdaj se nemalokrat vprašujemo, kaj naj krajevne skupnosti delajo, še bolj pa nas mori razmišljanje o tem, od kod najti sredstva za njihov obstoj in delovanje. Odgovor na vse to jc v praksi našla stanovanjska skupnost v Sevnici. Ze skoraj dve leti opravlja vse tisto, kar delajo druge stanovanjske skupnosti, poleg tega pa se zelo uspešno ukvarja še s komunalnimi problemi. 36 milijonov in pol je znesla njena lanska realizacija v sedmih servisih. Prebivalci Sevnice pa so po njeni zaslugi imeli zlasti lani mnogo manj težav z vodovodom, odvozom smeti, s kanalizacijo, z raznimi popravili in. nekaterimi obrtnimi storitvami.
* LJUBITELJI NOGOMETA!
NoRometni klub ELAN je spet zaživel. Vodstvo kluba vabi vse nogometaše in vse, ki žele sodelovati na redni trening vsak torek in petek ob 16. uri na Stadion bratstva in enotnosti 1
NOGOMETNI KLUB »ELAN« NOVO MESTO
Večina servisov je bila u-stanovljena v letu 1961, lani pa so odprli še krpalnico in likalnim pri pralnici in začeli kooperirati s kemično čistilnico v Vidmu-Krškeni. Osnovnih sredstev je vsega za 19 milijonov, od tega je 1 milijon posojil, za 14 milijonov dinarjev vrednosti pa je bilo prenesenih na skupnost od prejšnjih lastnikov. To so največ zgradbe.
Vodovod, ki ga je prevzela v upravljanje stanovanjska skupnost od nekdanjega podjetja »Marok«, je bil zelo zanemarjen. Posamezna naselja, na primer ono na področju Klavniške ulice, so bila skoraj pol leta brez vode. Te težave so odpravili že lani. S kanalizacijo je bilo približno enako. Nihče ni skrbel za čiščenje in redno vzdrževanje. Osem delavcev stanovanjske skupnosti že več kot eno leto dni dela pri vzdrževanju kanalizacijskih  naprav. Najeli
so celo 6 milijonov dinarjev posojila, da bi zgradili kanalizacijo v novih stanovanjskih naseljih, ki so še vedno brez nje.
Svojevrsten problem so bili pogrebi, pa tudi pokopališča, javne tehtnice in sejmišče. Zlasti komunalne naprave so propadale, ker ni nihče skrbel za vzdrževanje. Javno tehtnico in sejmišče je stanovanjska skupnost uredila, kolikor se je le dalo, in oboje že predala v upravljanje kmetijski zadrugi Zasavje. Ker je dosedanje pokopališče prepolno, bo treba najti prostor za novo. Najpripravnejša bo Radna. Lani so sami izdelali mrtvaški voz (dotlej ga v Sevnici nI bilO) in kupili tudi uniforme za pogrebce.
Za odvoz smeti ni do lanskega leta skrbel prav nihče. 75 posod za smeti je že razdeljenih po stavbah, enkrat na teden pa redno odvažajo smeti na javna smetišča. Javna
pralnica je opremljena s pralnim strojem, s centrifugo za ožemanje, z brzoparilnikom in s sušilnim strojem, za krpalnico pa so lani kupili nov šivalni stroj. V pralnici so zaposlene 3 delavke, razmišljajo pa--o tem, da bi eno uporabljali tudi za pomoč gospodinjam pri večjih čiščenjih.
Javna pralnica, obrat družbene prehrane, servis za pomoč hišnim svetom (v njem so razni obrtniki, ki opravljajo manjša popravila na stavbah), brivnica, pleskarski servis, servis za komunalne službe (vodovod, kanalizacija, pokopališče) in kovinarski servis (ključavničarji in klepar-
ji), to so na kratko naštete dejavnosti stanovanjske skupnosti v Sevnici. Servis komunalnih služb je ustvaril lani 13 milijonov dinarjev realizacije, obrat družbene prehrana več kot 6 milijonov in pol, brivnica 2 milijona 403 tisoč, ostali pa le nekoliko manjše zneske. Stanovanjska skupnost je končno le dobila u-pravne^prostore, ki so vsaj primerni, čeprav tajnika, ki ga že dolgo zaman iščejo, močno pogrešajo. Veliko laže pa bodo živeli in razvijali svojo dejavnost v\orist vseh Sevničanov, če bodo naročniki njihove račune hitreje plačevali, tako vsaj so nam povedala dekleta v upravi.
Iz programa PZ v Črnomlju
Proti koncu preteklega leta
je tudi v črnomaljski občini zaživela Počitniška zveza. Delavni 13-članski izvršni odbor, ki ga vodi Jožica Furlan, prodajalka v poslovalnici »Borovo«, ima letos v načrtu več nalog in pester program dela. V tem letu se bodo predvsem posvetili članstvu, ki naj bi se ob dobri seznanitvi mladih ljudi z vsemi prednostmi in pomenom Počitniške zveze kmalu povečalo za novih -400 do 500 članov. V organizacijo nameravajo pritegniti predvsem delavske in kmečke mladince.
■ Iz delovnega programa izvršnega odbora PZ v Črnomlju za leto 1963 je razvidno, da nameravajo organizirati pohod v znane partizanske kraje, stalne nedeljske izlete v bližnjo okolico, prirejati propagandna predavanja po vseh večjih središčih v občini ln sodelovati z družinami in odbori PZ lz drugih občin, okrajev ln republik.  Udeležili pa  se bodo
tudi zborovanja dolenjskih »počlt-ničarjev« na Bazi 20, če bo organizirano.
■ Mladi organizaciji želimo, da bi z razgibano dejavnostjo kmalu povečala in utrdila svoj ugled, zlasti pa da bi ob vsestranski pomoči drugih organizacij (n. pr. ZMS) marljivo uresničevala svoja načrte.
■ Odkup kmetijskega blaga lz
kmetijskih gospodarstev se je letos Januarja v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečal za 58 odstotkov. Odkup žita Je bil v tem času za 11 odstotkov večji, odkup živine za 114 odstotkov večji, perutnine in Jajc so kmetijska gospodarstva prodala za 48 odstotkov več, mleka in mlečnih izdelkov za 29 odstotkov več, vrtnin in zelenjave za 300 odstotkov ln alkoholnih pijač za 303 odstotke več kot leto dni prej.
av
PRIZNANJE DRUŠTVU KNJIGOVODIJ
V soboto dopoldne je bila dvorana kina KRKE v Novem mestu premajhna, da bi sprejela vse, ki so se udeležili V. rednega občnega   zbora Društva knjigovodij Novo mesto. Letni   obračun najdelav-nejšega izmed dolenjskih strokovnih društev je potekal v znamenju zasluženega   priznanja,   ki gre široki razgledanosti društvene uprave in zavesti članov, ki imajo v naših gospodarskih   in drugih organizacijah bistveni del nalog za čuvanje zakonitosti v poslovanju. Zbor je začel Franjo švent, zaslužni predsednik društva, ki je med gosti pozdravil tudi Luko Dolenca, podpredsednika   OLO Ljubljana, predstavnike ObLO in ObO SZDL Novo mesto, strokovne sodelavce, predstavnike Združenja knjigovodij LRS, goste iz Celja in dijake 4. letnika ESŠ iz Novega mesta. Po izvolitvi organov zbora je tov. Rudolf čajič predaval o   »Problematiki novega kontnega plana« in navedel precej zanimivosti, ki jih bo nujno treba vskla-diti   z   novimi teorijami, saj jih prinaša praksa in dolgoletna izkušenost naših knjigovodstvenih kadrov. Razprave ni bilo toliko, kolikor bi je kdo morda   pričakoval, toda vemo, da so knjigovodje na številnih tečajih in seminarjih tudi v minulem letu dobro izkoristili čas za praktično delo. V imenu    občinskega odbora SZDL Novo mesto je zbor pozdravil tov. Miro Thor-. ževskij, ki je posebej poudaril pomen knjigovodij kot čuvarjev zakonitosti. Zahvali] se je društvu za pomoč, ki ga je nudilo pri dviganju strokovnega znanja članom in organizacijam; hkrati je predlagal,   naj   bi ustanovili servise   za knjigovodsko, pomoč manjšim podjetjem. Predstavnik društva iz Celja je med drugim poudaril, da je novomeško knjigovodsko društvo lahko  drugim  za zgled, ker vzorno povezuje teorijo s prakso.
O dosedanjem delu društva knjigovodij v Novem mestu bomo prihodnjič napisali malo več. Naj tu omenimo še, da so ob petletnici obstoja društva izdali lično brošurico, kateri so napisali uvodne besede Niko Belopavlovič, Miro Gošnik, Ravnateljstvo ESŠ v Novem mestu, Združenje knjigovodij LRS in dosedanji predsednik Franjo Švent. Za danes pa naj sklenemo te vrstice z upravičeno in tehtno ugotovitvijo: ob petletnici obstoja društva knjigovodij — vsem, ki v njem delajo, zanj skrbijo in ga razvijajo naprej, javno pohvalo in priznanje za zgledno opravljeno delo! Strokovna društva na našem področju se lahko ob organiziranem ' in vztrajnem delu- našili knjigovodij veliko nauče!
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 12. aprila: Lazar Sobota, 13. aprila: Ida Nedelja, 14. aprila: Valerija Ponedeljek^ 15. aprila: Helena Torek, 16. aprila: BoHslava Sreda, 17. aprila: RndoU Četrtek, 18. aprila: JSonrad
Ob bridki izgubi mojega dragega moža in očeta
BOŽIDARJA HORVATA iz Metlike se iskreno zahvaljujeva primariju dr. Ivu Smrečniku in osebju pljučnega  oddelka  novomeške bolnišnice, Zvezi borcev, ZVVI, godbi in pevcem   iz   Metlike, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči:  žena  Pepca  in sin Božo z družino
Namesto venca na grob pokojnega akad. slikarja Franja Stip-lovška so darovali Fran Bernctič, družina Ilovar in Slavica Zorko Društvu prijateljev mladine vsak po 2000 din. Vsem prav lepa hvala!
Upravni odbor ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO MESTO, Mej vrti 5
razpisuje delovno mesto
— statistika
za delo v zdravstveni statistiki.
Pogoji: srednješolska izobrazba. Interesenti naj takoj vložijo prošnjo na upravni odbor Zavoda za zdravstveno varstvo, Novo mesto. Mej vrti 5.
'2€*

m.
VESPO, nekoliko karambolirano, ugodno proda Stanko Skočir, Loka pri Zidanem mostu.
HIŠO (soba, kuhinja, shramba) z elektriko in vodo, vrtom, vse v odličnem stanju ugodno proda Marija Rimac, Cerovi log 15, Šentjernej.
TV — RIZ 52 »Kumrovec« ž dvojno anteno prodam na ček ali za gotovino. Mokronog, Ribjak štev. 10.
VSEUIVO HIŠO v blišini Krmelja s skoraj novim gospodarskim poslopjem, z inventarjem in opremo ali brez nje, sadni vrt, vinograd in 1,50 ha zemlje ugodno prodam. Informacije: Heuči Fa-bijan, Gabrijele, Krmelj.
NOVO HIŠO z vrtom in šupo ugodno prodam. Podgozd 3, p. Dvor pri Žužemberku.
KOSILNICO z žetveno napravb na 18 nožev »Dering« proda Franc Markič, Kokrica 1, p. Kranj.
OMARO in dve postelji prodam. Rukše, Glavni trg 30 (od 15. ure dalje).
VINOGRAD prodam v Grčevju in oddam stanovanje. Gačnik, Ceš-njice 6, Otočec ob Krki.
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Jerebova 14, Novo mesto.
SIVO MOŠKO pomladno obleko za srednjo postavo ugodno prodam, ker ml je premajhna. Naslov v upravi lista.
KOMPLETNE rezervne dele za generalno popravilo »Volkswagen« prodam. Naslov v upravi lista (3021-63).
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem v službo k dvema_osebama. Nastop službe takoj. Mr. Marta Slapar, Novo mesto, Resljeva 5.
ENOSOBNO stanovanje iščem v Kostanjevici ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista.
TAKOJ VSEUIVO HIŠO ugodno prodam v Gotni vasi 31 pri Novem mestu.
KORESPONDENT za italijanščino išče primerne zaposlitve v okolici Novega mesta ali v mestu. Vzamem delo tudi na dom. Naslov v upravi lista (259-63).
ENO- ali DVOSOBNO stanovanjsko hišo kupim v Novem mestu, Ljubljani, Dol. Toplicah ali bližnji okolici. Marija Levstek, Novo mesto. Glavni trg 11.
DALMATINEC, sedaj v" Nemčiji, 25 let (188 cm visok), svetlih las, želim znanstva z dekletom do 25 let, visokim od 160 cm dalje, ki zna hrvaški jezik. Interesen tke naj pošljejo ponudbe s fotografijo v upravo lista (3031-63).
francoski film »Prevaranti«, 17. aprila slovenski film »Balada o trobenti«.
Metlika: 13. in 14. aprila ruski film »Dekliška pomladit, 17. aprila »400 udarcev«.
Mokronog: 13. in 14. aprila italijanski film »Preprosto dekle*,
Novo mesto: od 12. do 15. aprila ameriški barvni film »Alamo« I.
del, od 16. do 18. aprila francoski film »Nepredvideno«.
Sevnica: 13. in 14. aprila ameriški film »Jez na Pacifiku«, 17. aprila ameriški film »Bela divjina«.
Trebnje: 13. in 14. aprila francoski barvni film »Blago z obale Durance«.
Žužemberk: 14. aprila češki film »Romeo, Julija in tema«.

Brestanica: 13. in 14. aprila nemški barvni film »črni blisk«, 17. aprila francoski film »Igre ljubez-
ni«.
Brežice: 12. in 13. aprila ameriški barvni lilm »Živim za tebe«.
Črnomelj: 12. in 14. aprila francoski barvni film »Taksi za To-bruk«, 16. in 17. aprila švedski film »Poletje z Moniko«.
Kostanjevica: 13. aprila barvni film  »Tomo  Palčič«,   14. aprila
MATIČNI URAD ČRNOMELJ
V marcu so bili izven bolnišnice rojeni 3 dečki in dve deklici.
Poročili so se: Nikola Kovačič, delavec iz Tončič, in Irnia švaj-ger, uslužbenka iz Črnomlja; Petar Brajkovič, oficir iz Črnomlja, in Mileva Djukič, uslužbenka iz Po-povca; Miško Petrov, uslužbenec iz Štipa, in Marija Kočevar, medicinska sestra iz Črnomlja; Peter Jerman, strojni ključavničar iz Lo--ke pri Črnomlju, in Breda Dacar, uslužbenka iz Črnomlja; Bojan Vipavec, strugar iz Črnomlja, in Ana Rangus, šivilja iz Metlike; Janez Pavlin, delavec iz Črnomlja, in Katarina Bahkovec, dijakinja iz Kočevja; Peter Jakopič, delavec iz Jesenic, in Vera Veselic, delavka iz Jesenic.
Umrli so: Marija Bizovičar, kme-tovalka iz Dobličke gore, 73 let;
Marija Schuster, gospodinja iz Nakla, 62 let; Ivan Ličov, upokojenec iz Črnomlja, 77 let; Barbara Cvitkovi, gospodinja s Tribuč, 75 let.
MATIČNI URAD DOL. TOPLICE
Rojstev in porok v marcu ni bilo.
Umrla sta: Marija štrumbelj, kmetovalka Iz Uršnih sel, 72 let; Leopold Mežnarič, kmetovalec iz Dol. Polja, 68 let.
MATIČNI URAD METLIKA
V marcu je bil Izven bolnišnice rojen 1 deček.
Poročili so se: Jožef Stepan, delavec, in Marija Govednik, po-sestnica, oba iz Grabrovca; Anton Kolar, šofer iz Bušinje vasi, in Terezija Crnugelj, gospodinjska pomočnica iz Metlike.
MATIČNI URAD SEMIČ
Rojstev izven bolnišnice v marcu nI bilo.
Poročili so se: Martin Rozman, poljski delavec iz Vinomera, in Amalija žugelj, poljska delavka s Talčjega vrha.
Umrli so: Ana Jakša, užitkarica iz črešnjevca pri Semiču; Katarina Ramuta, užitkarica iz Osojnika; Franc Nampelj, upokojenec iz Se-miča.
MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 1. do 8. aprila je bilo
rojenih 15 dečkov in 12 deklic. Porok ni bilo.
Umrli so: Ivan Kobe, sin delavke s Pristave, 2 leti; Anton Fine, upokojenec z Drečjega vrha, 67 let; Božidar Horvat, dimnikar iz Metlike, 52 let.

INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN
»KREMEN« — NOVO MESTO
razpisuje
za potrebe novega obrata ravnega stekla v Bršlinu pri Novem mestu večje število delovnih mest kvalificiranih in visokokvalificiranih
— KLJUČAVNIČARJEV, MEHANIKOV,
— ELEKTRIČARJEV, MIZARJEV,
— KURJAČEV, ZIDARJEV
— IN DRUGIH SODELAVCEV.
Nastop službe po dogovoru. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja--
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Alojzija Maru-šič iz Dobrave — Marinko, Kristina Matko iz Gabrja — Franca in Mileno, Marija Ivec iz Malin — Jožeta, Milena Mržljak iz Kaniža-rice — Romana, Ljudmila Oven iz Malega Vidma — Miroslava, Stanislava Medved iz Krškega — Matejo, Terezija Sotler iz Brgleza — Zdenko, Slavka Stih iz Gotne vasi
— Suzano, Marija Rizvić iz Radne
— Ena, Stanka Grilc iz Stranja — Božidarja, Frančiška Skubic iz Črnomlja — Ivana, Kristina Zabu-kovšek s Sinjega vrha — Majdo, Slavka Jakše z Broda — Irono, Albina Lešnjak z Rake — Renato, Frančiška Larisi iz Zgornjega Gorja — Sandija, Štefka štefanič iz Kočarije — Slavko, Marija Žagar z Uršnih sel — deklico, Marija Sinko iz Roj — dečka, Terezija Borse iz Polhovice — dečka, Marija šušterič iz Krškega — deklico, Jožefa Grabljevec iz Velikih Dol — deklico, Veronika Pezdirc iz Črnomlja — deklico, Marija škerjanc iz čužnje vasi — deklico, Zofija Prah iz Jelš — dečka.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Nada Zidarič iz Globokega — Albino in Radico, Anica Molan.iz Globokega — Aleksandra, Marija Bizjak iz Planine'
— Vojka, Barica škrlec iz Laduča
— Danico, Vida Novak iz Sp. Starega grada — Borisa, Antonija Portič iz Bleda — Nevenko, Matilda Rozman iz Pavlove vasi — Anico, Marija Verstovšek iz Brezine — Heleno, Angela Prah iz Kladja — Jožico, Anica Danko'iz Sentlenarta — Marjana, Aleksandra Pečnlk iz Brežic — Mojco, Slava Jurcčlč lz Drnovega — Albina, Elizabeta Svajger iz Pečic — Jožico, Antonija Prah lz Prilip — Renato, Ljudmila Lupšina iz Glogovega broda — Jožico, Marija Dušic iz
NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA!
Cvet: lapuha (300 din), malih marjetic (250 din), črnega trna (450 din), gloga (400 din).
Korenine: bodeče neže kompave (250 din), sladkih koreninic (200 din), troben-tice (150 din), regrata, samo rumenega (150 din), repinca (80).
Lubje: češminovih korenin' (420 din).
Pohitite z nabiranjem 13-puhovega cveta! Cene in navodila za nabiranje dobite pri vaši zadrugi ali naravnost pri GOSADU, skladišče Novo mesto, Slakova ul. 8.
Pavlove vasi — Aleksandra, Ro-zalija Prednanič iz Artič — Romana.
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Franc Zapušek, brusač iz Sevnice, se je v Sevnici z motorjem zeletel v osebni avtomobil in si poškodoval noge; Marija Pucelj, delavka iz Loške vasi, si je s škarjami - poškodovala prste desne roke; Jožefa Novak, upokojenka S Trške gore, je padla na peč in se opekla po levi roki; Zdenka Mateš, hči delavke iz Kočevja, je padla in si poškodovala levo koleno; Jožefa češnovar, upokojenka iz Po-nikev, je padla pod voz in si poškodovala prsni koš; Milanu -Ma- -rušiču, sinu posestnika iz štrita, je železniški' prag padel na levo roko.
ČESTITKA
MARJANU MOSKONU, inženirju elektrotehnike, želimo uspešen študij na univerzi v Chicagu in srečno pot ob odhodu v ZDA. Prijatelji iz Strele in Omege.
Kmetijska zadruga »ZASAVJE« - Sevnica
sprejme takoj
v delovno razmerje
kvalificiranega AVT0KLEPARJA
Pogoj: zaželena praksa v avtokleparski stroki. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku. Pismene ah ustne ponudbe sprejema kmetijska zadruga »Zasavje«, Sevnica. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
SPORED RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: -poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00. 10.30, 22.00. Pisan glasbeni spored 04 5.00 do 8.00.
PETEK, 12. APRILA: 8.05 Pripovedke iz Dunajskega gozda. 8.40 Mali klub ljubiteljev popevk. 9.45 Zapojmo z Zadovoljnimi Kranjci. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Vrtnarstvo. 13.30 Ob zvokih zabavno glasbe. 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 15.15 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 18.25 Ruske ln ukrajinske pesmi. 18.45 Iz nnših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice, 20.00 Lahka glasba. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Skupni program JRT — Studio Ljubljana.
SOBOTA, 13. APRILA: 8.05 Po-starček v mladinski glasbeni redakciji. 9.25 Ritmi Latinske Amerike. 10.15 Z obiska pri srbskih skladateljih. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — inž. Mira Puc: Rezultati osemenjevanja krav v letu 1963. 14.05 Valček, poloneza, bolero. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15 40 Stari in novi posnetki zborovskih skladb Marijana Li-povška. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Okno v svet. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Naš variete. 22.15 Oddaja za naše Izseljence.
NEDELJA, 14. APRILA: 8.00 Mladinska radijska igra »Dogodivščine Neznalčka in njegovih tovarišev«. 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo. 10.00 So pomnite,  tovariši...  Karel Le-
sko vec: Z Ratom no Primorsko. 10.30 Matineja simfoničnega orkestra RTV LJubljana. 11.50 Z lokom po strunah. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo ■— I. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Igrajo trije mojstri. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.45 Poje Slovenski oktet. 17.10 Radijska igra »V krempljih eno-okega gusarja«. 18.30 Športna nedelja. 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo. 22.15 Skupni program JRT — Studio Zagreb.
PONEDELJEK, 15. APRILA: 8.05 »O, da je roža moje srce« in druge zborovske skladbe Zorka Pre-lovca. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.45 Pesmi s črnega kontinenta 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — inž. Jože Spanrlng: AH lahko preusmerimo poljedelstvo v Sloveniji? 12.15 Beneški fantje igrajo ln pojo. 13.30 slušolcl čestitajo ln pozdravljajo Baletni intermezzo. 14.35 Noši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Orkestra Don Costa ln Huga Winterhalterja. 16.00. Vsak dan za vas. 17.45 Plesna orkestra Larry Sonn in David Carrol. 18.10 Pesmi izpod zelenega Pohorja. 18.45 Radijska univerza — Tine Bratina: Zanimivi primeri v prometnih nesrečah. 20.00 Skupni program JRT — Studio Sarajevo. 20.45 Novo v znanosti.
TOREK, 16. APRILA: 8.05 Uvertur«, arije in intermezzl. 9.25 Od Urala do Ohrida (pesmi ln plosl slovanskih narodov). 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — inž. Janez Verblč: Pri-
meri pašne reje pitovne govedi. 13.30 Arije iz Offenbachovlh Hoff-aiannovlh pripovedk. 14.35 Zvoki Iz zvočnika — in vaš opoldanski počitek. 15.15 Lepe melodije. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05,Koncert po željah poslušalcev. 18.10 Narodi v svojih pesmih. 19.15 Glasbene razglednice. 20.15 Radijska igra »Romeo, Julija in temo«. 12.15 Sere-nadnl večer. 22.15 Skupni program JRT — Studio Beograd.
SREDA, 17. APRILA: 8.55 Pisan svet pravljic iz zgodb. 9.25 Domači vokalni in instrumentalni solisti ter plesni orkester RTV Ljubljana. 10.45 človek ln zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — dr. Janez Batis: Hitre metode ugotavljanja mastitisa na terenu. 13 30 Ob zvokih zabavne glasbe. 11.33 Orkestralne miniature domačih skladateljev. 15.15 Kitara in orglice. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Obisk v Mozartovem rojstnem mestu. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.05 Od melodije do melodije.
ČETRTEK, 18. APRILA: 8.05 »Od pomladi, do jeseni . . .« 9.25 Iz poslednje opere skladatelja Mirka Poliča (Uvertura k operi Deseti brat). 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — inž. Milko Trstenjak: Kontrola vina — zaščita potrošnika in proizvajalca. — 12.15 Poslušajmo Kmečko »godbo«. 14.20 »Moja pokrajina«. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Turistična oddaja. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Glasba lz Talijinega hrama. 18.10 Prvi večerni ples — in nekaj popevk vmes. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. 21.00 Večer umetniške besede. 22.15 Po svetu Jozza.
KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO
razpisuje naslednja delovna mesta:
1. prodajalca in skladiščnika
za proizvodno ekonomsko enoto Šentjernej
2. prodajalca in skladiščnika
za proizvodno ekonomsko enoto škocjan
3. strojnega ključavničarja
za mehanično delavnico Novo mesto POGOJI: pod točko 1. in 2. absolvent dvoletne kmetijske šole ali trgovski pomočnik s poznavanjem zaščitnih sredstev in kmetijskih proizvodov; pod točko 3. kvalificiran strojni ključavničar. Nastop službe mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku zadruge. — Prošnje pošljite upravi zadruge do 20. aprila 1963, razpis pa je veljaven do zasedbe delovnih mest.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj. Metlika, Novo mesto, Sevnica. Trebnje ln Videm-Krško
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glav* 'ni in odgovorni urednik), Ria Bačer. Miloš Jnkopec-Drago Kastellc In Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna števUka 20 din
- Letna naročnina 900 din, polletna 450 din: plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 din - TekočI račun pd podružnici NB v Novem mestu: 606-11-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trB '
- Poštni predal 33 - Tejefon 21-227 - Rokopisov 1" fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjelJe »DELO- v LJubljani