Štev. 24
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
15. junia 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i Naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Slovenskomi narodi!
Slovenski i hrvatski narod sta se s srbskim leta 1918. zdrüžila v novo državo v trdnoj veri, da najdete tű po stoletnih težkih borbah v novoj državnoj zvezi, zgrajenoj pa popolnoj enakopravnosti, vse pogoje za razvoj svoje narodne samobitnosti na vseh poljih svojega javnoga življenja. Če smo se zdrüžili v en o državo, smo to včinoli v trdnoj zavesti, da bodo v toj državi tem varnejše zavarvana vse ene dobrine, štere smo mogli skoz duga desetletja v Ijutih političnih i gospodarskih bojih braniti proti svojim národnim nasprotniki)!, šteri so nas politično zarobill, gospodarsko izkorisčati i šteli pripraviti grob našemi narodnomi življenji. Že od začetka smo se zavodah, da more naš slovenski narod v velikoj jugoslovanskoj državi živeti svoje lastno narodno življenje samo te, če vživa v rémah države kak najvekšo državno-pravno samostojnost. To Osvedočenje je prišlo do vidnoga izraža v ženevskom dogovori meseca novembra 1918. leta i kesnej v dogovori Narodnega veča z vladov nekdajšnje kraljevine Srbije. Temeljna misel teh dógövorov je bila, da mora nova držáva očuvati narodno individualnost kak srbskoga tak tüdi slovenskoga ino hrvatskoga naroda. In ka smo doživeli? Slovesne pogodbe i dogovőre so sramotno potaplali. Zdašnji ministrski predsednik gospod Pašič je svojo velesrbsko zagriženost javno posvedočo na seji narodne skupščine z značilnov izjavov,- da že od vsega začetka ne meo namena držati dano reč i slovesen podpis.
Že y prvih letih svojega narodnoga življenja v novoj državi smo mogli bridke občüti!!, da ščejo stana s častnimi izjemami — nad nami gospodüvati, nas izkorisčati i da majo tüdi prikrite namene, da nam vzemejo naše narodno bitje. Ta težnja je dobila viden izraz v temeljnom državnom zákon! v takzvanoj vidovdansko] ustavi, ki je v državo vpelala kruti centralizem i ž njim nadoblast ednoga naroda nad dvema drügi ma. Vse avtonomne pravice, štere si je ljüdstvo izbojüvaio, so s tem kratkomalo vničene. Na sramoto je bila ta ustava sklenjena tüdi z nešterimi slovenskimi i hrvaškimi glasovi.
Ali je Čüdno, če Slovenci i Hrvati neso mogli i neso šteli sprejeti jarma, ki so jim ga namenili ? Pričaküvati so narodno enakopravnost, prišli pa so pod tutorstvo i nadvlado vsepodsebe skopajočega pokolenja. Slovensko ljüdsko stranko je od vsega početka vodila miseo, da morejo samo široke avtonomije z zakonodajno parlamenti zavarvati politične, gospodarske i kulturne pravice Slovencov i Hrvatov. S tem programom je stopila SLS v volivni boj za ustavotvorno skupščino, te program je z vsov odločnostjov zagovarjala v parlamentarni bojih za ustavo, te njen program je sprejeo slovenski narod V svojoj celoti pri lanskih volitvah, kda je z velikanskov volivnov demonstracijov povero SLS, da ide v tem znamenji v parlamentarno borbo i ne cdnejia v tom boji tak dugo, dokeč svojemi programi ne izvgjüje popolne zmage.
Po ednoletnom težkom i ostrom parlamentarnom boji stopa SLS pali pred svoje volivce z mirnov zavestjov, da je sprejeto nalogo v polnoj meri vršila. Taki po lanskih volitvah so se zdrüžile stranke, ki majo spodobne poglede na notranjo ureditev države, v federalistični blok. S tem so vstvorile velko parlamentarno silo, ki bi lehko, kak hitro bi se začela v celoti v parlamenti uveljavljati vstvorila čisto novi parlamentarni položaj. Parlamentarno zastopstvo SLS je stopilo za program slovenskoga ljüdstva taki na parlamentarna tla i je na parlamentarnom bojišči s spretnov i doslednov taktikov vstvorilo dve fronti, ki sta se mogli ravno z pogledom na državno-pravni program SLS jasno opredeliti. Izjaviti sta se morali, ali hočeta še nadalje vzdržavati zdajšnje stanje nadvlade, izkoriščanja i vkanjenja ali pa ščeta pošten sporazum med Slovenci, Hrvati i Srbi. I tak se je z aktivnov delavnostjov zastopstva SLS osnovao opozicijski blok, sestavljen iz Slovencov, Hrvatov i dela srbskih poslancev. Parlamentarna borba SLS i z njov zvezanih protivladnih strank je pripravila pot, da so tüdi poslanci HRSS (Radičevci) opustili večletno abstinenčno politiko, predložili svoja poslanska punomočja i posegli aktivno v parlamentarno življenje. Ta parlamentarna sküpina predstavlja zdaj veliko večino ljüdstva, ma absolutno večino v narodnoj skupščini, šče uvesti v državno upravo red i zakonitost, pobijati šče na celoj črti vkanjenje. Predvsem so se pa stranke opozicionalnoga bloka programatično zavezale, da hodo notrašnje politične razmere v državi vredile na osnovi odkritosrčncga i iskrenoga sporazuma med slovenskim, hrvatskim i srbskim narodom, pa da ne priznajo nikše državne vreditve, štera ne zajamčuje prava o samoodločbi
ljüdstva. Tak se je v parlamenti na ednoj strani vstvorila večina, ki zagovarja politiko sporazuma, poštenosti i zakonitosti, na drügoj strani mamo pa vlado parlamentarne manjšine gospoda Pašiča, ki jo podpirata radikalna stranka i Pribičevičov! ljüdje s slovenskimi demokrati vred. Te stranke zagovarjajo brezpogojno nadvlado političnoga velesrbstva, so proti sporazumno) vreditvi države i proti izpremembi zdajšnjega za Slovence i Hrvate i tüdi za državo samo skrajno pogübonosnoga stanja. Dasi so menjšina, se ščejo za vsako ceno obdržati na vladi. S strahü-vanjom i nasiljom vplivajo na ljüdske vrste i po izjavi gospoda Pašiča, bodo vporabljali surovo silo, da se vzdržijo na Oblasti.
Naravno je, da je med blokom narodnoga sporazuma i politične pravičnosti, pa med blokom vkanjenja i nasilja moglo priti na parla-mentarnih tleh do najhüjšega spopada. Vlada gospoda Pašiča je bila dvakrat prisiljena odstopiti. V niednoj zaistino parlamentarnoj državi se takša vláda ne bi mogla več povrnoti na svoje mesto. V parlamentarno vladanih državah poštüjejo načelo .večine, pri nas pa, ki smo tüdi po rečeh ustave Parlamentarna držáva, so demokratično načelo večinskoga zastopstva na najdivješi način pogazili. Edno najbole žalostnih i mogoče tüdi najbole usodepunih poglavij v zgodovini naše države bo ostalo poglavje, kak so rešavali zadnji dve krizi. Gde na sveti bi se mogli tak držao igrati z ljüdskimi zastopniki, kak so se pri nas igrali z potrditvov hrvaških poslanskih mandatov? Gde na sveti bi se mogli grše igrati z ljüdskov suverenitetov, ki jo predstavlja izvoljena, vedina^ poslancov, kak so to včinoli pri nas zadnje dni? Najvišiša je mverenost (oblasti ljüdstva i níšče nema pravice, ne da bi si nakopao največjo Odgovornost pred zgodovinov ino narodom, da gazi to oblast. Tüdi to se je pri nas zgodilo 1 SLS i gotovo tüdi še drüge stranke opozicijskega bloka morajo naprej odklanjati vse dalekosežne Posledice, ki bodo Iz toga nasilja nujno sledile.
Če moramo način, kak sta se zadnji dve krizi rešavali, najostrejše obsojati, kak naj šele ožigosamo nasilje, ki ga je izvršila Vlada gospoda Pašiča na seji narodne skupščine dne 27. maja t. 1. Te den je stala proti Pašičovoj vladi absolutno- večina, štero je tvorila zdrüžena opozicija. Mesto da bi se gospod Pašič oklono parlamentarnomi načeli i odišo z vlade, si je izposlovao kraljevi ukaz i s kraljevini ukazom je zapro večini narodne sküpščine vrata do 20. Oktobra. Pribijemö, da se je s tem činom, izvršo atentat na suverenost ljüdstva, štero po svojoj večini v parlamenti, a ne po menjšini deli s kraljom vladarska prava i dužnosti, da se je zvršo državni vdar, ar se je proti izrecnomi besedni zdajšnje ustave i proti parlamentarnim zakonom nasilno vpostavo rešim skupščine menjšine nad večinov.
V imeni suverenoga ljüdstva zahtevamo, da se te revolücionarni Čin parlamentarne menjšme niti za trenutek dalje ne vzdržava s silov, da se taki oblasti ropna Vlada odpravi i da se opet vpostavi delavnost i Parlamentarizem 1
Zaman je trüd onih, ki mislijo, da se bodo mogli z izigravanjom ustavnih določü parlamentarne večine i parlamentarnoj samoga duže časa vzdržati na vladj i zadržavati nujni razvoj političnih dogodkov v državi Število branitelov sporazuma i sporazumne vreditve države raste. Vrste proticentralistov i protikorupcionistov se povnožavajo. V ustavotvorno} skupščini so bili zastopniki SLS ösamljeni, v trdnem boji proti vsem drügim parlamentarnim skupinam so mogli sami stanovitnost braniti avtonömistično miseo i delati zar.jo najiivahnejšo propagando. Dnes se morejo s ponosom ogledavati na 4 letno dobo uspešnih parlamentarnih borb za pravico Slovenstva i hrvatstva i zadoščenjom lehko doživajo, da je dnes v narodnoj skupščini 160 poslancov — tak absolutna večina ki obsoja vsako nasilstvo nad Slovenci i Hrvati i priznava pravico samoodločbe tüdi Slovencom i Hrvatom. Ali ne naša avtonomistična miseo, za štero je SLS založila vse svoje sile, v naglvm pohodi dobila najvekši razmah? Gde je sila, ki bi se mogla stalno vstavljati večini ljüdstva? i što bi se držao pregledati parlamentarno večino? Naj se povčijo iz zgodovine, kak je ljüdstso obračunalo z nasilnežni i vkanlivci.
Vredna je stanovitnost. Ljüdstvo, štera vrže vse svoje organizirane sile v politične boje za velike narodne i socialne ideale, je še vsikdar zmagalo. Ne dvojimo niti za trenutek, da bo slovensko ljüdstvo vödržalo v svojem velikom boji enotno i neomajano. V Širokoj zakonodajnoj avtonomni je jedina zaloga boljše bodočnosti slovonskoga naroda.
Belgrad. dne 29. maja 1924,
Dr. Korošec Anton
Bedjanič Andrej Bošnjak Anton Brodar Janez Falež Štefan Gostinčar Jože Dr. Hohnjec Jos.
Klekl Josip Kranjc Davorin Kremžar Franc Kugovnik Jurij Dr. Kulovec Franc Nemanič Josip
Prčić Mirko Pušenjak Vlado Rajić Blažko Stanovnik Ivan Strcin Ivan Sušnik Anton
Šiftar Geza Škulj Karl Vesenjak Ivan Vrečko Jakob Žebot Franc
2
NOVINE
15. junia 1924.
Govor narodnoga poslanca Jožefa Klekl na 66. seji nar. skupščine marca 30.
Partija 2595, pozicija l. govori od dovolitve brezobrestnih posojil kmetskim zadrugam, naseljencom i novo osnovana kmetijam, za koj je Predvideno 20 milijonov dinarov. Ta partija, v koliko je tüdi hvalevredna, je pa po svojoj vsebini vredna graja, ar ne določa niti najmenjše svote za naše prečanske kraje, šteri se sistematično (po navadi) zametavajo.
Gospod minister za agrarno reformo ali njegov namestnik bi nam včino veliko oslugo, če bi nam povedao višino brezobrestnoga posojila za naše naseljence pri Dolnjoj Lendavi, za kmetijske zadruge i za novo ustanovljene male kmetije na Hrvatskom i v Sloveniji, predvsem pa v siromaškom deli našega Prekmurja. PO relaciji plačanih davkov v Sloveniji bi mogla Slovenija iz toga brezobrestnoga dugoletnoga posojila dobiti najmenje 3 milijone dinarov, a siromašno Prekmurje pa okoli 800.000 dinarov.
V partiji 2595 b. je Predvideno za vodno Zadrugo v Novom Sadi 7,020.000 dinarov. Ne ugovarjam toj postavki, moram pa Pripomniti, da bi se tüdi za naše kraje predvsem v nizko ležečem dolnjem Prekmurji mogla staviti v proračun primerna svota v takše namene, i to tem bolje, ar mamo tüdi mi vodno Zadrugo v Dolnjoj Lendavi. Neobhodno potrebno bi bilo, kak so to naši strokovnjaki že ugotovili*, da bi se izkopali v Prekmurji dva kanala i to v Občini Nedelica, Mala Poíjana, Velika Poljana, Filovci, Bogojina i Hotiza. Če bi se kanaliziraö močvirnati del dolnjega Prekmurja, bi od toga ne meli samo posamezniki nego tüdi cela držáva skoro podvojene dohodke.
Slavnost črensovske fare pri blagoslavljanji zvonov.
V cerkvi.
Napunjeni z sladkimi zvoki pesmi se podamo v cerkev, gde so nam domači g. plebanoš Čačič v genljivoj predgi razložili raznovrstno slüžbo zvonov. Najprle so se zahvalili vrlim našim Amerikancom, ka so z lepimi dari priskočili na pomoč i oni' prvi začeli z nabiranjom, nadale mil. g. kanonik! i drügim gostom, ki so prišli k blagoslavljanji pa celoj fari za dare i kinčenje cerkve i zvünskih prostorov pa vsem, ki so slavnost podignoli. Zatem so razložili slüžbo zvonov. Naznanjajo nam tej 1) trikrat na den vtelovljenje Sina božega, v petek Njegovo tužno smrt za "nas; 2) naznanjajo nam Prihod milih i nemilih gostov, mili so: obisk püšpekov, cerkvene slavnosti, nova meša itd., nemili so pa. ogenj, poveden, sovražnik; 3) zovejo nas k božoj slüžbi po nedelah i svetkah Ž bližnjemi v nevoli pomagat; 4) sprevajajo nas pri procesija!], na božo pot ali gda se ž nje povrnemo; 5) oznan-jajo nam veselje na Telovo, pri vstanenji Gospodovom na Velko soboto, zamuknejo pa v znamenje žalosti tri dni Velkoga tjedna. 6) so
naši nalboljši prijatelje, ar gda nas že vse ostavi, oni nas ne ostavijo, nego nas Sprevodilo notri do groba. Vsako srce se je genolo nad lepov predgov, posebno gda so obljübili farnikom, telkokrat bodo zaslišali zvünski glas, ki bode glaso njihovo smrt, telkokrat se bodo pri svetom oltari í njih spominali i gde so je oprosili, naj oni ravno to včinijo, gda njim zvonovje njihovo smrt bodo naznanili.
Po sv. predgi so slüžili Slov. sv. mešo mil. g. kanonik, med šterov je pevski zbor g. Lütar Števana lepo zbrano spevao latinsko mešo od Deteta Jezuša i k darüvanji pesem od Nevtepene Dev. Marije. »Tota pulchra és Marija — Cela lepa si Marija. “ Cela cerkev je pa popevala da je vse grmelo po njej; »Lübav moja" lepo starinsko pesem. Na könci bože slüžbe se je ešče ednok spopevala pesem od novih zvonov i ljüdstvo puno z svetimi čütili je zapüstilo serkev, da si ogleda zvüna nje, kak do se vlekli zvonov vu zvonik.
Zvonovje se gorpotegnejo.
Zvonovje so meli svoje dužnosti napisane nad velkimi dverami, štere so se etak glasile:
Zvoni, zvon, zvoni!:
K molitvi vodi! Vsi da pobožno molimo Boga!
K spovedi vodi! Da spokorimo se vsi iz srca!
K meši nas vodi! Jezuša vsi da dobimo večkrat!
K navuki vodi! Düše da puni nam boži svet glas!
K zdavanji vodi! Z vencom nedužnosti vsaki mlad’ par! H krst-férmi vodi! Čista mladina naj Bogi je v dar! Mešnike vodi! V velkom števili pred boži oltari Düše k njim vodi! Ž njimi da ljübijo Boga vsikdar!
K miranji vodi! Srečno da ločimo vsi se z sveta! Telo sprevodi! Tihi grob da dobi; — düša Boga!
Te svoje dužnosti je vsaki zvon mogo prle dobro prečteti kak je prišo v zvonik na svoje mesto, ka de znao, kakšo slüžbo ma. Jaka roka naših vrlih ognjegascov ga je držala nad tem napisom, dokeč ne si ga je dobro prečteo i za tem püstila gor v törem. V ednoj dobroj vöri so naši gasilci vsé tri zvone spravili na njuvo stalno- mesto, mi pa z radovednostjov čakali, gda se oglasijo, gda nas pozdravijo prvikrat z svojim milim glasom.
NEDELA.
Sv. Trojstva (I. po Ris. ali bela na Dolenskom). Evang. sv. Mataja XXVIII. 18—20. Jezuš pošlje svoje vučenike, naj krstijo vse ljüdi v imeni Oče i Sina i sv. Düha. Ta zapoved vala vsem dühovnikom. Vsi se morejo od njih okrstiti i priti v Kristušovo Matercerkev. A to se samo te zgodi, če mo bole ljübili bližnje svoje i mesto na greh davali svoje peneze na misijone.
Ljübézen do bližnjega.*)
O strašna zavist I Samo zato, ar ga je oča bole lübo i ar so se zavolo njegovih senj bojali, da bo več kak oni ... O nesrečne zavist! . . Pa Poglejte še Šaulá, kak je preganjao Davida, či tüdi je večkrat sam pravo, da je mi je David ne včino nikaj slaboga. Pošilao ga med sov-
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
ražnike, da bi ga vmorili. S celimi vojskami ga je preganjao iz kraja v kraj, samo da bi ga vničo. — I zakaj? Iz same nevoščlivosti, ar so Izraelske žene bole hvalile Davida, ki je predgao Golijata, kak pa njega.
Pa zakaj bi pripovedüvao te példe iz Sv. Pisma. V vsakdanešnjem življenji vidimo, kak grozovita, naravnost krvoločna zna biti nevošč-livost. Ja, krvoločna I Vsi časi se bodo spomin-jali nečlovečnosti Juli je, hčere rimskoga krala Tulija Seksta. Ta nečastna žena se je ednok pelala z velkov naglicov po vulici rimskoga varaša. Konji na ednok henjajo sredi ceste. Kočiš šče obrnoti. — Ka je to? pita Tulija, zakaj ne pelaš dale?.— Milostna pospa, odgovori kočiš, na sreoPceste leži mrtvo človeško telo i kakspoznam, je to telo vašega očo,... Ka zato l odgovori grozovita hči. Ali nemreš s kolami prek mrtvoga tela? Če .je tüdi moj oča, za mene mora biti cesta prosta; pelaj 1 — Kakša poži-vinjenost I kakša strahota gvozovitostil Ne Ogniti se obrnoti — nego ráj svojega lastnoga mrtvoga očo povoziti i s konjskimi kopiti teptati — o .. I Podobno grozovita i Živinska lehko postane — nevoščlivosti Zmagovati tüdi nad prejjpaganim, mrtvim bližnjim, či tüdi sosedom, prijatelom i celo bratom, sestrov . . . kakša radost! človeka spraviti od časti, njemi vzeti dobro ime, slüžbo, preganjati ga, ponižali,... z vsem tem se zavist celo ponaša, to je njena slava, čast ... Ka se brigam za skuze bližnjega, za tiste skrite bolečine, od šterij pokajo srcal Ka me briga vse to, pravi nevoščlivec, nikaj zato, što je na poti nikaj zato, kakša krivica se njemi zgodi; za mene mora biti cesta prosta.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Navuk za tretji red bo v Črensovcih na den Srca Jezušovoga to je juna 27. predpoldnom ob 9. Pred navukom je sv. meša z svestvom pri Srca Jezušovoga oltari.
Tri podobarske knjige je zgübo od Sobote do Bakovec Franc Nemeš podobar od Sv. Düha pošta sv. Jurij ob Ščavnici. Ki knige najde i prekda ali v Bakovcih župani ali pri g. kanoniki v Soboti, dobi od podobara dar.
Za novoga gimnazijskoga ravnatelja je imenüvan Ludvik Vagaja, profesor celjske gimnazije. Bivši ravnatelj so se prosili v kraj izM. Sobote bliže k svojemi domi v Ljubljano. Gda njim iz srca Želemo, da odido z najlepšimi spomini iz Slov. Krajine i se v novom mesti dobro počütijo, novoga gospoda ravnatelja pozdravimo i prosimo, naj vodijo na Splošno zadovoljnost našega naroda našo mladino vu gimnaziji.
Dr. Janko Lokar, inšpektor min. prosvete, bivši ravnatelj naše gimnazije je imenüvan v Ljubljano za gimnazijskoga ravnatelja. Z celim srcom se veselimo nad odliküvanjom i čestitamo. I gda damo izraz svojemi ljübezni punomi čütenji, prosimo g. ravnatelja, naj nas Prekmurce i nadalje nosi v svojem srci kak nas je dozdáj.
20. i 21. maja v Gornjoj Lendavi. Velki svetek slavne fare gornje-lendavske je tüdi za nami. Bog moj, zakaj je to, da vse — ka je lepo, s ptičjimi peroti leti, samo skrbi, žalost l
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
V főlašj prbtí borišči je Pankracij zaglédao Sebeščana, i zraven njega gospo zavite v plašč. Včasi jo je spoznao, poklekno je pred njo, küšno njoj je roko i djao z milim glasom.
»Prišla je vüra, štero si že davnö čakala; blagoslovi me, draga matil"
»Le poglej v nebó, drago dete, kde te čaka Kristuš s svojimi svetniki. Batrivno se vojüj i ostani vören do svojega Zveličitela. Spomni se tüdi svojego očo, šteroga špomin nosiš na svoji prsaj 1“
„Le. nekelko ešče potrpi i tej ostánki ti bodo ešče jako lübi!*
»Vkrej, vkrej* zakrči „lanista.“ Ka bote s temi nori jami." I trda palica je že na mladenčovi plečaj.
Lucina, mati, je ödšla, Šebeščan pa prime Pankracija za roko i njemi zašepeče na vüho. Batrivnost, dragi moji Bog s teovl Jaz ostánem za casarovim hrbtom, le gori poglej v zadnjem hipi i mi dáj svoj blagoslov."
Ha, ha, ha ... se zareži nešče za njegovim hrbtom. Što je denok bio? Zgledne se pa ne vidi drügoga, kak rob obleke, tam za voglom. Sebeščan premišlüje, premišlüje, ali pravoga je ne vganó. Fulvij je bio, šteroga so te reči osve-dočile, kak je že dugo mislo, najmre, da je Sebeščan tüdi krščenik.
Pankracija so püstili zadnjega, mislili so,
da ne bo stanoviten, če bo vido vse drüge tak neusmileno trpeti, pa pripetilo se je ravno nasprotno (naopak.) Stao je, kam so ga postavili i lepo so se odlikovan njegove bele kotrige poleg zarjavelij i zamazano te! birjčev, šteri so ga obdajali.
Zdaj ga püstijo samoga. Stao je, roke je držao prekrižane na prsaj, oči je povzdigno k nebi i molo. Niti geno se ne, kda so se okoli njega sükali medvedi i divji leopardi. — Čüdno, kákšna nebeška moč veže gobce tem roparom; vohali i vohali so okoli njega — ali napadnoti ga pa neso vüpale. Lüstvo je postalo nepotrpe-žlivo, kda so vidili besnečo zverino divjali okoli njega, pa se ga niedna nedotakne. Mislili so, da stoji v kakšen zacompranom krpgi. Z novim i divjim bego se zaleti proti njemi divji bik, pa glej . . ., naglo obstoji, glavo prigne do zemle i se ne gene več.
„Podraži ga, strapezlivec", se zadere casar nad njim čemerno. Zdaj se zbüdi Pankracij z zamišlene molitve, roki vtegne i se poda proti svojim sovražnikom, pa kak, da bi se njim divji oroslan približavao, zbežijo vse nazaj, Odked so prišle; pri dveraj je stao čuvar a, v njega se je zagnao bik z vsov silov; ga podro na žemlo i ga kotao i valao po peski. Vsi so zijali, se Čüdili, zraven pa čemerili; nato se pa nehče oglasi. „Comprnjak je, ali ne Vidite, da ma okoli šinjeka nikšo comprnije. „Comprnjak," ponovijo vsi za njim na englas.
Casar namigne vnožici naj ostane mirna njemi pa z ostrim glasom veli: »Vzemi sporai-nek z šinjeka i ga vrži od sebe, če ne — se ti zna kaj htijšega pripetili"
Z milim glasom, da je prijetno odmevalo, po dvorišči, je Odvrno Pankracij: Veličanstvo, ka nosim na Šinjeki, to je ne comper, je špomin na pokojnoga .očo. ki so ravno na tom mesti mrli, ár so spoznali, ka dnes jaz spoznava m v ponižnosti. Krščenik sam i z lübavi do svojega Boga Jezuša Kristuša vežejo vmerjem. Le te, edine zapüščine nit ne jenUite, ar sam jo odločo v darilo že drügom!, i to bole dragoceno, nego sam jo dobo jaz. Ešče ednok Probajte; mojemi oči je pomagao panter k mantrniškoj koroni, mogoče bo tüdi meni.
Nekelko hipov nihče ne vüpao gučati niti edne reči; najbrž je bilo lüstvo potolaženo. Lepi, batriven mladenič, njegova lepa lica, mili 1 nes-trašlivi njegov glas i darüvanje samoga sebe za svoje prepričanje, to vse je genolo strašlivo vnožino. Vse to je zapazo Pankracij malo v strahi, bole se je bojao pomilovanja i milosti nego njihove divje čemèrnostl. Že dnes je čakao nebesko veselje, ali se njemi sladko vüpanje ne spuni ? Skuze so ga pölejale, na novo je skleno roki k molitvi i je molo iz srca.”
Dnes, dnes je odločeni den tvojega prihoda, preljübeznivi Zveličiteo, ne Čakaj z njim. Zadosta si že pokazao svojo moč na meni tistim, ki ne verjejo v Tebe; izkazi še zdaj svojo milost meni, ki trdno vörjem v Tebe.6
,,Panter“ zakrči eden. — „Panter“ oglasi se jih devetdeset. — ,,Panter“ zagrmi Iz jezero grl,* kak šümenje divji vod.
Dale.
* V Ampiteatri je bilo prostora za 150.000 lüdi,
3
NOVINE
15. junia 1924.
trplenje hodijo po počasnih nogaj . . . Po nedeljsko je bio oblečen narod i vidlo se je, da naš prelepi domači kotiček tüdi čüti pomen velkoga dneva, da novi püšpek, sin slovenskih kmetskih starišov, pride obiskat svoje verne ovčice. Cvetja puni so bili naši travniki i nedeljsko zelenje je krasilo naše lesove, mimo šterih so jezdeci sprevajali Prevzvišenoga od farne meje do prvoga slavoloka, šteri je bio postavljen pri lendavskom marofi.	Pokali so topiči, v
pozdravno vrsto so stopili ognjegasci, zaigrala je godba i več sto šopkov se je zdignilo v pozdrav novomi višjemi pasteri, gda so stopili iz voza.
V imeni vseh farnih vučitelov, deške i ženske mladine je bio povedan pozdrav pri tem slavoloki. Vsaka reč je prišla iz srca, segala je tüdi do srca. „Mir, delo i lübezen vam nesem, moji dobri verniki,“ tak so nam povedali novi višji pastir, i mi znamo, da se vse to v istini tüdi zgodi, ar vse zmore On, što prihaja v božem imeni! Procesija je sprevajala od mesta prvih pozdravov Prevzvišenoga do drügoga slavoloka. Toga so postavili verniki občine Vidonci i Kovačevci. Bogi na diko je bio postavljen, zato so pa tüdi prelepo napravili slavolok — šteri se je jako dopadno ne samo narodi, nego tüdi višjemi pastiri. V imeni farne občine je g. zdravnik Gregorc povedao Prevzvišenomi nikelko lepi pozdravnih reči. Zlato-zeleno listje naše velke lipe je tüdi pozabilo šumeti, gda se je zahvalo višji pastir za te pozdrav. „Dobro ste povedali gospod“ — tak so začnoli Prevzvišeni — „sin kmetskih starišov je prišeo med kmetski narod, da bi s cveti mirü, lübezni i dela plačao za njegovo vernost do vere i jezika svojih očakov“. Tretji slavolok je bio postavlen pred cerkvene dveri. Postavlila ga je občina Motovilci. (Hvala vam Motovilčarje za to lepo delo, ponosni smo na vas, kak tüdi na vse drüge naše dobre vernike, šteri so — či tüdi v velkom delovnem časi radi aldüvali par vör za diko božo!) Pri cerkvenih vrataj so se opravili predpisani cerkveni obredi, potem pa v cerkvi zahvalna molitev. Naša cerkev je navadno lepo okinčena, ali za te den je bila spremenjena v mali raj. Venci i korine na vse strani i v srdini cerkve velko plavajoče srce — vse to je spominjalo višjega pastira, da je njuv prihod izpuno našo iz srca prišlo želo. Po zahvalnoj molitvi so sprejeli Prevzvišeni domačo inteligenco i odposlance, šteri so meli kakšo prošnjo. Drügi den, več kak 5 jezero lüdi se je zbralo v cerkvi i okoli cerkve, da bi se vdeležili velkoga svetka naše fare. Okoli 900 firmancov je sprejelo darove svetoga Düha i vsi navzoči so molili za naše drage pokojne, šterim se moremo zahvaliti, da smo tüdi dnes krščeniki i Slovenci. V našoj fari smo razmili vsi navuke, štere so nam dali naš višji pastir. I znamo, da smo tüdi mi najšli pot do njuvoga očinskoga srca. Zvedli smo, da daleč od naše fare po končanoj sv. firmi so se tüdi spominjali na nas, povedali so, da je naša fara najlepša na Goričanskom, da smo jih lepo sprejeli; spominjali so se tüd našega vrloga Žökš Mihala iz Kovačevec, šteri jih je v lepoj domačoj govorici pozdravo na farnoj meji. Hvala Prevzvišenomi za trüd, hvala za njuve lepe reči i lepe navuke! Mali Kerec Viljem iz Vidonec, šteri je v imeni deške šolske mladine pozdravo višjega pastira, je končao svoj govor s temi rečmi: „Pozdravljamo Vas Prevzvišeni z najlepšim pozdravom — Hvaljen bodi Jezuš Kristuš!“ I stem pozdravom končamo tüdi mi.
Na „Martinišče“ so nabrali ali darüvali v dinarah: Horvat Janoš glavni nabirač, Trnje, 120.75, Tkalec Matjaš i Küzma Ana, G. Bistrica, vsaki 10, Cigan Ivan glavni nabirač Sr. Bistrica 52.50, Dr. Karol Šabec odvetnik D. Lendava, iz neke kazenske zadeve 4000, Prkič Janoš, Bakovci 3. Špilak Ivan glavni nabirač Brezovca 144.50 Din. — Bog lepo plati! Dobre düše le naprej, ar komaj za fundament mamo šče peneze.
Ferma na Cankovi. Maja 24. se je vršila v lepom, prijetnom vremeni. Skoz 12 lepih, zaistino okusnih slavolokov so se vozili Prezvišeni, koga je prvi pozdravo g. nadvučiteo Kočar, kak prvoga slovenskoga püšpeka, ki so odgovorili da ljübijo Prekmurce tak kak Slovence prek Möre. Zatem so jih pozdravili: občina, uradništvo, šolska mladina, štera njim je poklonila lepi šopek šmarnic, Marijina drüžba, štera njim je istotak darüvala, lepi šopek i ognjegasci, šteri so stali v redi do cerkvi i farofa z Marijinov drüžbov. Veliko število Marijine drüžbe se je Prezvišenomi jako dopadnolo, ka so ešče v svojem govori omenili na den férme, gda so razlagali pomen svojega obiskavanja. Dühovčina je pri cerkvi sprejela knezoškofa. Cerkev je bila jako lepa, popevanje pa najlepše v celoj Slovenskoj Krajini. G. Kočari ide prvenstvo v tom pogledi, edno bi bilo samo želeti, da bi popevala tüdi cela cerkev i ta tüdi držala „piano“ i „forte“ kak smo to hvalevredno opazili i občüdüvali na Tišini. Gostoljübni g. plebanoš Vince Keresztury so dali gospodom gostom po končanoj fermi sijajni obed, Presvetli so se dühov-
ščinov odpelali okoli 4 vöre na Tišino. Sv. Jožefa fara je vredno sprejela Gospodovoga namestnika. Düh našega vrloga narodnjaka † Borovnjak Jožefa č. ešpereša žive še tü i cvete.
Zahvala. Podpisani naznanim velč. g. Klekl Jožefi nar. poslanci v Črensovcih, da je vojaška komanda na posredüvanje Vaše potom ministerstva znižala približno na četrtino znesek, šteroga bi meo plačati na mesto mojega sina za od njega pri vojakih vkradjene stvari. Primite najtoplejšo zahvalo za vaše uspešno delovanje i trüd. Kot 29. maj 1924. Vörös Vendel.
Sebeščanski pevski zbor je za časa ferme popevao i pri Nedeli i v Markovcih. Vodo ga je g. vučiteo Berdon.
Strašen viher, šteri je divjao preminoči tjeden v Slov. Krajini, je napravo velikanske kvare. Tak so nam pravile dobre düše, ka ga je kaštiga boža poslala. Narod je najmre detelco še v nedelo naprej süšio, gda nikšega znamenja ne bilo za dež i nikšega zroka, da se nedelni počinek prelomi. Zato so pa mogli detelco po desetih njivah vküploviti i li je ne vse spraviti. Tak so nam javili. Povejte vi, ki več znate, je to istina ali ne?!
Drž. meščanska šola v Dolnjoj Lendavi. Ar ma tükajšnja šola premalo vučencov, je v nevarnosti, da jo šolska oblast ukine. Zavolo toga se vrši vpisovanje 29. i 30. junija od 8. do 12. vüre. Od števila vučencov za I. razred je odvisno, ali šola šče obstane ali ne. Zato naj se vsi vučenci, ki nameravajo vstopiti v I. razred, vpišejo že zdaj ob konci šolskoga leta, ar je ne sigurno, da se bo jeseni vpisovanje šče vršilo, či bo že zdaj priglašenih premalo vučencov. V I. razr. bodo sprejeti samo oni vučenci ki so z dobrim uspehom dovršili peto učno stopnjo na osnovni šoli. Vsak vučenec mora k vpisovanji prinesti tüdi potrdilo od cepljenih kozah (bobinkah). — Ravnateljstvo.
Dol. Lendava. Pri nas smo meli na risarski pondelek zajtra, gda se je vršila rana sv. meša, redko slavnost. G. kaplan Štefan Lejko so najme krstili hči g. Ignaca Nemšič i zaročenko g. Alfonza Cepuder, sodnika v Dol. Lendavi, Heleno Nemšič, štera je tak prestopila iz židovske na katoliško vero. Ceremonije so trajale od 7. do 8. vüre, Cerkev je bila puna, vsem se nam je najbole dopadnolo, da je novokrščenka tak glasno, lepo, mirno i odločno odgovorjala na pitanja i molila katoliške molitvi. Drügi den, t. j. v tork opoudne pa je bilo zdavanje, štero so opravljali ravnotak g. kaplan Lejko, kak svedoka pa sta bila g. dr. Muha i g. dekan Straus. Mladomi pari iskreno čestitamo i želemo obilo blagoslova i vnogo zadovolstva v zakonskom stani.
Poostreni pesji zapor je odredjen od oba glavarstva v Slov. Krajini. Devet besnoč se je pojavilo v zadnjem časi (Štev. 374/I. vet).
D. Lakoš. Naš krčmár Király je nabrao 320Q podpisov i neso gor te dni V Beograd. Tü obljübi radikalom, ka vsi, ki so podpisali izjavo, bodo glasali za radikale, tej njim pa morejo dati zato zemljo kneza Eszterhazija. — Ta nesramna küpčija radikalom tüdi ne bo pomagala. — Zemljo sirote prle ali sledkar dobijo kakše koli narodnostl so, ar se je naša stranka po svojem programi toplo zavzela za nje ne pa radikali. Ostanke stanovitni ljüdje, i zmaga naša bo.
Vabilo. Občni zbor Hranilnice i posojilnice v Črensovcih, r. z. z n. z., se bo vršil 22 junija 1924. predpoldne po velkoj sv. meši,ob pol 12. uri v staroj šoli z sledečim dnevnim redom; 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zbori. 2. Poročilo načelstva i nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1923.4. Slučajnosti. Či bi te občni zbor v napovedanom časi ne bio sklepčen, vrši se pol vüre kesneje na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki bo veljavno sklepao ne gledoč na število navzočih kotrig. — Načelstvo.
Toča je pobila dühovniške i bogojanske fare en deo. Kvar je jakó veliki. Dotični občin županje naj kvár taki javijo sreznomi načelniki,ka se Oškodovanim kaj püsti pri da či ali dadrüga pomoč.
Trnje. Dnes tjeden smo dali blagosloviti kotrige sabolskoga ceha iz cele fare našo novo cerkveno zastavo z podobama BL D. Marije i sv. Donata. Velika procesija je sprevodila od nas zastavo v cerkev k blagoslavi.
Država.
Razbojniška dela Orjuncov. List naše stranke „Slovenec“ je popisao vse tak, kak se je v Trbovljah godilo. Krivci so bili Orjunci, ne pa delavci. To je tak svadilo te demokrate, da so po trafikaj hodili okoli v Ljubljani i naš list raztrgali, ednoga človeka, ki je „Slovenca“ čteo, tak zbili, ka je omedlo, edno deklo, štera je ne bogala, šteli strliti, knjigoveza Krasovca malo nej bujli, tak ga namlatili, ar je pravo, ka je razbojniško delo bilo, ka se je v Trbovljah vršilo, delavca na Trati pri Škofjoj Loki so smrtnonevarno ranili, dr. Lemežovo pohištvo razbili i okradnoli 400 Din. itd. — Pa za te hüdobije, gda to pišemo ešče eden demokratski „Orjunec“ ne je zaprt, zaprtih je pa vnogo delavcov
iz Trbovelj, ki pa krvoprelejanje neso začinjali. Naša stranka je proti toj krivici protestirala. Mi obsodimo toti popolnoma program komunistov, kak i demokratskoga, a zagovarjamo pa pravico vsakoga, je komunist ali demokrat. Ki ne je kriv, ne sme biti kaštigan, ki je pa kriv naj se kaštiga, štokoli je. 
Nasip Donave pri Bogojevi je voda odnesla. Vnogo zemlje je prišlo pali pod vodo, tak ka je više stojezero plügov najbole rodovitne zemlje poplavljene kre Donave.
Domača politika.
Opomin kralji sta poslala dr. Korošec i Ljuba Davidovič, naj se ne da voditi od Pašiča, nego pozove parlament vküp, ar ni v orsagi, ni zvüna njega nega mira i reda.
Finančni odbor kak i administrativni sta pozvaniva k sejam. Vladi trebe peneze, ne more je pa dobiti brez finančnoga odbora. Naša železnica tüdi se pomali gradi, ar je celo ministerstvo za železnice komaj 100 miljon dinarov dobilo. Na drügo so peneze, za državne potreboče jih nega. Zato se pa mora vláda spremeniti.
Samostojna kmetijska stranka je vödala proglas, v šterom pozava svoje ljüdi (malo jih ma Vr.) naj vse mogoče včinijo, da se razbije naša krsčanska stranka čeravno oni (samostojni) ne zmagajo. — Pravica njim je na poti. Vse so od sebe s tem povedali.
Zbor srbske Davidovičove demokratske stranke, šteri se je vršo v Belgradi, je ednoglasno skleno, ka se z Slovenci morejo Srbi pogoditi. Punoštevilno obiskano spravišče je srdito obsodilo Pašiča, ki je pravo Davidoviči „Horvati i Slovence z silov vkrotimo, — če pa to ne bi šlo,v kom pa dvojim — te pa naj ido, kama znajo." — Rajši naj držáva prepadne kak on, Pašič. Ste vidli že kaj takšega?! No pa ne čüdo, ki nema milijone, nego milijarde vrednosti, štere si je Spravo v svojem 40 letnom političnom življenji ne more nači gučati.
Zakaj je dao Radič na svetlo svoj proglas, zavolo šteroga ni njegova, ni drüge Protivladne stranke neso mogle priti do vlade? — Protivladne stranke so ga prosile, naj ne dava zdaj na svetlo nikšega proglaša i nikših bedastih izjav, pa on ne je bogao Protivladne stranke, nego je bogao Pašiča, ki je želo, naj izda svoj proglas, ka de ž njim pri krali delao za sebe. Radič ga je bogao. Tak se guči i tüdi Splošno trdi, da sta i Pašič v zvezi i ka delata sküpno za peneze. Če Radič ne da proglaša, pridejo njegovi do vlade brez njega, ar krao njega nikak ne bi sprejeo za ministra. To ga je speklo. Ka je njemi horvacki narod brez njega?! I Pašiči srbski brez njega?! Pa z koj žive Radič v Beči?! Njegova mala trgovina ne nosi teliko. Z koji si je zidao milijone vredno vilo i küpo gorice, še tüdi ne rešeno pitanje. — Vse ta i drüga pitanja, vse te i drüge trditve krožijo po celoj državi predvsem na Horvackom i nestrpno čaka pravica, da se zagrinjalo že ednok odgrne i pokaže v punoj svetlobi oba sovražnika kat. cerkve i Pašiča i Radiča.
Ža velikoga župana so imenüvani v Ljubljano dr. Baltič, v Maribor dr. Purkmayer. Oba Žerjavoviva demokrata.
Hüdobijo Orjunašov, ki so vmorili delavca Fakina i zavolo šterih je devet ljüdih mrtvih v Trbovljah, več pa ranjenih, je dr. Korošec z Ljuba Davidovičom i Joca Jovanovičom (srbske kmetske stranke poslanec) naznano vladi i kralji pred vsem zato, ar morilci orjunaši neso bilí ni vlovljeni ni zaprti, gda so pa nedužne delavce zapirali demokratje.
Za Koroške Slovence, šterim Nemci niti to ne dovolijo, da bi se njim slovenski predgalo i slovenski vodile kak doz-
4
NOVINE
15. junia 1924.
daj matične knige, se je zavzeo dr. Korošec pri ministri za zvünešnje zadeve dr. Ninčiči i zahtevao od njega, da se te pobriga za nje pri austrijskoj vladi i pri drűštvi narodov.
Svetovna politika.
Med Poljskov i Rusijov je nastala Svaja. Rusi bi radi nazaj dobili od Rumunije njim vkradnjeno svojo Besarabijo, a Polaki so pa romunski Zavezniki proti njim. Zato se zaletavajo zdaj Rusi v Polake i zahtevajo pravice za Ukrajince, ki živejo v Polskoj. Polska Vlada ruske zahteve odbija z razlogom, ka Rusi nemajo pravice v njuve notrašnje zadeve se vmešavati. Ka je Pašič prišo pali na vlado, je dosta pripomogla tüdi romunska Vlada, ar vidi v njem zaveznika proti Rusiji.
Amerika je sprejela novi izseljeniški zakon. Japonca niednoga ne püstijo notri. V Japonskoj je zavolo toga jako velika zamera i gonja proti Ameriki. — Nas de tüdi sgmo malo smelo v Ameriko, kak smo že popisali. Amerika nas ne püsti, ne moremo si pomagati.
Čehoslovaška i Italija sta sklenoli politično pogodbo, da se ohrani mir v Europi. Pogodbo je predsednik češke republike dr. Masaryk odobrio 19. maja.
Med Vogrskov i Amerikov je sklenjena pogodba gledoč na to, kak naj Vogrska reši svoje duge Ameriki.
Rumunija je ponüdila Vogrskoj nazaj nekaj zemlje, če jo bo ta podpirala proti Rusom.
Medparlamentarni kongres se letos vrši v Brni i Ženevi na Švicarskom od 25 do 28. augusta, k leti se pa bo v Ameriki.
Portoroški dogovor, šteri je bio sklenjen 1. 1921. zavoljo železniškoga prometa med našov državov -i Italijov, je od italijanskoga kralja odobren i objavljen.
Proti vladne stranke so zmagale na Francuskom i v Japonskom. Večino so dobile stranke, štere so proti bojni, so bole za maloga človeka, kak za kapitaliste. Vse pa neso ednako za versko sloboščino, nešterne kak komunist celo jako sovražni veri. Na Nemškom .so pa jako narasli tak zvani Velenemci ali nacionalisti, šteri ščejo z orožjom spraviti nazaj staro velko Praj. zosko. Podpore pa nemajo v niednom orsagi, češete spametijo, bo kancler Wirth razpisao nove volitve. — Francija je zdaj pripravna se zmiriti z Nemčijov, jedini zadržki so Velenemci.	.
Albanija. Nevarnost boja je nastala, tű zavolo toga, ar se dve stranki ne moreta pogoditi, jeli de glavno mesto Albanijo: Tirana ali pa Škader.
Vstajo v Tripolitajini so taljanske čete zadüši!.
Madjarski poslanec Ugron je v Pešti pitanje stavo na ministra zvünešnjih zadev, zakaj so se v Jugoslaviji razpüstila mad-jarska drüžtva. Ma pravico to pitati. Mi pa tüdi, zakaj se Slovencom okoli Monoštra ne dajo Slovenske šole i slovenski uradi. Kelko pravic ide Vogrom pri nas, telko Slovencom na Vogrskom. To je mera.
Nemčija. Državni predsednik je potrdo dr. Marka za min. predsednika i vse njegove dozdajšnje ministre. Dr. Mark je pristaš krščanske Stranke a ma veliki broj demokratov, socialistov i kommunistov proti sebi v parlamenti.
Francija. Predsednik francoskoga parlamenta je postao z 296 glasi Painleve. V'ada se zdaj sestávlja. — V prvom govori je predsednik naglaso, da Francija šče mir sveti i ne vojsko.
Italija. V parlamenti je nastalo velko bitje, gda je fašistovski poslanec Giunta protivladnim strankam zakričao: »banda roparov." V tom bitji si je poslanec general Bencivenga roko zvine. — Fašisti i naši Orjunci so si krvni bratje po svojem nas-
topanje: zbijejo tistoga pa še morijo, ki nešče njihov biti, njegovo imanje pa oropajo ali vužgejo. — Moj Bog, kama je spravila ta nesrečna bojna prvejše pravico i poštenosti — Za pravice Slovencov je govoro dr. Besednjak, poslanec krščanske stranke kak je naša.
Albanija. Uporniki (reberiašje) so zavzeli od vladnih čet Tirano i napadajo Škader.
Pravica javnosti verskih šol v Prekmurji.
Minister za prosveto v Belgradi je 14. maja tekočega leta odločo, ka s koncom tega šolskoga leta .odvzeme pravico javnosti vsem privatnim šolam v Sloveniji." Okrajno glavarstvo v Murskoj Soboti je Vsled toga odloka pozvalo verske šole v Prekmurji, naj do 15. junija vložijo prošnje za. priznanje pravice javnosti. To je temeljna pomota. Odlok ministra za prosveto se nemore likati naših verskih šol, ar te so ne privatne (zasebne) šole i to nikdar ne bile, nego One so od začetka javne šole. Náše šole so pravico javnosti ne dobile od kakšega ministra ali oddelka za prosveto, nego majo pravico javnosti po zakonskom členi 38. od leta 1868. — Paragrafi toga zakona 10. i 11. jasno svedočijo, ka so naše šole kak javne šole ustanovljene i pravice javnosti njim je od nikoga ne trbelo prositi i dobiti. Zato tüdi nikši minister nema juša našim šolam odvzeti pravice javnosti. Zakon njim zagotavlja pravico javnosti, samo zakon njim jo more vzeti. Či parlament sklene takši zakon, šteri verskih Šol ne prizna kak javnih šol, teda nam bo potrebno prositi. Ali dotečas nikoga ne bomo prosili za priznanje pravice javnosti.
Gospodarstvo.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg.	pšenice	330	 Din.,
„	žita	310	   „
„	ovsa	245	   „
„	kukorice	250	   „
2. Meso.
govedina teletina svinjina v Zagrebi 1 kg. 24—27 D. 25—29 D. 28—32 D. v Ljubljani „	  21—23 D. 27—29 D. 27—30 D.
3. Krma.
Sena m. 50—100 D., slame m. 50.— D.
Zagrebečka borza dne 12. juna 1924. Amerikanski dolar 1 dolar 	K	320.—
Austrijska krona 100 K	K	—.48
Čeho-Slov. krona 1 K	K	9 60
20 kronski zlat	K	1180.—
Francoski franc 1 frank	K	19 —
Madjar. K 100 (nova em.)	K	—.40
Švic. fran. 1 fr.	K	58.40
Talijanske lire 1 lira	K	14 —
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 	6.875
Pošta.
Širitelica Bogojina. Poslali po našem g. kaplani i tajniki Jožeki prošene M. Liste i Novine. Srčen pozdrav vsem. Vogrinčič Matjaš Vančaves. Tri kovače zmenili i spisali k vašoj naročnini. Zato 30 Din. menje naročnine ste dužni, Ivanič Ana Filovci hš. 117. Kovače zmenili, pridite po nje z občinskim potrdilom. Kolmanko A. Korovci. Vašiva dva kovača spisali tüdi k naročnini i zato 20 Din. se vračuna pri njej. Matko Matilda Gančani. Si že dobila glas, ka bi prišla po tisto reč kak si prosila za dijaka. Pridi dokeč ne de kesno. Šerüga Jožef Sv. Šebeščan. Naj župan pošlje brzojavko (telegram) na komando, ka obvesti komando, gde vojak slüži. Če ne bi pomagalo, naj pride nekak doli
k nar. poslanci. Viktor Maitz Vratji Vrh 15. Dajte nam na znanje, če ste dobili vse letošnje M. Liste ali ne.
Dve gostilni da v najem
občina Turnišče po licitaciji 6. jula 1924. na tri leta. Licitacija se začne popoldnevi ob 3. vöri v občinskoj hiži.
Občinski urad Turnišče
Što ne verje, naj posküši, da jako dosta penez prihrani, če küpi:
cement, vapno, deske, fal črep ino debeli cigeo
late, tesan les, traverze, pleh, cveke, cement, rore, vse priprave za stüdence itd. pri
V. Bratina Križevci pri Ljutomeri. (Lotmerki.)
Vapno, cement, deske,
(blanje), late i vseforme les za cele rušte küpite najfalej pri ANTON JANDLINA
stavbenom podjetji v Ljutomeri (Lotmerki).
Tü se delajo tüdi vsakovrstni načrti (plani) i se prevzeme zidava pod i nad zemljov po najnišišoj ceni.
SLOVENSKA BANKA
podrüžnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Novo zidan paromlin
na 3 tečaje s 12 HP. lokomobil, mlatilnico, i z oljarno, v obljüdenom kraji, ob glavnoj cesti blüzi železnice, se fal oda. Ponüdbe na Franca Prelog, paromlinarja KRIŽOVOLJAN CESTICA.         HRVATSKO
TOPLICE v
SLATINA RADENCI
Jedine toplice v kralevčini SHS proti srčnim bolečinam. Naturalne ogličnokisele (szénsavas) kopeli. Mineralne vode proti obistnim i mehérnim betegom, kak tüdi proti rheumi i bolezni v čontaj itd. itd. Röntgen, elektrotherapia. Električni posvet. Küfice po znižanoj ceni. Voditel toplic je gosp. Dr. JOSIP MARClUS rojen z Čakovcu. Z vsakim betežnikom se po lastnom jeziki guči.
Vsem onim, šteri že poznajo mojo podvorbo i blago, priporačam:
CEMENT, VAPNO i TRAVERSE
Nadalje: Spolarijo, (šparherde) kak tüdi vse

železne i ocelne potrebščine po jako ugodnoj ceni.
Nazadnje pa moje prvovrstne po celom Prekmurji poznane
Garantirane kose
JOSIP TOPLAK, trgovec železa v D. LENDAVI
Glavna ul. 59
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.