Št. 49. V Gorici, v soboto dne 18. junija 1904. Tečaj XXXIV. iahaja dvakrat aa tedea, in sioor v sredo in joboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednim prilog ami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti prejomana ali v Gorioi na doni poiSiljana: Vso leto.......13 K 20 h ali gld. 6 60 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 Setrt leta.......3 , 40 . , , 170 PosamiBne Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravmStvo/, 7 Gosposki pivo,«, gtv. 7. v Oorioi vcOoriSki Tiskarni* A. GabrMek vsak dan od 8. ure sjntraj do 6. MeSer; ob nedeljah pa Oj 9. do 13. ure. Na aaroSila bres dopealaae naro«»l»e ia na otlrano. Oglasi Ia posla* *• »o raSunijo po petit-vrstah te tiskano l-kr«t 8 W vv 7 kr., 3-krat 6 «aka vrsta. VeSkrat po pognoi. Večjo 8rke po p* jra - Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo In napredek!« Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 8t 7 v Goriol v I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici Jt. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino fn oglase je plaSatI Ioeo Gorlea. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. NaroSnina, reklamaoije in druge reBi, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le UpiJTOlStVU. »PRIMOREC«' Izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. . , «Sooa» ln«Primoreo» se prodajata v Goriol v to-bakarm Sohwar* v Šolski ulioi !n Jellersitz v Nunski uboi; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Telefon it, 93. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavcc) tiska in zal. »Šolski dom". Povod k nadaljevanju disku« je o »Šolskem domu1 nam daje baš izišla »Zlata knjiga- za leto 1903. Če pogledamo v to knjigo, dobimo med dohodki 26.683 K komaj 745? K nabranih med člani in dobrotniki; vse ostalo je doslo od drugod, državna in deželna po Ipora »Id, Med darovi se nahaja prav odlična svata h odločno naprednih vrst, morda jih je celo več nego iz klerikalnih. Zato pa je ta »Zlata knjiga* žalosten spomin klerikalne brezsrčnosti; kajti" imenovali bi lahko celo vrsto klerikalcev, ki igrajo Vvžuo vlogo ? stranki, ali v »Zlati knjigi* j h ni ali pa so se odkrivali te dolžnosti z malenkostjo. — Klerikalci sploh radi vehko kričijo ?M so navadno strašno skopi, kadar treba darovati kaj v narodne namene. Da je »Šolski dom* važen zavod, ni potreba z nova povdarjati. Z ljubeznijo so delovali ob ustanovitvi posebno napredni možje. Saj so bili klerikalci po padcu »Slogo* 22. septembra 1890. naravnost zakleti sovražniki »Sloginih* zavodov. Dr. Gregorčič sam je izvedel in povedal, da jih je bila cela vrsta v zakristiji Stolne cerkve, kjer so se zavezali, da n i č ne dajo za šolske zavode. Mahničeva »Soča* in pozneje »Primorski List* sta jim bila strupeno nasprotna. V škodo našim zavodom so ustanavljali celo neko bratovščino, da se je morala naša »Soča* neprestano tepsti ž njimi. — In zares: od klerikalcev ni bilo mogoče dobiti groša za te zavode! Ali vkljub vsej klerikalni srditosti so zavodi rasli; raslo je število otrok, rasli so razredi. »Soča* je zbirala lisočake; njeni izkazi prispevkov so biti včasih naravnost bogati. —- Tisti pa, ki je takoj po padcu »Sloge* leta 1890. hotel zagotoviti razvoj zavodov, je bil A. GibršCek, ki je romal od hite do hiše ter pobiral zavezo, da bodo rodoljubi toliko in toliko prispevali. — In kdo je bil ves čas najdelavniši, kdo je Gregorčiču prinesel vselej in vse že kuhano na mizo ? Kdo je izvedel večkratno težavno podpiso- vanje starisev za slovensko šolo? In kdo je končno največ agitoval ter se trudil za »Šolski dom* ? — To so pač znana dejstva tistim, ki jih hočejo videti 1 Leta 1899. smo prišli do političnega preobrata, Klerikalci, ki so šele dobro leto sodelovali z dr. Gregorčičem, so se polastili »Sol. doma* ter ga spremenili v svojo — politično postojanko. Tam je nastala »Gorica*, tam se je utaboril ultra-montonski »Primorski list", tam »Narodna Tiskarna*, tam »Centrifuga*, ki je vedla grd boj proti obstoječima denarnima zavodoma, tam shajališče »Sloge*, strankarska kovarska posvetovanja, shodi, scie, tam »Gospodarska zveza* po vzorcu »žlindre*, od tam je izšlo nebroj hujskarij, lopovščin, lažij, zlega in gorja po niši deželi.... In končno: mlade ž v krom pij i h klerikalce vi Klerikalna šola ni nič prida. Kdor sledi šolstvu, pač vidi, kako duh te more duši v?akoršen izlet, vsak napredek, voljo do napredovanja, dela ljudi miačno, babjeverne, hinavsko-pobožne, narodno indftrentne — ta duh je naravnost strašilo za vsakega, ki želi mladini šolskega pouka, primernega sedanji prosvitljcni dobi. Klerikalna vzgoja je vse drugo, le prava vzgoja ne. Mi potrebujemo krepke, zavedne mladine, vedrega duha, čistega narodnega srca, ne pa narodnih mlačnežev in hinavcev, kimavcev in strahopetcev. Klerikalna vzgoja je povsodi taka, da se mora klicati: Ki er i k " !ci proč od naše mladeži! Tu pa prihajajo kratkovidni sentimen-talci, ki jočejo — češ: namen je ta, da otroci ostanejo Slovenci; saj se rešuje cela vrsta otrok!.,.. Res je! i nje se jih — ali kako?! — In (o je prav infamija, da hoče politična slr.mka, in celo črno-u 11 ramon tan s ka, kateri je narodnost paganstvo, kakor je udi raiijki kardinal, kateri je jezik le sredstvo v dosego svojih ciljev, ki je pokazala že v skrajni meri svojo narodno mlač-nost, da hoče ta stranka na brezvesten način zlorabiti slovensko ime, tako krasen namen — v svoje podle svrhe. Mi smo prijatelji napredka. V Gorici bi bili potrebni vsaj še trije otroški vrtci. Razredi bi morali rasti, ne pa padati. S šolnino bi se ne smelo stiskati ubogih starisev. Tak napredek je pa mogoč le takrat, ako se »Šolski dom* postavi ltven strankarskega boja. Kdorkoli ima v sebi iskro slovenskega rodo-ljubja, mora to zahtevati! Vse tiste naše želje o napredku bi se izpolnjevale, in »Šolski dom* bi mogel vsestransko povoljno vršiti svojo nalogo — ako je ostal nad strankami. Ker pa tega ni, nosi krivdo na vsem, kar je izostalo, klerikalna stranka I Mi smo nasprotniki zlorabe »Šolsk. d.", zato pa zahtevamo edino pametno, da naj stoji riad strankami. MŠ. d.* je last naroda, ali klerikalni uzurpatorji niso narod! Sposobnih mož bi ne manjkalo, ki bi previdno držali ,Š. d.* na višku njegove naloge, le dobre volje je treba! Iz tega pač sledi, da je infamna zahteva, da morajo naprednjaki podpirati ,Š. dom* kot politično postojanko radi slovcnsko-k 1 e r i k a I n e vzgoje otrok! Tako zahtevo treba z indignacijo zavrniti ter pokazati, kaj naj se stori najprej, predno se more apclovati na podpiranje iz naprednih vrst..... Iti da koncem konca ne bo nikakega sumnicenja, izjavljamo ponovno, da želimo kolikor mogoče sijajen razvoj »Š. d.*, da bi ustanavljal še novih otroških vrtcev in potrebnih šol na vseh krajih goriškega mesta, v ta namen želimo celo največ podpore tudi iz vrst naprednih mož — toda v to morajo biti dani pogoji, ki temelje pred vsem v tem, da se postavi ,Š. d.* izven strank, da ne bodo naprednjaki žrtvovali iz svojih žepov v bridkem prepričanju, da s podporo v dober narodni namen podpirajo ob jed-nem svojemu najhujšemu političnemu nasprotniku političen steber. Takega težkega bremena morajo biti naprednjaki rešeni 1 Nasprotnikov nima ,Š. dom" tam, kjer jih hočejo videti — ampak oni, ki tako brezvestno tiščijo v svojih krempljih ,Š. d.", so njegovi edini in resnični sovražniki. Govor staroste »Goriškega Sokola", dr. Troota, povodom razvitja zastave v nedeljo 12. t. m. Slavna društva, velecenjena gospa ku-mica, bratje Sokoli! Nekaj nad pol stoletja je, odkar sta stopila v novo življenje dva bratska naroda slovanska: narod češki in slovenski. Prvi-močan nekdaj in slaven v zgodovini, korakal je hitro dalje. Malt naš narod brez zgodovinske slave pa mu je sledil v vseh njegovih stopinjah, opiraje se na večne človeške pravice, hoteč si na teh sezidati lepo sedanjost — sijajno bodočnost, — Vse je vrelo takrat od navdušenja, vse je zidalo in hitelo, da doseže skupni cilj: da zagotovi trajen obstanek našemu narodu povsod, kjer živi v svojem domu, od trdne kmetske in delavske postave, pa gori ob trgovsko-obrtnem zido-vju, do najvišega slemena, Ta čas splošnega mladostnega navdušenja je, žalibog, minul. Nekaj vzrokov nismo mogli zavrniti, ker so bili presilni za naše skromne moči. Nekaj njih pa smo po svoji krivdi zavrniti zamudili, ker se ni pravočasno izprevidelo zlih posledic. Z narodno našo pomladjo je izginil lepi sen, postavivši nas le prezgodaj revnim dedičem politično-strankarskih borb in zapu-stivši nam le nekaj lepih spominov. Enega teh spominov hočem vzdržati v okvirju današnje slavnosti. Eden najlepših teh spominov je namreč tudi v nas Slovencih vznikla mišlenka (misel) sokolska! Tako lepa je, da je še danes neguje in ljubi naš narod, kjer koli je probu-jen. Saj ga spominjajo bodri naši Sokoli na vigred našo, predočujejo mu poosebljeno narodno idejo, ki je edinila, če tudi ie hipoma, ves naš narod. Misel sokolska ima pa tudi socijalno življensko silo v sebi. Iz naših sokolskih gesel: s voboda, enakost, bratstvo zveni od daleč še nekaj prvotno revolucionarnega — libertd, egalitd, fraternitčl In če je tudi moderna naša družba ugladila in ublažila nekdanjo elementarno silo, ki je Trije mušketirji. Napisal Alexar,.dre Dumas. l Drilgl del. (Konce); Ker je imel to pot v svojih rokah moč, jih strogo pogleda ter namigne d'Artagnanu z očmi in z roko, naj mu sledi. D'Artagnan gre za njim. »Mi te počakamo, d'Artagnan,< prav! Atlios tako glasno, da moro kardinal slišati. Njegova Erainenca nagubanči čelo ter trenotek postane, nato pa nadaljuje svojo pot in ne reče niti besedice. D'Artagnan vstopi za kardinalom, in za d'Ar-tagnanom zastražijo vrata. Njegova Eminenca odide nato v sobo, ki mu je služila za delavnico, ter namigne Rochefortu, naj pripelje mladega mušketirja. Roehefort se oddalji. D'Artagnan ostane sam pred kardinalom; to je bil njegov drugi sestanek z Richelieujera, in pozneje je priznal, da ga je smatral s popolnim prepričanjem tudi poslednjim. Naslonjen na kamin je stal kardinal; samo miza je stala med njim in d'Artagnanom. »Gospod,« reče kardinal, »vas sem dal prijeti jaz.« »Povedalo se mi je, Monseigneur.« »Ali veste, zakaj ?« »Ne, Monseigneur, kajti jedino, zaradi Česar bi me mogli zapreti, je Vaši Eminenci še neznano.« Richelieu se ostro ozre v mladega moža. »Hola,* pravi, »kaj ima to pomeniti?« »Če mi hočete razodeti najprej zločine, katerih sem obdolžen, Mouseigneur, vam potem tudi povem, '».aj sem storil.« »Obdolženi ste zločinov, zaradi kakoršnih se'ni prizanašalo niti višjim glavam, kakor je vaša, gospod!« pravi kardinal. »Kakšnih, Monseigneur?« vpraša d'Artagnan tako mirno, da se začudi celo kardinal. Dolži se vas, da ste si dopisovali s sovražniki kraljestva, dolži se vas, da ste poizvedel! za državne tajnosti, dolži se vas, da ste poskusili preprečiti načrte svojega generala.« »In kdo me dolži tega, Monseigneur ?« pravi d'Artagnan, slute, da je tožiteljica miladv. ^Ženska, ki jo je zaznamovala sodnija njene dežele, ženska, ki se je omožila z lednim možem na Francoskem in z drugim na Angleškem, ženska, ki je zastrupila svojega drugega moža in poskušala zastrupiti tudi mene.c »Kaj govorite, gospod?« vsklikne kardinal začudeno. »O kateri ženski govorite?« »O miladv Winter,« odvrne d'Artagnan; »da, o miladv Winter, katere zločini so bili Vaši Eminenci gotovo neznani, ko ste jo počastili s svojim zaupanjem.« »Gospod,« pravi kardinal, »če je zagrešila miladv VVinter zločine, katerih jo dolžite, bode kaznovana.« »Je že, Monseigneur.« »In kdo jo je kaznoval ?« »Mi.« »Ona je v ječi?« »Ona je mrtva.« »Mrtva!« ponovi kardinal, ki tega, kar je slišal, ne more verjeti. »Mrtva! Ali niste rekli, da je mrtva?« »Trikrat me je poskusila umoriti, in odpustil sem jej; toda umorila je žensko, katero sem ljubil. In tedaj smo jo z mojimi prijatelji vjeli, sodili in obsodili,* D'Artagnan opiše nato zatrupljenje gospe Bo-nacieux v bethunskem samostanu karmelitaric, obsodbo v samotni hiši in miladjrno smrt na bregu reke Lyse. Dasi se kardinal ni zgražal kar tako, mu vendar strese groza celo telo. Toda kakor pod uplivom neme misli se kardina-lovo temno obličje naenkrat aopet polagoma razjasni ter postane popolnoma dobrovoljno. »Na ta način,« reče kardinal z glasom, katerega nežnost se je razločevala zelo znatno od njegove navadne strogosti, »na ta način ste se vrinili za sodnike, ne da bi pomislili, da so oni, ki nimajo naloge kaznovati in vendar kaznujejo, morilci.« »Prisegam vam, Monseigneur, da ne nameravam braniti proti vam svoje glave niti trenotek. Podvržem se vsaki kazni, katero mi prisodi Vaša Eminenca. Ni mi toliko do življenja, da bi se bal smrti.« »Da, vem, vi ste pogumen mož, gospod,« pravi kardinal s skoro ljubeznivim glasom, »zato vam morem povedati že naprej, da bodete sojeni in obsojeni.« »Kak drug bi mogel Vač! Eminenci odgovoriti, da ima svoje oproščenje v žepu; jaz se omejim nato, da rečem: Zapovejte, Monseigneur,, pripravljen sem.« prišla iz ljudskega gibanja, če je tudi pri-krojila v Prokrustejevi postelji po svoje nekdanji liberte in egalitč, — je vendar v naSih i sokolskih vrstah ostala nevgasljiva želja po svobodi in napredku, po enakosti in bratstvu. Pred vsem med bratskim narodom Ce- j Skim. Tam se je uživela ideja sokolska v ljudstvo, tam zahteva in ima vsaki kraj no-sitelje in Siritelje te ideje. Nad 700 sokolskih društev združuje približno 80.000 členov Sokolov v dobrovoljno narodno armado slovansko. Približno 80.000 mož in mladeniče v ute-lesuje med Cehi povsodi po mestih >n vaseh neupogljivo narodno misel zraven pa vstrajno delo za duševni in telesni razvoj posamič-nikov do najsirjih slojev. Brez razlike stanu visok, ali nizek, brez razlike imetja, bogat ali siromašen — vse edini in druži, ne morda sovraštvo in zagrizenost proti tujcu drugo-rofcu, lemveCT iskren a in pblrtvo-valna ljubezen do svojega lastnega naroda in neumorna želja po njegovem napredku in vsestranskem razvoju, m je najti v kolikor možno splošnem napredku in razvoju posaraiCnikov. Med Cehi — našimi učitelji — se bliža v dogledni prihodnjoali uresničenju njihovo sokolsko geslo: Kar Ceh — to Sokol! Mi Slovenci smo manjši in — bodimo odkriti — dosti manj vstrajni nego bratje Cehi, in morda dosti bolj razdvojeni in prepirljivi. Naše Sokolstvo je, žal, še dosti premalo razširjeno, ker ima še dosti premalo nositeljev prekrasne ie narodne misli. Vkljub temu pa vstrajamo na negovanju sokolske ideje, ker je ne le vzvišena in krasna s Človeškega stališča, temveč tudi živa potreba našemu malemu narodu, ki potrebuje v vseh slojih bodrila k narodnemu ponosu, narodni samozavesti in socijainemu »araovz-delanju. V znak te neupogljive sokolske misli: prapor naš, za katerega razvitje smo se danes zbrali 1 Ta prapor, darovan od goriških Slovencev, nam služi vsem v dokaz, da vedo goriški Slovenci ceniti misel sokolsko, ljubiti svoje Sokole. Hvala Vam iskrena vsem, ki ste sodelovali, hvala tudi Vam vsem, ki ste se v proslavo tega dneva danes zbrali. Vam vsem od bele Ljubljane in naših gora pa do sinje Adrije — v imenu Sokolov prisrčen: Živeli! In sedaj se obračam do Vas, veleee-njena gospa kumica! Bila ste tako dobrohotna, da ste prevzela to mesto in naklonila ste vrhu tega društvu za novi prapor prekrasen trak. Izrekam Vam, velecenjena gospa kumica, prisrčno zahvalo in izjavljam Vam v imenu naših Sokolov, da vidimo v Vašem in Vaših družic nastopu simbolično znamenje, da stojita Sokolstvu v prepotrebno pomot in narodno sodelovanje ne omah- ljivo na strani slovenska mati in slovensk o deklet V tem imenu Vas prosim, da razvijete zastavo 1 Na to je kumica razvila zastavo z besedami : .Razvijam zastavo I Naj bo vedno v Čast goriškim Slovencem, pod njo pa se naj zbira vedno mnogoštevilneja četa n*lih Sokolov!" Na to je pripela gospa kumica na zastavo prekrasen trak, navzoče gospe pa lep duhteC šopek. In zastava se je dvignila, ob pesmi moškega zbora goriškega glasbenega in pevskega društva ,Naša zastava« v višavo. Starosta je zastavo izročil zastavonoši bratu Rudolfu Drufovka s sledečim navdušenim vsklikom: Brat zastavonoša! Izročam ti s tem zastavo. Čuvaj in varuj jo v slavo in Čast goriškim Slovencem! Zraven pa izrekam iskreno željo: da dočakamo mi vsi trenutek, ko prapor naš sva h o d no za-plapola v središču slovenske Goriške, v solnCni Gorici! V to: Na zdar! Družba sv. Cir. in Met. v Ljubljani vsem svojim podružnicam. Vsepovsod! se priznava, da je družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani prepotrebna; vsepovsodi se priznava, da je njeno delovanje v največjo korist našemu milemu slovenskemu narodu; vsepovsodi se priznava, da je ista potrebna vsestranske podpore, Ce naj doseže svoj vzvišeni smoter. Vkljub temu pa nima naša družba v svojem narodu dste splošne podpore, ki bi jo morala dobivati. Za Cehi z njihovo .Osrednjo Matico" stojimo Slovenci daleč daleč s svojo družbo sv. Cirila in Metodija. Denarni primankljaj se veča družbi leto za letom. Leto za letom so potrebščine ogromneje, a podpore, ki naj pokrivajo druž-bine potrebščine, pa ne rasejo sorazmerno ž njimi. Prevažna vprašanja čakajo že davno na rešitev, a gmotno družbino stanje ne pripušča, da bi se rešila ugodno. Prispevki, ki prihajajo naši družbi, so postali tako pičli, da ista ne more več izhajati brez izrednih denarnih operacij. Ako oni faktor, ki ima edini korist od naše družbe, naš slovenski narod, ne podpre naše družbe tako, da bi mogla izhajati, prisiljeno bo vodstvo opustiti realiziranje marsikake koristne naprave. Naval s tujejezičnih strani na naš narod je vedno hujši in ljutejši. A sredstva naše družbe so, v primeri s sredstvi naših nasprotnikov, prav malenkostna in radi tega v takih slučajih ne moremo tako delovati, kakor bi želeli in morali. Prva opora naši družbi pa so podružnice, ki so posejane po vsem slovenskem ozemlju. V njih naj bi se zbirali vsi Slo- venci, bodi gospod ali kmet, ter naj bi na ta način podpirali svojo matico: družbo sv. Cirila in Metodija! Mnogo je podružnic, ki res redno delujejo, ki pobirajo doneske udov ter jih vestno pošiljajo glavni družbi. — Vsem tem bodi tu prilieno izrečena najiskreneja zahvala na njih neumornem domorodnem naporo-vanju. Te podru?, lice naj bi bile vzgled ro-doljubja vsem onim podružnicam, ki tako-rekoe spe. In teh je žal mnogo. Tem podružnicam oziroma njih vodstvom veljaj v prvi vrsti pričujoči poziv. Vzdramijo naj se pomneč, da je vsak nas toliko, kar premore — za mili narod storiti dolžan. Podpisano vodstvo se torej obrača do vseh svojih podružnic s prošnjo, naj iste, kjer je le možno in čim prej prirede kakih veselic naši družbi v korist, ali pa vsaj čim prej nabero prispevke svojih udov za leto 1904. ter jih vpošljejo vodstvu, da ne pride družba v najneprijetneje položaje. Sedaj trkamo — odprite! Ce presliaite glas, ne sodite nas, ko bo prepozno — ne recite, da smo bili nemi takrat, ko nam je dolžnost govoriti. | Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija. Dopisi, Is Dornberg«. (Dalje.) V zadnjem odstavku sem vam na kratko pojasnil in potrdil z dokazi vaš program in program vale stranke. Ker pa tulite v rog nekaj, da pomagate ljudstvu, kmetu in delavcu, naj vam tudi za to podam dokaz. V sedanjem času, kar so trte ozeleuele, imajo Vipavci mnogo dala. Dnine se plačujejo drago. Kdor hoče imeti delavca, mora ga slano plačati, kmetje jih tako plačujejo. Kaj pa vi? Se-li spominjate še, kako ste oni dan klical delavca iz vinograda v kapla« nijo ob 11. uri predpoldne. Do štirih popoldan vam je delal v vrtu, potem pa pre-takva! vino v kleti do 11. ure v noč. Delal je torej 12 ur. Dali ste mu južino, večerjo (pijača se razume, saj je bil pri njej) in — in — 30 (ali 40) vinarjev. Je-Ii to krisljan-sko delo ali ne, naj sodijo čitatelji sami in tudi vi. Delavcu zaslužek utrgovati, kako delo je to? 4. Nadaljujmo pa sedaj obljubljeno o časopisih. Vi hočete, da se ,SI. N." ne bi smel citati. Čemu pa ne? Vaš odgovor bi se glasil: zato ker je pohujšljiv. Vendar pa bi morali vi tudi stvarno dokazati, v čem je toliko pohujšljivega. »SI. N." je list za vsakega odraslega človeka, kateri ima kaj soli v glavi. Posebno sedaj, kar prinaša podlistek: »Izza temnih dni," naj vsak seže po njem, da razvidi, kaj ste in kaj so bili vaši kolegi in vladarji rim. kat. cerkve. Seveda to je ljudstvu v veliko pohujšanje 1!! Pa zakaj ? Za vas, ker potem bi bili še vedno na istem stališču, kakor tedaj. Ljudstvo naj spi spanje nevednosti! je vaše geslo, da bomo živeli, ker drugače smo iz- ' g ubij eni. To je vaša maksima, to je vaš program. Za to in le zato imate svoje časopise, da držite ž njimi s pomočjo nesramne laži ljudstvu pregrinjalo čez oči. Ce to zagrinjalo pade, tedaj pa ste izgubljeni popolnoma. Časopisje, katero poučuje ljudstvo, mu zabra-njujete in vsiljujete častDsse, kateri se norčujejo z resnico, ala .Domoljub" in »Bogoljub" , može, kateri imajo kaj vpliva med ljudstvom, može znaCajne zasramujete, jim jemljete spoštovanje in čast doma, v cerkvi in v javnosti, domačo umetnost teptate kar najbolj morete (dokaz: Jurčič-Govekarjeva n. igra .Deseti brat* je pohujšljiva; »Lurd-ska pastarica", farbarija nemškega pisca, je narodna, vzgledna, je za ljudstvo ! Sram vas bodi!) »SI. N.' je pohujšljiv, zato proč ž njim! Saperlot ali za vas ni pohujšljiv, g, kaplane? Zakaj ga pa vi berete? Navadno pravite, da kdor bere .liberalne* časopise, je brezverec, ni vreden sv. popotnice na zadnjo uro, Ce drugi ne, tudi vi ne! Kaj pa .Soča" ? Tudi ta vam ni po volji? Pa vendar segate po njej raje nego po zajutreku. Zakaj bi bila pa .Soča* pohujšljiva, oziroma .Primorec* ? Morda zato, da vas včasih pokresa po prstih, da vam včasih pove kako na zobe ? Pa morda se jezite nanjo, ker je toliko razširjena ? Bog vam vstrezi v tem smislu. Povedali mi gotovo ne boste in tudi drugim ne, zakaj jo sovražite. Rečeno je: »Soča* je pohujšljiva, ni katoliška, torej, proč ž njo. Ilevše! Ali morda upsUe kedaj spraviti iz Dornberga »liberalne" časopise? Povem vam jaz: »Ce boste še 50 let v Dornbergu, če se boste mučili na vse pretege, vam ne »rala*. Zato se lahko takoj prepričate. Odkar ste začeli rohneti proti »Soči" in .Primorcu", so se ljudje naročili na nju še bolj. fopojde tako naprej, bo imel Dornberg v 10 lebb že vsak posestnik napredne liste. Kaj je pa z vašimi? Porečete: »Prim. j listov", .Domoljubov", .Rodoljubov", prihaja ' v Dornberg, od kar sem jaz tu, veliko število. To vam pa potrdim. Res je! Vprašam pa vas, kako so prišli ti tisti v vas? Odgovorim vam tudi sam. Da bi vi pri šolskih deklicah in mladoletnih devicah ne agitirali za nje in jim ga ponujal, vsiljeval v kapla-niji in še druge pošiljal okoli v to svrho, bi ne izhajal nt eden »Domoljub«, ni eden »Bogoljub« v Dornberg. Kar se tiče »Pristn«-/« jenca", pa povejo sami ljudje: »Zakaj bi ga pa ne bral, ko ga ne plačam. Naročil ga nisem, tudi plačam ga ne." Kdo pa plačuje vse te liste? Tistih dobrih del usmiljenja gotovo ne dela tiskarna, ampak kdo drug! Do videnja, g. kaplan! (Dalje v prilogi.) »Vaše oproščenje?« pravi kardinal začudeno. »Da, Monseigneur,« pravi d'Artagnan. »In čegav je podpis? kraljev?« In kardinal spregovori te besede s posebnim izrazom preziranja. »Ne, podpis Vaše Eminence.« »Moj? Ali ste blazni, gospod?« »Svojo pisavo brezdvomno spoznate, Mon- In d'Artagnan pokaže kardinala dragoceni papir, ki ga je iztrgal Athos miladv ter ga dal d'Artagnanu s seboj kot varnostno pismo. Njegova Eminenca vzame papir ter čita glasno in s počasnim glasom, naglašujoč vsak zlog: »Lastnik tega lista je storil to, kar je storil, na moje povelje. »V tabora pred La Rochelleom, dne 5. avgusta 1628. »Richelieu.« Ko prečita kardinal ti dve vrsti, se globoko zamisli, a ne vrne papirja d'Artagnanu. »Zdaj premišlja, kakšno smrt mi prisodi,« si pravi d* Artagnan čisto tiho; »toda pri moji duši, videl bode, kako umira plemič.« Mladi mušketir je bil izborno razpoložen, da bi zapustil svet kot junak. Richelieu razmišlja še vedno ter obrača papir v rokah semtertja. Končno dvigne glavo, obrne ostro svoj orlovski pogled v to lojalno, odkritostrčno in inteligentno obličje, čita v teh potezah, razoranih od solza, vse bolečine, ki jih je pretrpel tekom jednega meseca, in pomisli tretjič ali četrtič, kako veliko bodočnost bi Imel ta jednoindvajsotletni otrok in v kakSno pomoč bi moglo biti dobremu gospodarju njegovo delovanje, njegov pogum in njegov duh. Na drugi strani so ga večkrat prestrašili miladyni zločini, njena nasilnost in njen peklenski genij. Čutil je takorekoč neko tajno veselje, da je bil za vedno! prost te nevarne sokrivke. Počasi raztrga papir, ki mu ga je izročil d'Arta-tako velikodušno. »Izgubljeni sem,« pomisli d'Artagnan. In globoko se pokloni pred kardinalom, kakor mož, ki govori: »Gospod, naj se zgodi tvoja volja.« Kardinal stopi k mizi, napiše, ne da bi sedel, nekaj vrst na pergament, katerega sta bili dve tretjini že izpolnjeni, ter pritisne nanj svoj pečat. »To je moja obsodba,« pomisli d'Artagnan! »prihrani mi dolgčas Bastilje in dolgčas sodnijskega postopanja. Vsekakor je to še zelo ljubeznivo.« »Vzemite, gospod,« reče kardinal mlademu možu, »vzel sem vam blanket in vam vračam drugega. Ime na tem imenovanju še manjka, in morete je napisati sami.« D'Artagnan vzame papir obotavljajoče ter pogleda nanj. Bilo je imenovanje poročnikom pri mušketirjih. D'Artagnan pade kardinalu pred noge. »Monseigneur,« pravi, »moje življenje je vaše, razpolagajte ž njim kakorkoli. Toda te naklonjenosti, ki ste mi jo izkazali, ne zaslužim; imam tri prijatelje, ki so zaslužnejši in vrednejši...« »Vi ste vrl dečko, d' Artagnan,« ga prekine kardinal in ga potrka po rami, vzradoščen, da se mu je posrečilo ukrotiti to uporno naravo. »Napravite s tem imenovanjem, kar hočete. Pomnite samo to, da smete le vi izpolniti prostor, ki je še prazen.« »Tega ne pozabim nikdar,* odvrne d' Artagnan, »Vaša Eminenca si je lahko tega svesta.« Kardinal se obrne in zakliče z močnim glasom: . »Kochefort!« Ohevalier, ki je brezdvomno čakal za vrati, vstopi takoj. »RocheforM pravi kardinal, »tukaj vidite gospoda d'Artagnana; vsprejemam ga v Število svojih prija- teljev ; zato se objemita in se vodita pametno, Ce rada obdržita svoji glavi.* Roehefort in d'Artagnan se poljubita s skrajno ostjo svojih ustnic, toda kardinal je bil poleg njih ter ju je opazoval s pozornim pogledom. Oba naenkrat gresta iz sobe. >Ni res, gospod, saj se še snideva? ^Kadarkoli vam bode ljubo,« pravi d' Artagnan. »Že pride prilika,« odvrne Rochefort. »Kaj je to ?« pravi Richelieu, ter odpre vrata. Moža se nasmehneta, si sfcisnoia roki in pozdravita Njegovo Eminenco. »Mi postajamo že nestrpni,« pravi Athos. »Tukaj sem, prijatelji,« odvrne d' Artagnan, ?a ne samo prost, ampak tudi v milosti.* »AH nam poveš vse?« »Še nocoj.« Rea se napoti d' Artagnan še isti večer k Athosu, ki je pil baš z največjim poželjenjera svojo steklenico španskega vina, opravilo, katero je izvrševal vsak večer s skoro religiozno vestnostjo. Pove mu, kaj se je zgodilo med njim in kardinalom ter vzame iz žepa svoje imenovanje. -Vzemi, moj ljubi Athos, tukaj je,« pravi; ^vse-kakoi m spodobi tebi.« Ni Athosovih ustnicah zaigra njegov navadni nežni in ljubeznivi smehljaj. »Prijatelj,« pravi, »za Athosa je to preveč, za grofa de L?, Fere je to premalo. To imenovanje je tvoje, obdrži je. Ah, moj Bog, plačal si je dovolj drago.« D'Artagnan zapusti Athosovo sobo ter se napoti v Porthosovo. Najde ga v krasni suknji, bleščeče vezeni, ogledu-jočega se v zrcalu. »Ah, ah,« pravi Porthos, »ti si, ljubi prijatelj! Kako mi pristoja po tvojem okusu ta obleka ?« Prilaga ..Stft" it. 49 t trn 18. junija 1904. Doraate in razne novice. Dva koncerta. — Opozarjamo na koncert polne vojaške godbe, ki bo danes zvečer v parku hotela Sudbahn. — Narodno razumništvo naj bi se v večjem Številu po-kazalo v odlični družbi, ki se zbira na teh koncertih. Jutri od 10. m pol {iredpoidne cfo'sl2. in pol pa bo zjutranji koncert na vrtu hotela »pri zlatem jelenu.* Vstopnina prosta. Nadvojvoda Leopold Salvator v spremstvu Železu, sek. načelnika Wurraa in nekaj štabnih častnikov ogleduje ie ML dni dela na bob. železnici. Ž njim se nahajata tudi dva inženerja. Včeraj je ogledoval dela do Podbrda, prenočil v Sv. Luciji, drevi pride v Gorico. Podjetništvo Sard-Lenassi mu je poslalo v Podbrdo dva avtomobila na razpolago. Oekar grof Chrlstalnlgg, potomec stare koroške slovenske plemenitaške rodbine, ki biva sedaj največ v Gorici na Baro-novišču, se preseli kakor Cujemo, stalno na Koroško v graščino Svinc, katero je podedoval po svojem stricu Ad. grof Christal« niggu, poleg grajščin Waisenberg, Mittartri-nen, Hornburg in Meiselberg na Koroškem. Obitelj visokorodnega gospoda grofa ostane pri nas v najboljšem spominu. Posebni vlak k vsesokolskemu shodu v Ljubljano, ki ga priredi »Goriški Sokol*, bode odhajal iz Gorice v soboto dne 16. julija ob 1 uri 15 minut popoldne in dospe v Ljubljano k slavnostnemu sprejemu ob pol 7 uri zvečer. V nedeljo volike slavnosti v Ljubljani. V ponedeljek odhod iz Ljubljane ob 10 uri dop. v Postojno, kjer bode ogled sloveče podzemske jame, Fovratck v Gorico isti dan ob 8. uri zvečer. Voznina tja in nazaj K 6*70. Termin za prijave nam je podaljšalo železnično vodstvo Le do 28. t. in., kar je zadnji dan. Prijaviti se je s kavcijo 5 K pri br. načelniku Jas. Zadelu. Opozarjamo, da ae je treba priglasili v doiočenem času vsakemu, torej tudi članom »Goriškega Sokola,« Za člane, ki so udeleže izleta v društveni obleki« so redovne vaje vsako sredo in soboto ob 8«/« do SV*. Dr. Graziadio Luzzatto — pobegnil. — Dasi smo culi vesti o begu laškega odvetnika in politika takoj, smo vendar čakali, dokler se ni popolnoma potrdila resnica, da jo je popihal iz Gorice, poneveril velike svote ter iako goljufat ljudi na skrajno grd način. —¦ Pj je tudi težko verjeti na prvi hip takim govoricam, če se pomisli, da se je nahajal mož v polni moški dobi, da je bil čislan in upoštevan, da je štel med prve sinove laškega dela prebivalstva v mestu, da je bil ugleden odvetnik, imeniten govornik, izvrsten branitelj, zastopnik goriškega mesta v deželnem zboru, torej oseba, ki je stala vedno v ospredju vsega življenja v Gorici. Visoko se je popel s svojo izredno nadarjenostjo, ali ko je bil na višini, je začel kazati svojo veliko prefriganost in zvitost, ljubavna razmerja in potratnost pa sta spravili moža na kriva pota, zašel je v dolgove, in konec je storil s tem, da je proti koncu maja izginil iz Goricj Pobral je, kar mu je še ostalo, izposodil si zadnjih 6000 K, pa se je ff^ft-iHrvtek- ter-zbrtal.* Rette^so je, da je v poslih na Dunaju, drugi so pravili, da se nahaja v Rimu, odkoder so prihajale brzojavke v Gorico na prijatelje, da se že kmalu vrne. Govorica pravi, da je imel nekoga Lnajetega v Rimu, da je tako brzojavljal v Gorico ter varal javno mnenje, dočim se je vozi' Graziadio proti Krfu. Krf je otok v jonskem morju ob vhodu v jadransko morje, na obali albanski. Glavno mesto je Krf (Korfu), ki ima okoli 20.000 prebivalcev. Otok jo krasen, raičen, pa pribežališče takih tičev, med katere je zašel dr. Graziadio, ker od tam jih ne izročajo državam, katerim pripadajo, v zasluženo kazen. Graziadio je svoj beg dobro preudarii, in ko je bil na trdnem, je brzojavil, naj naredijo s pisarno, kar hočejo. Sodi se, da si je prisvojil tekom par let tujega denarja okoli 300.000 K, bržčas pa se pokaže, da je še več. Gospa Malničeva iz Kanala je bila položila pri njem 32.000 K na račun kanalskega gradu. Neki de Carli je bil aretiran radi obtožbe nravnoslnih pregreškov. Luzzatto mu je rekel, da treba 1200 K kavcije, da bo prost do obravnave, ki ne bo še tako kmalu. Revež je šel iskat denarja ter ga našel pri nekem prijatelju. Obravnava pa se je vršila kmalu, in de Carli je bil oproščen. Pred kratkim pa je prišel oni prijatelj v pisarno dr. L. po denar, ali ga že ni bilo več t Nekdo iz Červinjana je položil v njegove roke 10.000 K. Iz konkurza trgovca Scomina je imel 24.000 K. V nekem drugem takem slučaju 15.000 K. — Radi teh dveh zneskov je izdala okr. sodnija obvestilo na drž. pravdni-štvo, katero je odredilo zapor in obtož^nje. Tvrdka Ghiurlo v Gorici je imela pri Luzzaltu deponiranega denarja 10.000 K. Pri nokem tukajšnjem zlatarju je »uku-pil* dragocenostij za 3000 K. Pri tvrdki Medvedovi je »kupil* obleke in raznega blaga za 1500. Pri raznih cveiličarjih je wvzel* cvetlic za 800 K. Svojega ljubeznivega bratranca dr. Raj-monda Luzzatla, velikega prijatelja naših klerikalcev in pobratima dr. Su&ieršiča, je na-brisal samo za 3000 K. Pavia je jamčil zanj pri Joni za 6000 K. Kdo ve, kaj pride še vse na dan. Dr. Graziadio Luzzatto je bil rojen 21. dec. 1857. v Gorici. Študiral je v Gorici, Gradcu in na Dunaju in v Padovi. V pisar- nah je bil pri dr. H. Luzzatto in pri slove-čem odvetniku Frapportiju. S svojim 30 letom ' je otvoril svojo pisarno ter zaslovel kmalu kot izvrsten branitelj v kazenskih stvareh. S svojo agilnoštjo in nadarjenostjo je stopil hitro v ospredje vsega laškega gibanja v Gorici, bil mestni starešina, je deležil na sploh političnega življenja ter bil izvoljen tudi v deželni zbor. Takrat, ko jeumrrgrof Cbro-nini, se je govorilo celo, da bi mu utegnil nasledovati dr. Graziadio Luzzatto. Krstiti bi se dal,' pa bi bil dober za naslednika. Ta afera je pač velik škandal za goriške Lahe. Uradni »Osserv. tr.« priobčuje nastopni edikt: Proti dr. Graziadio Luzzatto, odv. v Gorici, Cegar bivališče je nepoznano, staulo-žila Henrik in Ariel Malnič iz Kanala tožbo na c. kr. okrožnem sodišču v Gorici radi K 16751. Na podlagi te tožbe je odrejen prvi narok na dan 4. julija ob 9. uri pred-poludne na tem sodišču, izba št, 22. V varovanje pravic g. dr. Gr. Luzzatto, odvetnika v Gorici, je določen kuratorjem g. dr. Gollob, odvetnik v Gorici. Ta kurator bo zastopal toženca v tej pravni stvari na njega nevarnost in troške tako dolgo, dokler se toženec ali sam ne glasi na sodišču ali pa imenuje kakega pooblaščenca. Porotne obravnave. — V sredo se je imela vršiti zadnja tiskovna obravnava proti »Nuovi Idei«, ali do obravnavo ni prišlo, ker so tožitelji vložili prepozno obtožnico, in je radi tega obravnava odpadla. Tožila sta K. Comelli in L. Torossi iz Gradišča; morata plačati troške. S tem je bilo porotno zasedanje končano. fiazoroženje. — Sedaj se vrši napovedano razoroženje delavcev pri gradnji bohinjske železnice. Kakor čujemo, dobivajo le malo orožja. Umevno, ker so razoroženje poprej napovedali, mesto držati to tajno pa izvesti razoroženje nenadoma. Brez dvoma skrivajo Lahi orožje, in tako bo po izvedenem naznanjenem razoroženju bržčas tudi odslej tako, kakor je bilo poprej. Ur. Pontonf, tukajšnji zdravnik, je napisal novo brošuro »Per la storia", v kateri se bavi z vprašanjem deželne norišnice. S to brošuro se še pobavimo, ker je velesanimivo, kako delajo na merodajnih mestih s tem vprašanjem ter se strinja tudi z našo pisp.vo o deželni norišnici. Komisija, ki je imela nalogo, ogledati si norišnice po novih sistemih v drugih deželah, je reševala svoje delo jako imenitno; ogledala si jih je v neprimernem času, poročala pa tudi o neki norišnici, katere sploh ni videla! »Shod slovenskih niladenlCev* bo dne 4. julija t. 1. na Brezjah na Gorenjskem. .Slovenec" udarja na veliki boben ter kliče z veliko trobento mladeniče iz vseh pokrajin slovenske domovine na shod na Brezjah. Ni sicer natančno znano, kaj jim prazaprav hočejo na Brezjah, samo vabijo, naj bi jih prišlo kar največ na božjo pot k Mariji pomagaj 1 Morda imajo z njimi.kake posebne namene, ali bo to le navadna romarska pot, ki nese črni bisagi vedno velike dohodke ?! Spoved, obhajilo, pridiga, pa nadlegovanje kakih pustih popov, to bo menda ves shod I »Slovenec« ima posebno željo, da bi se pridružila tudi lepa četa mladeničev s Primorskega, ter zahteva takoj primernih korakov v ta nameni — Nd, tega pa ne verujemo, da bi jih nabrali dosti iz naše dežele; morda bi šel kedo na špas na Gorenjsko, če mu dobro plačajo — ,is prepričanja* pojde le kak zanikeren devičar! ' »Slov. slrotlšee* v Gorici. —Ustanavlja se v Gorici slovensko sirotišče. Na ustanovnem zboru je bil izbran ravnateljem monsignor dr. Gabrijevčič, vodja osr. semenišča v Gorici, blagajnik in podravnatelj je dr. Pavlica, prefekt pa tajnik nadškofijskega ordinarijata Ličan. Zavodu je namen sprejemati, prehranjevati in vzgajati osirotele ubožne, zanemarjene in zapuščene slovenske otroke. Ob jednem pa spravljajo to v nekako stiko s »Šolskim domom I« V »Prim. listu" pravijo, da hočejo povečali zanimanje za »Šol. dom«, sirotiSče naj bo steber »Sol. domu«, ki naj se zalaga s celo množico zapuščenih otrok. Ravnatelj, podravnatelj in blagajnik pa prefekt morajo biti slovenski duhovniki v Gorici. Torej popolnoma duhov-ski zavodi — Namen bi bil lep, če bi ne bilo vse preveč duhovskol Duhovski zavodi so prišli na slab glas, ker je vsa vzgoja enostranska in pretirano verska. Iz takih zavodov rastejo le pijonirji klerikalizma. — Po drugi strani pa je veliko vprašanje, ali pa se bo dal tak zavod vzdrževati. Troški morajo biti ogromni I Odkod dohodki?! Dekle izginilo. — V četrtek zjutraj je prišla 201etna Frančiška Cerne iz Grgarjo v Gorico črešnje prodajat. Kakor se sliši, jih je tudi prodala, ali doma so v velikih skrbeh, ker še do danes je ni bilo domov. Prišli so v Gorico njeni sorodniki in iskali so jo povsodi ali brez vspeha. Sodi se, da se jej je kaka nezgoda pripetila ali pa da jo je kdo na kako krivo pot zapeljal. Danes se sliši govorica, da so našli to dekle umorjeno nad Solkanom. »Krojaško društvo* se je ustanovilo v Gorici. Namen društva je, varovati stanovske interese krojaških mojstrov in pomočnikov. Predsednikom je izvoljen Martin Po-ver-" podpredseunik in tajnik je Zanier, odbo. ,iki: Ant Krušič, Pajk, Bajt, Foche-sato, Zuttioni, Kopon. Natančnejša pojasnila daje predsedništvo. Iz Kobljeglave smo bili priobčili dopis, kako je župan po nepurebi dražil mladino z nedovoljenjem plesa. Sedaj pa čitamo r »Prismojencu* dopis iz Kobljeglave, ki ne »Krasno,« pravi d'Artagnan, »toda jaz prihajam, da ti ponudim obleko, ki ti bodo pristajala še lepše.« »Kakšno ?* vpraša Porthos. »Uniformo poročnika pri mušketirjih.« D'Artagnan pove Porthosu svoj pogovor s kardi- j nalom, potegne iz svojega žepa imenovanje ter reče: l »Vzemi, moj ljubi, napiši svoje ime in mi bodi j prijazen predstojnik.« j Porthos se ozre na imenovanje ter je vrne d'Ar-gnanu v veliko začudenje mladega moža. i »Da,« pravi, »s tem bi mi bilo zelo laskano, toda tega odlikovanja bi ne mogel dolgo uživati. Tekom našega izleta v Bethune je umrl mož moje vojvodinje, i in ker mi steza naproti svoje roke zakladnica umrlega/ se oženim z vdovo. Glej, pravkar poskušam svojo svatbeno obleko. Obdrži poročniško imenovanje, moj ljubi, obdrži je.« In s temi besedami vrne imenovanje d'Artagnanu. Mladi mož vstopi k Aramisu. Najde ga pred velikim molilnikom, naslanjajo-Čega se s čelom v pobožno knjigo. Pove mu svoj pogovor s kardinalom in vzame svoje imenovanje tretjič iz žepa. »Ti, naš prijatelj, naš razum, naš nevidni angelj varuh,« pravi, »vzemi to imenovanje; ti si je zaslužil s svojo razumnostjo m svojimi nasveti, katerim so sledili vedno tako lepi vspehi, bolj kot kdo drugi.« «Ah, ljubi prijatelj,« pravi Aramis, »naši zadnji dogodki so mi popolnoma zagrenili življenje in meč. To pot ne preklicem svo ;*>L¦>; sklepa: po končanem obleganju vstopim k lazaristom. Obdrži imenovanje, d'Artagnan, tebi ugaja vojaško življenje; ti postaneš hrabrejši in predržnejši kapitan.« D'Artagnan se vrne k Athosu z očmi, solzečimi se hvaležnosti in lestečimi se veselja, ter ga najde So vedno pri mizi/ držečega baš svoj poslednji ko- zarce malage proti luči svetilke in občudujočega njegovo barvo. »Tudi onadva sta mi odbila,« pravi. ^Ker ni nobeden vrednejši kakor ti, ljubi prijatelj.« In med tem vzame pero, napiše v imenovanje d'Artagnanovo ime ter mu je vrne. »Torej ne bodem imel nikakih prijateljev več,« pravi mladi mož; »ah, samo še grenke spomine...« In pri teh besedah povesi svojo glavo v svoje roke, po licih pa mu odrsneta dve solzi. »Ti si še mlad/ advrne Athos, »in tvoji grenki spomini imajo časa dovolj, izpremeniti se v sladke spomine.« Epilog1. Izgubivši podporo angleške mornarice in vojske, obljubljene od Buckinghama, se jeudala La Rocbelle po jednoletnem obleganju. 28. oktobra 1628. so podpisali kapitulacijo. Kralj se je vrnil v Pariš L3. decembra istega leta. Priredili so mu triumf, kakor da ni premagal Francozov, ampak inozemskega sovražnika. V mesto je prišel skozi Fauburg Saint-Jacqt?es pod slavoloki iz zelenja. D'Artagnan je prevzel svoje dostojanstvo. Porthos je izstopil iz službe ter so oženil še tokom prihodnjega leta z gospo Ooquenard: tako zelo zaželjena zakladnica je hranila osemsto tisoč frankov. Mousqueton jo dobil krasno livrejo in k temu še čast, po kateri je hrepenel vse svoje življenje, namreč, da je mogel stopati zadaj na pozlačeno kočijo. Aramis je podpotoval na LotrinŠko, izginil popolnoma in ni nič pisal svojim prijateljem. Po gospej de Chevreuse, ki je povedala to dvema ali trem svojih častilcev, se je zaznalo pozneje, da je vstopil v neki samostan v Nancvju. Bazin je postal brat-lajik. Athos je ostal pod d' Artagnanovim poveljstvom mušketir do leta 1631. Tedaj je odpotoval v Touraine ter tudi izstopil iz službe in sicer pod pretvezo, da je podedoval v Rousillonu majhno posestvo. Grimand je Šel z Athosom. D'Artagnan se je bil z Rochefortom trikrat in ga trikrat ranil. »Četrtič vas resnično usmrtim,« mu je rekel, po-davši mu roko, da mu pomaga vstati. »Zato je boljše za vas in za me, če to opustiva,« je odvrnil ranjenec. »Pri moji duši, bolj sem vum prijatelj, kakor si mislite, kajti če bi bil povedal po najinem prvem dvoboju kardinalu o tem le besedico, bi vas bilo moglo to veljati glavo.« To pet sta se poljubila odkritosrčno in brez stranskih misli). Planchet je dobil od Rocheforta mesto podčastnika pri gardi.' Gospod Bonacieux je živel zelo mirno in v popolni nevednosti, kaj se je zgodilo z njegovo Ženo, in malo se je brigal za to. Nekega dne je bil tako nepreviden, da j*6 oživel pri kardinalu spomin na se; kardinal mu je dal povedati, da bode skrbel, da mu od zdaj naprej ne bode manjkalo ničesar več. Res se gospod Bonacieux, ki se je napotil prihodnji dan ob sedmih zvečer z doma, da bi Šel v Louvre, ni več prikazal v ulici des Fossojreurs. Po nazoru onih, ki so bili videti najbolj poučeni, je bilo na stroške Njegove radodarne Eminence poskrbljeno za njegove hrano in njegovo stanovanje v kraljevskem gradu. KONEC. ve nič pametnega odgovoriti, marveč celo potrjuje, da je bil ree storjen tak starešin-stveni sklep, k-»kor je o njem govora v dopisu v ,SočV H koncu pa glej! se mora zaleteli v Gab Jčeka, češ on je pisal dopis iz Kobljeglave 1 To je tako neumno, da se mora človek le smejati taki budalosti ali pa porailovati tistega, ki tako piše. Vipavski Luka Makako je trdil pred kratkim nekaj takega glede nekega dopisa z Vipavskega, no sedaj je dobil bratca: oglasil se je kraški Luka Makako iz Kobljeglave! Kam denejo vojake, premišljujejo v Tržiču. Županstvu je došla naloga poskrbeti stan za 66 častnikov, 1300 vojakov pa za 26 konj. Vojaštvo ima priti v Tržič due 28. t, m. ter namerava ostati tam dva tedna. V Tržiču imajo sedaj polno tujcev, ki se kopljejo. Tiso nastanjeni po^^ krčmah. Privatniki pa tako nimajo prostora, zato je županstvo res v stiskah, kam spravi vojaštvo. Obrnilo se je do okr. glavarstva, da bi se zaključila šola poprej, da bi bilo tako vsaj nekaj prostora na razpolago. Samo romanje l — Sedaj vabijo v Barbano na romanje. V Barbani blizu Gra-deža so naseljem frančiškani. Ti mislijo posebno slovesno praznovati 501etnico razgla-šenja brezmadežnega spočetja Marije, to pa zategadel, da bi privabili dosti romarjev, ki bi prinesli obilo novcev frančiškanom! Želijo imeti romarje iz Trsta, Istre, Vidma in Ljubljane. Saj ne računajo nespametno. Če bi prišli od vseh teh krajev, bi bila žetev bogata! Obljubljajo jim mir in tolažbo, odpuščanje grehov in popolen odpustek časnih kaznij — seveda treba biti romar, to je: odšteti lepe novce kutarju v tolsto roko! Za denar se dobi vse. Denar igra pri menihih že od nekdaj najvažnišo vlogo. — Kdor je pameten, ostane doma, kjer časti Mater božjo lahko bolj po ceni, kakor v Barbani! Svllodl pod ceno. — Cena doslej je strašno nizka. Navadne se prodaja kilo okoli 3 K, letos pa gre celo le do 2 K 10, navadno manj, 1 K 80 v. Upred 3odnlje. — Našim čitateljem je znana nesrečna smrt finančnega stražnika Jos. Košuta v Krminu. Lani dne 24. oktobra je imel službo na kolodvoru. Pri tem pa so ga dohiteli vagoni ob stranskem tiru ter ga pritiskali in vrteli ob zidu, da je padel na tla, poškodovan v notranjih delih. Prepeljali so ga v Gorico, kjer je umrl drugi dan v bolnišnici Državno pravdništvo je obtožilo krivde na tej nesreči: Iv. Novakiča iz Tržiča, Ang. Ninina in Iv. Bigota, ki so bili takrat v službi, da se niso ravnali po predpisih, vsled česar so krivi na smrti Košutovi. Radi tega se je vršila 16. t. m. v Gorici pred okrožno sodnijo obravnava, pri kateri pa so bili vsi trije oproščeni obtožbe. CtlumsJa, nekega Petra Poverta s Ho-landskega, so aretirali v Gorici radi beračenja ter mu pobrali vse .instrumente". VojaSki begunec. — Pobegnil je vojak 47. pešpolka v Gorici Franc Nebel, doma iz Štajerske. Nahajal se je v bolnišnici radi pljučnega katara. Po noči na petek se mu je posrečilo uiti iz bolnišnice. Sel je proti laški meji. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner. GorISka ženska podružnica dražbo sy. Cirila In Metoda bo imela svoj letni občni zbor dne 19. t m. v prostorih luk. •Čitalnice", in sicer pop. ob 3. uri. Zaloga mleka, svežega mula, smetane In kislega mleka ima .Mlekarska zadruga" iz Grnič v Gorici v ulici Morelli št. 4. Priporočamo toplo to narodno podjetje našim družinam v mestu. Vse blago je sveže vsak dan dvakrat. Mleko je vse preskušeno, torej pristno in najboljše vrste. Cene jako ugodne. Donaša se po dogovoru tudi na dom. V slučaju, da se komu v hudi vročini mleko pokvari, ga zadruga zameni oziroma povrne denar. Vsak odjemalec se jako pohvalno izraža o tej zadrugi ter je le želeti, da se vsakdc pri njej poslužuje. Ptvorarna AuerJeTih dedičev. — Opozarjamo na inserat pivovarne Auerjevih dedičev v Ljubljani. Baš letos je bila tvrdka iia razstavi jedil v Parizu odlikovana za razstavljeno marčno in na bavarski način kuhano pivo z .Grand pri*," nadalje z zlato kolajno k. častno diplomo« Tvrdka podpira razna narodna društva. Podbrdom ima tvrdka bvojo ledenico. Priporočila vredno domače podjetje! Javni ples priredi bralno društvo >Orel« v Ročinju v nedeljo dne 19. t. m. na dvorišču g. Mart. Gerbic. K obilni udeležbi uljudno vab! odbor. Deklica umrla vsled pade*. — V ulici Kmet. šole je umrla 31etna Štef. LenardiSeva vsled poškodeb, katere je dobila pri padeu. Kače na poŠti. — V* sredo zvečer sta prišla z brzovlakom dva zavoja iz Dubrovnika. Ko so ju položili na poŠti na klopi, je švignila iz jednega zavoja 1 m dolga kača, iz druzega pa je dvignila druga glavo. Poštni uslužbenci so se seveda prestrašili, ali se je posrečilo hitro prijeti ju ter potisniti nazaj v zavoje. Zavoja sta bila naslovljena na nekega zdravnika. Prispevki ia lastaTO .Goriškega Sok »1 a" in novo telovadnico. (D»dje.) Gosp. Ivan Trost, Gorica .... K fr— , Cimprič Josip.....a !•- „ Fabčič Josip , .... » f— „ Furlan Andr. , .... , !•— , Saksida Ant. , .... „ !•— , Veber Ivan , .... . l-_ Skupaj K 7--~ Razgled po svetu. Češki deželni »bor odgoden. — Z ukazom cesarjevim je bil odgoden 16. t. m, deželni zbor češkega kraljestva. Borbe a biki v Budimpešti, — Na Španskem je navada, da imajo po vseh večjih mestih borbe z biki. To je tako do-padlo Ogrom, da so sklenili uvesti borbe z biki tudi v svoji deželi. Na španskem dražijo bika z rudečo barvo ali ga ožgo z gorečim železom, da divja okoli po areni, pri čemer pride v boj z borilcem, ki ga muci, da končno žival pogine. Včasih seveda pa zmaga bik ter neusmiljeno razmesari borilea in konja. Politična oblast je dovolila Ogrom borbe, ali prepovedovala usmrtitev živali. — Take borbe se že vršijo ter jih hodi gledat na tisoče ljudij. — Še ta surovost je manjkala Ogrom, sedaj so kompletni vitezi! Zmaj Jovan Jovanovle*. — Iz Novega* Sada javljajo, da je umrl v Kamenici v Sremu Zmaj Jovan Jovanovič. Jovan Jova-novič se je rodil 24. novembra 1838 v Novem Sadu. Ž njim zgubi Srbija svojega največjega pesnika. Zmaj je Srbom to, kar je Preradovič Hrvatom. Svoj pridevek ,zmaj" si je nadel po svojem popularnem šaljivem listu tega imena. Najboljše njegove pesmi so »Gjuliči uveoci". Obletnica Izvolitve srbskega kralja Petra. — Povodom obletnice izvolitve kralja Petra 15. t. m. se je vršila predpoludne v stolnici slovesna zahvalna služba božja. Na to je beligrajsko prebivalstvo priredilo kralju pred novim konakom ovacijo. Kralj je na govor županov odvrnil, da mu je sprejem, ki mu ga je prebivalstvo priredilo povodom njegovega povratka v rojstno mesto, dal moč, da zairore izvršiti težke naloge, ki so mu naložene. Kralj je omenil tudi dokazov ljubezni in vdanosti, ki jih je našel na svojem potovanju po kraljestvu ter dostavil: ni dvomiti, da so poskušali nasprotniki mirnega razvoja pokazati svetu, če tudi le navidezno, da ne obstoja med čutstvi prestolnice in ostalo Srbijo ono sporazumljenje, ki bi moralo obe družiti. Kralj je konstatoval z zadovoljstvom, da je s spoštovanjem ustave in zakonov ter pravnega reda postavljen pogoj za gmotni in moralni razvoj dežele. Ugled Srbije raste neprestano in zato je upati, da je Srbiji zavarovana srečna bodočnost. Kralj je sklenil svoj govor, ki je bil sprejet z navdušenjem, da je njegovo življenje posvečeno blagru domovine. Duhovnik morilec. — Na krovu ladje »Patemepec bo aretirali pri Neaplju 38 let starega duhovnika Nikolo Migliaccio s sorodnico Palumieri in njenima dvema hčerkama. Zapleteni so v neki umor. Migliaccio jo je hotel popihati t Ameriko. Iz angleike abornlce. — V spodnji zbornici je vprašal poslanec Norman, se-H pripoznava Korejo za samostojno državo. Državni podtajnik Percy je to vprašanje potrdil. Dalje je vprašal Norman, je-li takoj preneha tudi angležki zakup Veihsiveja, ako bo P->rt Artur zaseden od kake druge države, nego Rusije. Percy je odvrnil, da je v pogodbi, sklenjeni leta 1898. Kitajska pritrdila, da ostane Vejhajvej in obližnje zemljišče toliko časa v zakupu Angležke, dokler bo Port Artur v ruski oblasti. Koliko je duhovnikov na Francoskem? — Iz najnovejšega francoskega državnega proračuna povzamemo: Katoliška cerkev ima 17 nadškofov, ki dobivajo po 15.000 frankov plače, 67 škofov po 10.000 frankov, 185 generalnih vikarjev po 4500 fr., 695 kanonikov s 1600 do 2400 fr., 3452 župnikov s 1200 do 2400 fr., 31.000 vikarjev z 900 do 1300 fr. plače in 7000 župnijskih oskrbnikov s 450 fr. odškodnine. Potemtakem dobi 42 416 duhovnikov od države 26,686.800 fr. plače. Protestantska cerkev velja francosko državo le 1531.500 fr., vse druge vere pa 155.530 fr. Katoliški duhovniki pač neopravičeno jadikujejo, da jih vlada na Francoskem zatira. Farška blaanost. — V farni cerkvi pri Sv. Križu nad Litijo visi lesena deska. Na tej so pod temno črto zapisane iz Marijinega društva zaradi greha izključene članice!! Istotam bereš tudi svarilo: »Dekleta! pobešajte oči — in ne glejte moških!« .SI. N.« Bari In Aogležl. — Angleži so oblju-bovali Burom avtonomijo, splošno amnestijo pa odškodnino za poškodovane farme. Ko so podjarmili Bure, pa ne držijo besede; Buri mrjejo bede in jada. Tako se utegne zgoditi, da primejo z nova za orožje, seveda brez upa zmage! Tttdl pri krstu poljskih otrok govori politična oblast v Nemčiji svojo od-čllno besedo. — Neki Poljak Gludzerovski iz Subuierzvca na Poznanjskem je hotel dati krstiti svojo hčer na ime Vislava Marija. Politična oblast pa je to prepovedala, češ da Vislava prihaja od reke Visle, ki je Poljakom to, kar Nemcem Rajn. To ime je glede na Poljake puntarsko, in se zato v smislu neke ministerske naredbe iz leta 1885. ne sme dovoliti. —- Katoliška cerkev pa stoji popolnoma v službi nemške politike, ki zatira Poljake I Zamorci na razstavi v St. Loulett. ~ Ni prostoru, kateri zavzema svetovna razstava v St. Louisu v severni Ameriki, ne sme nijeden zamorec dobiti nikake jedi in nikake pijače, čeprav jih na tisoče poseča razstavo vsak dan. To je tako zvana amerikanska svoboda! Nova zlata zemlja. —¦ Veliko zlato žilo so r n{\ pred nekaterimi dnevi v področju Mont Stuarta v državi Wash!ngton v severni Ameriki. Klobase iz slonordga mesa. — V Gentu v Belgiji so morali te dni ubiti slona, ki je živel že dolgo vrsto let v zoolo&kem vrtu. Njegovo meso je kupil neki tamkajšnji mesar, ki je naredil iz njega 3800 funtov frankfurtarskih klobasic, ki jih je čudovito hitro prodal. Vsi, ki so pokušali te klobasice, so rekli, da so bile prav delikatne. Srce, ki je tehtalo 40 funtov, je prodal na tfete". Parnlk »General Mocuni," s katerim je napravilo iz Ne\v-Yorka po reki East B> ver več sto učencev in drugih gostov nedeljski izlet, se je vnel sredi reke med visokimi skalnatimi bregovi. Pri katastrofi na pa-robrodu .General Slocum* se je kakor se zatrjuje, ponesrečilo okoli 1000 oseb. Od malega števila tistih, ki so se rešili, jih Je mnogo hudo opečenih. Med rešenimi je tudi pastor Haas. Njegova žena in hči pa ste utonili. Ljudje, ki so ostali na gorečem par-niku in niso poskaksli v morje, so se udu-šili in so našli njih ožgana trupla na krovu. Kapitana in mornarje je dala policija zapreti. Sodi se, da je na ladji neki potnik kuhal na spiritovem samovaru; špirit se je mlil na tla, ki so se mshoma vnela. Požar se je tako rapidno širil, da je bilo, ko so ga opazili, Že prepozno. Pasažirji na .Generalu Slocura« so bili večinoma Nemci iz obrtniških in meščanskih krogov. Dogodki v MaeedonlJI. — Od kar je bila sklenjena turško-bolgarska pogodba do 14. t. m. se je vrh'lo v domovino skupno 10.885 beguncev; od teh jih je bilo 5585 doma iz Macedonije, 5300 pa iz drinopeljske pokrajine. Vesti la Amerike. — Žrtevpra-znoverja. V Elginu v državni norišnici je umrla gospodična Alojza Renssejeva iz St. Pavla, Minn., kot žrtev nove vere, katera uči, da je solnce Bog, & v kateri se mora človek nepopisno postiti. Imenovana gospodična se je postila 41 dni, na kar je zblaznela. Med postom se je tudi mučila z iglami in uživanjem olja iz Lotusa. Mravlje in bombaž. Iz San An-tonio, Texas, se poroča poljedelskemu uradu, da je v countvju Bexar na milijone mravelj na 600 oral velikem zemljišču, kjer je rastel bombaž, pregnalo vse škodljive črve. Mravlje so nanašale usmrtene črve na kupe. Poljedelski tajnik je poslal na bombaževa polja posebne poznavalce žuželk v svrho preiskave imenovanega zelo ugodnega poročila. Sovraštvo med belimi in zamorci. Philadelphia, Pa. 1.1, m. popoludne se je unela v Reed ulici prava vojska med belimi in črnimi, pri kateri jih je bilo šest težko ranjenih in jednajst aretiranih. Spopad je nastal vsled tega, ker je za zamorsko godbo nosil neki človek tablico z napisom: To je dan, katerega mi praznujemo. Nekaj belih otrok ga je začelo s kamenjem lučati, a črni so jim odgovarjali. Nato pride nekaj starišev poleg, kateri se začno potegovati, beli za bele, črni za črne paglavce. Konec konca je bil, da so se spopadli med seboj, dokler ni pristopila policija in spravila nekaj bolj vročekrvnih pod ključ. Skrajšanje dela. Pittsburg, Pa. Ker so razne železnice, zlasti pa Pennsjlva-nia železnica, odslovile na tisoče delavcev, skrajšalo je vodstvo tovarne zračnih zavor svojim 14000 delavcem dnevni delavni čas od 10 na 8 in 5 ur. Delavci se morajo naravno tudi z znižanjem plače zadovoljiti. Mrtveca aretirali. Wellsboro, Pa. Gospa Al. Stephensonova iz Chathama je dobila proti svojemn soprogu zaporno povelje, ker jej je pretil s smrtjo. Sodišče je izročilo zaporno povelje šerifu Dorsettu v izvršitev, na kar se je slednji v spremstvu nekega deputjja odpeljal v Chatam, V Step-hensonovej hiši sta pa našla posestnika, kateri je sedel mirno na stolu, ne da bi se ganil. Uradnikatsta mislila, da je pijan in sta ga v spanju vklenila, na kar sta ga odnesla na voz in se odpeljala v 12 milj oddaljeni Wellsboro. Ko sta ga dovedla v ječo, jima je pa zdravnik v njuno velifoo čudo naznanil, da je bil Stephens najmanje že štiri ure mrtev. Vojna med Rusi in Japonci. NoveJSe vesti. Potrjuje se, da so Japonci porazili generala Stakelberga. Napadli so ga v veliki premoči, Rusi so se borili najhrabrejSc, ali končno so se morali umakniti premoči. Boj je bil strašen, izgube velike na obeh straneh. — Znova se čuje vest o pomorski bitki v Korejskem zalivu. — Vesti, da so Japonci poškodovali rusko vladivostoško eakadro, so neresnične. — Rusi so pogreznili dva japonska transporta, 1000 ljudij poginilo. Rasno Testi. 6 km južno od Vafankova so odbili Rusi večji napad Japoncev ter ostali v svoji poziciji. — Japonska armada, ki ima nalog prodreti do Port-Arturja, se nahaja na črti med Inčen-sijem in Lutantienom. Vsak dan prihaja do malih prask. — V h o d v port-artursko pristanišče je p r o s t Križarka »Novik« je plula 14. t. m. iz pristanišča ter prišla baje v boj z japonskimi ladjami. — Japonci računajo, da bodo morali žrtvovati za zavzulj^ Port-Artura najmanj 10.000 mož. — Kakor brzojav-ljajo iz Saseha, dvigajo Japonci poto-nulo riuko križarsko »Varjag.« Do septembra bi utegnila biti ladja že popravljena, — Japonci so bili o d -biti z velikimi izgubami pri vasi Udi-aden južno od Vafanghiena. Rusi tt vzeli višine pri Lantsiatumu. Boj je trajal do jutra. »Berliner Taglatl« poroča, da je port-ariurska eskadra z vso silo napadla japonsko brodovje in prodrla na široko morje. V bitki so Rusi izgubili eno topničarko, Japonci pa eno križarko iit štiri torpedovke. Na japonski križarki »Cifose« se je prigodila eksplozija, o katere posledicah pa se ne ve ničesar. — Zatrjuje se, da je Port-Artur dobro preskrbljen z živili in da so vse nasprotne vesti neresnične. Posadka se ceni na 50.000 mož. — Poročila iz Tientsina javljajo, da je v ponedeljek pasirala TatiSan 40.000 mož broječa ruska armada. — Poroča se, da so Japonci generala Stakelberga v soboto porazili pri Kvansiatunu po ljuti bitki. Sta- kelberg je baje izgubil 1000 mož in se je umaknil proti severu. — Reuterjev biro javlja, da se Čedalje bolj množi število Rusov, ki stoje pred drugo japonsko armado, tako da utegneta obe armadi že biti enako močni. V Tokio so dospela iz Katsumoto privatna poročila, vsebine, da so trčile skup japonske in ruske ladije ter da se je unela bitka. Ob 5. uri popoludne 16. t. m. so iz Nagazakija to vest potrdili. k.OkiSime je došla brzojavka, da se v bližini bojujejo japonske in ruske vojne ladije, o izidu ni bilo pa še nič znanega. Angleški pomorščaki sodijo, da je admiral Skridlov poskusil združiti svoje tri ladije z onimi v Port-Arturju. Najbrž je čakaT poročila, da je uhod v portartursko pristanišče sloboden ter da so vojne ladije popravljene. Prodiranje generala Oku proti portarturaki trdnjavi je prisililo Ruse, da na vsak način izidejo iz luke ter se skušajo z admiralom Togom. V Londonu so ta sklep pohvalili, ker je za Ruse vsak poskus bolji nego da puste eskadro v Port-Arturju zajeti oziroma uničiti. Ruska vladivostoška eskadra je potopila japonski transportni ladiji .Nitshunan* in .Sadenjem*. — V boju pri Telisu, severno-zapadno od Futsu, so imeli Rusi mrtvih 100, 300 so jih ujeli. Zgubili so 14 topov. Japonci so izgubili 1000 mož. Port-Ar turška trdnjava. Tako z lahkoto vzamejo Japonci Port-Artur Rusom sedaj, kakor leta 1894 Kitajcem — tako smo modrovali prijatelj« Japoncev. Tekom jednega meseca mora pasti Porl-Artur, so modrovali razni listi, ali sedaj je šesti mesec vojne — pa Port-Arlur še sloji trdno, in Japonci ob hribovju proti trdnjavi premišljujejo, ali sploh vzamejo Port-Artur še kedaj ali nikoli. In če bi se jim končno le posrečilo to zavarovano in na vse strani vtrjeno trdnjavo zavzeti, potem morajo žrtvovati najmanj 50.000 mož. Ali je sploh vredno, žrtvovati za Port-Artur toliko ljudij? Tudi ako bi padel Port-Artur v sovražnikove roke, s tem ne bo še odločena vojna. Japonci pa pri tem pozabljajo na nekaj druzega. Počim s kopne strani prodirajo, so začeli nekako Oblabevati na morju. Njihovo brodovje je trpelo premnogo, izgubili so premnogo ladij v boju za to, da bi ostala trdnjava z morske strani nerabna za Ruse. Ali glej. Luka je prosta in rusko bredovje se svobodno giblje. To je velik uspeh za Ruse, in ako bi se posrečilo morda, kljubu vsem opravičenim dvomom, da Japonci vzamejo Port-Artur s kopne strani — kdo ve, da jim prav takrat ne zadajo Rusi na morju najpomembnejšega poraza? Kako umirajo Japonci In Rusi. Dopisnik .Harbinskega Vestnika* pile is Liaojana: Naši, ki so se bojevali z Japonci, zelo hvalijo njihov pogum, s katerim se bore in umirajo. Pred kuili^nčensko bitko bo Rusi zajeli japonskega častnika in ga pozvali, naj se uda. A on se je vrgel z glavo navdol z visoke skale in se ubil. Po bitki so Rusi hoteli zvezali ranjenega japonskega podčastnika. On je pa zbral vse svoje sile, da bi si glavo razbil ob kamnu. A to se mu ni posrečilo in odvedli so ga v bolnišnico. Tako je bilo tudi v drugih slučajih. Skoro vsi japonski vojaki rajši umro, kakor pa bi se udalt. Zato je toliko samoumorov pri japonskih vojnih jetnikih. Ko so si Japonci hoteli izsiliti prehod čez reko Jalu, so drli naravnost noter v ruske topove. Padala je vrsta ta vrsto, in čez kupe mrličev so se vedno novi Japonci metali pred topove in možnarje. Padali so v masah, a se niso zmenili za to in so du-Sili Ruse s svojim številom. Jiponsko topništvo jako dobro zadeva. Vidi se, da na-tačno poznajo kraje in razdalje. Zakaj neki japonski vojak rajši umre, kakor bi se dat vjeti ? Vzrok temu je v vojaški vzgoji japonski. Japonci vojake uče, da bodo v jetništvu mučeni in da bodo t njimi nečloveško ravnati. Zato se hočejo s samo-Haiorora ogniti trpljenju. Ko pa jetniki vidijo, de j!3 i)rtu dopoldanski koncert od 10% do 121* popoludne Suira uojaška godba. ±± Pstopnina prosta, )\nton 3vanov pečenko - Gorica Velika zaloga 1 Zaloga piva frisfnih belih in črnih vini* tasfnfh M „Lelniš*e družbe združenih pivo-tn drugih priznanih vinogradov. varen Žalee-Zaški Trg in pteenjskoga Dostavlja na dom in razpošilja po lllpfoa .prazdroj" iz sloveče eeske „J57ff» železnici na vso kraje avitro-ogerske šianske pivovarne". monarhije v sodih od 50 1 naprej. Na III Zalog* ledu, katerega se oddaja zuhtevo pošilja tudi uzorce, j le na debelo od 100 kg naprej. Cena zmerna. Postrežba poitona In točna. Injiževnosl .Klrdiall". — Podonavska povest. Poljski spisal Mihael Čajkovski. Drugi natis. Stranij 360. — Naročnikom .Slov. knjižnice" se je že razposlal ta lep roman v knjigi za 4 snopiče. V razprodaji stane knjiga K 1*60. .Kirdžali" je pognan, priljubljen roman, zlasti mladini. Sedaj je po ceni na razpolago v novem natisu. .Romeo In Julija*. — Ta sloveča Šekspirjeva žaloigra je dotiskana. Prevel jo je znani naS pisatelj Cankar, ki je oskrbi tudi jako lep prevod .Hamleta*. Cena K 1'20. Sedaj gll70 zelo znižane vozne cene v Ameriko Prej gl 105 Ravno ista vožnja in postrežba kakor prej Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 70 s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Monlana, Californija itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg - Amerika Linie Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj naslov: Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31. Hiša št. 70 na Grahovem pri Tolminu se proda iz.prosto roko. lfi&i jo prav blizu novograjene železnice in kolodvora, ter pripravna za kako obrt osobito za gostilno. Kupnina »o lahko pla&i tudi v obrokih. Pojasnila dajo lastnik gosp. Franc Crobath, posestnik in trgovec v Kranju. Vabilo • na « redni občni zbor » = »Krojaške zadruge" = registrovane zadruge z omojcno zavezo v Gorici, ki se vrši dne 30. junija 1904. ob 10. uri dopoldne —rmr~ v prostorih »Slovenske Čitalnice" v Gorici ..........~......| se sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo naCelslva m nadzorstva; 2. Potrjcnje sklepnih računov za leto 1903; 3. Volitev naCelslva in nadzorstva; 4. Slučajnosti. Računi za leto 1903. so razpoloženi pri zadruginem blagajniku, g. Svitoslavu Premi*o« v Gorici, v ulici v«tturini št. 9. Člani, kateri so svoje deleže odpovedali, nimajo v smislu društvenih pravil pristopa k občnemu zboru. luan Bajt, predsednik »Krojaške zadruge:. ; Gorica -*e- Gorica Klircatično zdravišča. Hotel Sndbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobfroranibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč