'k' ■
yćvrr*(£<% c / № <!&&%,. еЛлк')
M -
■ «zSt, ice}
I*oSte«ln.a v dr Savi SMS pavšalivana.
Naročnina listu: Celo leto K 120'—, pol leta 'K 60*—, četrt leta K 50*—. laven Jugoslavije: Celi»; iei® K 150*—% Inserafi ali oznanila ste"za-računajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju -prlnicren popust lipravnšštvo sprejema naročnino, Inserate In reklamacije. . — Telefon št 220.
tmtivsm pelltlcan list žs slovensko ljudstvo
Posamezna SfevMka stane 1 Krono.
»Straža“ izhaja v ponceljek, sredo ia petek. Uredništvo in upravnišfvo je v Mariboru, Koroška
cesta št. 5. — Z uredništvom se more govorili vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.' — —- Telefon št p?0.
v? «ијшваии^г^	»«■
13. li'tiCs'tt'i.lfera.
Marlboj», €t*»e 4. fe&roaipja 1931.
Kletmi le ХШ,
Resnica o naši severni meji.
Silno razburjenje vlada v obmej -alb krajih zaradi najnovejše korekture 'državne meje med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. Mnogi narodno zaledni posestniki pridejo po novi meji pod avstrijsko državo. Celo mnogoteri Nemci se branijo, da bi se jih priklopilo Nemški Avstriji., Naših ljudi, ki pridejo v poštev, nihče ni vprašal — kam da hočejo pripadati. Sedanji položaj na meji je glede prijaznosti do naše države sedaj silno dober, ker vsak, če ni popolnoma zaslepljen, vidi, da se bankerotna Avstrija ne more držati. Tega pa udje naše komisije niso vpoštevali, ker so bili od začetka velikokrat razočarani, ko so posameznike izpraševali, kam hočejo pripadali, Razburjenje je tudi radi tega veliko na meji sedaj, ker se želje in zahteve Nemcev silno vpoštevajo, ker se skoro vsakokrat njih težnjam ugodi, dasiravno so njih zahteve po večini nesmiselne in neopravičene. Težnje slovenskih posestnikov pa so prebira-
li.	Čudno je, da se avstrijski delegati brigajo za vsako posamezno parcelo njih rojakov, naši pa se za naše ljudi nič ne potegnejo. Naši Slovenci se lokajo in roke povzdigujejo, češ, rešite nas, a komisija se za to ne zmeni. .Veliko nevoljo vzbuja tudi dejstvo, ds se dela meja kar tje v en dan, ne da bi se gledalo na kako obliko. Marsikateri ima hišo v Jugoslaviji, njive pa v Nemški Avstriji, Na gospodarske o-zire posameznih posestnikov se sploh nič ne ozirajo, dasiravno je komisija irdila, da se bo ozirala samo na gospodarske interese. Nekateri naši po sestniki ob novi meji še niti nimajo prostega dovoza (ceste) do svoje posesti in morajo voziti skozi Nemško Avstrijo t
Oblika te nove meje pa je taka, da se ji vsak otrok smeji. Ljudje zunaj se norčujejo in iz meje norce brijejo . Pravijo, da je ravno tako, kakor da bi pijanec delal s svojim „sem in tje“ državno mejo. Kjer je kak Nemec izrazil željo, da bi rad bil s svojim posestvom v Nemški Avstriji, pa so do-tlčno posestvo kar izrezali ven, tako, da meja nima nobene oblike. Ko bi si gospodje n. pr. samo na licu mesta
pod Thalerjem v St. liju ogledali mejo, bi seVmorali sami svoji umetnosti smejati. Dvomimo, da bi bili višini: „Jarzkogel“ in „Kolerkogel“ tako ve -like važnosti, da bi za ceno teh "dveh morali žrtvovati tako lepe kose rodovitnih Slovenskih goric. Mi se zave -damo, da imata ti dve višini sami na, sebi dokaj važnosti, a s tem, da je komisija vzela vsej ostali državni meji od Sv. Jurija naprej strategično važnost, tudi Jarckogel ne bo rešil Maribora. Vzeli ste nam tukaj vse važnejše višine na razvodnici in jih dali Nemški Avstriji. Kaj pomaga, če mi Jarcko-gql držimo, ko pa je meja pri St. liju strategično tako slaba, da pride lahko Nemec v nekaterih urah v Maribor. Za strategično važni Bubenberg pri Spilju pa se še naši zmenili niso.
Nemški delegati se zavedajo, kaj so dosegli in si roke mencajo. Vrezali so v meso naših lepih Slovenskih goric, ki jim dišijo in že držijo svoje roke nad njimi.
Vse tiste, ki so zakrivili v s e t o, obsojamo i n jih krivimo za vsa preganjanja in sramotenja, ki jih morajo prestati ž e, sedaj s love'n s ki ljudje onstran ше-1 e, ki so se' izjavili za jugoslovansko domovino, a morajo po tej • regulaciji v j Nemško Avstrijo. Mnogi slovenski vi- f niČarji in posestniki so popolnoma ob- j upani, ker tudi v verskem oziru ne j bedo našli nobene tolažbe, ker svojih nemških duhovnikov ne • razumejo. Ve-nio za slučaj, ki se je zgodil v zadnji dobi na naši meji, da je moral nemški duhovnik od stare, na smrtni po -stelji ležeče slovenske mamice, katero je šel sprevidet, oditi, ne da bi bil tu kaj opravil, ker duhovnik ne razume niti besedice slovenski. Ob meji so sedaj v nemško-avstrijskih župnijah sami nemški duhovniki.
Čudimo se, da se najdejo danes še slovenski listi, ki si upajo sprejemati v svoje predale zagovore činiteljev, ki so to zakrivili. Se bolj čudno, da se naši delegati Še celo bahajo s tem — kaj so dosegli!
Profesorska mizeriia.
„Priznanje uboštva ni sramotno , sramotno pa je, če si kdo iz uboštva .ne zna pomagati“, je rekel slavni a-ienski državnik Periklej. Pri nas je med drugimi sedaj zlasti srednješolski profesor v tem položaju, da mora javno priznati svoje uboštvo. Poglej -mo njegov gmotni položaj! Srednješolski suplent, ki je študiral na visokih Šolah najmanj štiri leta in se pri znanih premoženjskih razmerah slovenskega visokošolca moral zadolžiti, stopi v službo. Plačajo mu v ugodnem slučaju njegovo delo z mesečnimi 2000
K.	Odtegnejo pa mu od tega sijajnega dohodka invalidni davek in sedaj tudi prispevek za privatno uradniško zadrugo okoli 100 K. S tem dohodkom naj krije vse svoje potrebščine. Ako se je slučajno že oženil, dobi še za ženo in otroke po 12 K dnevnic na dan, ki morebiti ravno zadostujejo za 2 litra mleka. Ge je profesor samec in že morda služi celo kakih 10 let, potem dobi od 2200 do 2600 K na mesec. Od tega pa naj pridno plačuje invalidni in dohodninski davek ter zopet pri -spevke za zadrugo, ki svoj obstoj doslej dokazuje samo v tem, da zahteva od svojih neprostovoljni članov po JÜQ K in še več mesečno. Oženjeni procesorji z otroci po več kot lOletni službi dobe od 3000 do 4000 K na mesec. Seveda tudi od njih ■ država zahteva invalidni in dohodninski davek, ter prispevke za zadruge.
Ker so se menda profesorju zave-Sali pomena uvodoma navedenega reka, so poskušali pomagati si iz ubošt- j
va. Eni so poskusili s pisateljevanjem, pa založniki ne plačajo nagrad in tiskarne hočejo tudi zaslužiti. Od piša -teljevanja ima profesor samo izdatek za papir, pero, črnilo in literaturo , katero si mora preskrbeti. Drugi so poskusili s privatnim poučevanjem. A tu je posegel vmes strogi nadzornik in zaklical svoj žugajoči: „Quod non!“ Tretji so ustanavljali tečaje in so računajoč s centralističnim razpoložen -jem gospodov pri vladi ustanovili tečaje za srbohrvaščino in za cirilico . Privatne Šole so prepovedane, se je glasil strog odlok. Ustanovila pa bode vlada obvezne kurze za srbohrvaščino za vse profesorje in pčučevali bodo svoje kolege Srbi in Hrvati za sijajni honorar po — 12 K od ure. Nekateri so člani ali celo upravni svetniki pridobitvenih zadrug, to je tudi prepovedano. Z eno besedo: s profe -sorskim poklicem se ne strinja čisto nič drugega, kakor — stradanje. Temu poklicu hoče vlada temeljito privaditi profesorski stan, kakor Ribničan svojega kosi ja.
Neposredno pred volitvami se je razneslo, da dobe profesorji plače v dinarjih, kakor jih imajo že delj časa ijuaskošolski učitelji, vsled česar dobi vsak učitelj mesečno večjo plačo, ka-k<?r pa profesor. Tedaj se je povsod računalo, 'koliko bo profesor pridobil. Pozneje se je zvedelo iz demokratskih listov, da prva norica je v toliko resnična, da dobe profesorji plače, kakor njih tovariši v Srbiji. Te plače so pa tudi zelo mizerrie. Seda. pa .je nastala pri merodajnih krogih velika težava, kako te plače izračunati. .Treba
Začetek kulturnega hoja v Sloveniji
»VaIi	«1аттП«с1гл lindofxrn ТТГ4 tl	7ТПОПЛ tnf СПГлКаНЈГ
Kadarkoli smo slovensko ljudstvo epozarjali na kulturni boj, kateri nam preti, so liberalci kričali, da sanjarimo o tem in vpletamo verska vprašanja po nepotrebnem v politične boje . Samostojni šo še pri zadnjih volitvah vedno povdar jali med ljudstvom,, da : vera ni v nevarnosti. Komaj se je polegel nekoliko strankarski volilni boj, se že kažejo povsod napadi na cer -kev, na nravno-versko vzgojo naših otrok in na zasebne šole. Liberalci so v zvezi s samostojnimi, ki imajo v veliko nesrečo celega naroda in cele države vlado v rokah, začeli z naredba-mi rušiti temelje katoliške cerkve in našega šolstva.
Liberalni minister Pribičevič je izdal navedbo prejšnjega liberalca Marinkoviča, s katere se uvede sokolstvo zaenkrat v naše srednje šole. Ta Marinkovičev odlok je bil lansko leto ukinjen v toliko, 'da se je pariteta izrekla sokolstvu in orlovski organizaciji. Naredba se kratkomalo ni izvršila. Sedaj se ukazuje, da se v vseh srednjih šolah vrši telesni pouk po sokolskem sistemu, redu in disciplini. Ta vzgoja v srednjih šolah naj prodira odtod med mladino v ljudske šole. Učiteljem telesne vzgoje se nalaga dolžnost, da podpirajo delo v sokolskih društvih, da upostaviio na ta način trajno vez med šolo in med sokolstvom. Oni bi morali dajati navodila in nasvete za delo tudi učiteljem in u-čiteljicam ljudskih šol. Njih naloga je. da razširjajo sokolske ideje in ustanavljajo sokolska društva. Nadalje pa morajo tudi skrbeti za to, da učenci čim bolje izvršujejo sokolske dolžnosti. Sokolska društva dobe v svoj delokrog celo nadzorstvo in vodstvo šolskega naraščaja.
Proti tem nakanam svobodomisle -cev na nravno-versko vzgojo naših o-trok se moramo upreti katoliški starši z vso odločnostjo 'in če pride tudi do kulturnega boja, ki ga svet še ni doživel. Nikdar ne bodemo pripustili, da bi vzgojo naših otrok vodilo sokolst-
vo, ki je znano kot svobodomiselna — veri in cerkvi skrajno škodljiva organizacija.	a
Katoliški starši, ki še verujete v sokolstvo prejšnjih dob, odprite vendar, oči in se vprašajte, če je za otroke primerna vzgoja današnjega sokolstva! Ali ne vidite, kaj dela Sokol na Češkem, kjer propagira očito in javno za odpad od katoliške cerkve? Ali se ne pripravljajo že celo desetletje slovenski Sokoli na napade na katoliško vero in na cerkev? Sokolski vestnik piše v, 10. letniku stran 27.: „Brez zmagovitega kulturnega boja nikar ne pričakujmo trajne zmage sokolskim i-dejam?“ Zmaga v iem kulturnem boju pomenja po sokolskih idejah, da preganjajo cerkev, izganjajo redovnike, odpravljajo križ iz šol, da spre -minjajo cerkve v gledališča in skla -dišča, da preganjajo župnike iz župnišč, da duhovnik ne sme stopiti več v šolo itd., kakor se to godi že sedaj na Češkem, se je godilo na,Francoskem in na Nemškem v dobi kulturnega boja in zmage svobodomiselstva,;
Da je to resno vprašanje, da nam zares preti od sokolstva ta nevarnost, nam spričuje „‘Sokolski Vestnik“, ki ga piše vodstvo češkega Sokola dne
6.	maja 1920 Št, 201 in 202; v katerem članku povdar j a med drugim: „Mi nikakor ne moremo vzdržati načela, da nismo proti veri . . . Roko na srce « mi moramo biti proti veri . . . smo in moramo biti proti katoličanstvu. So -kol ne more biti Rimljan in tedaj tudi naprej proč od Rima! “
Katoliški starši! Ali ni tu jasno povedan poziv Sokola k popolnem odpadu od krščanstva! In mi katoliški starši naj pripustimo vzgojo svojih o-trok, ki so naše vse na svetu, sokol 4 stvu, da jim vcepi že v mladosti le-te svoje ideje v mlada srca! Dolžnost ce-ie Slovenije je, da se dvigne k odpo -ru in prepreči izvršitev tega atentata na naše največje svetinje od strani liberalcev in svobodomisleca Pribičevi-Ča.
eEESSESKaSSSSSSSSSSl
bode posebnih komisij, morebiti celo več pomočnikov pri raznih računskih cddelkih, da se te težave premagajo .
Med tem lahko profesorji naprej dolgove delajo, če jim kdo še kaj upa in če stradajo ter raztrgani in oguljenih hlač in rokavov hodijo v šolo in no ulicah.
Sicer so Še pota, 'da si profesorski stan pomaga iz uboštva, Ta pota pa so škodljiva ugledu države. To naj le malo premislijo vladni gospodje, dokler je še čas. Uboštvo je prenašal profesor že dovolj dolgo, sramote in zasmehovanja prenašal ne bo.
^ Maš konzum.
Naš konsum smo dobili v Mariboru. Naše konzumno zadružništvo je napravilo zopet velik korak v napredku: s 1- februarjem se je otvorila v Slovenski ulici Št, 15 prodajalna Prvega delavskega konsumnega društva v Ljubljani,
Imenovano konsumno društvo
■	predstavlja danes najmočnejšo kon -sumno organizacijo Slovenije, je torej
■	v resnici prvo, bodisi glade ustanovitve, kakor tudi po svoji moči. Samo v Ljubljani ima štiri prodajalne, Več ve
likih skladišč^ razpolaga z velikim a paratom izvežbanega uradništva. Nje gov letni promet znaša lepo število milijonov in nova mariborska podružnica jo po številu trideseta. Trideset k&nsumnih prodajalec, raztresenih po celi Sloveniji, zalaga svoje člane : delavce, obrtnike,' kmete, uradnike Itd. z vsem potrebnim po primernih cenah.
„V slogi je moč“: ta zlati prego -vor se kaže malokj’e v tako lepi luči, kakor ravno pri tem konsumnem dru-
štvu. Iz malih boječih početkov je zra sla silna organizacija, ki lahko mir -no gleda v bodočnost in ponosno kiju huje vsaki kapitalistični konkurenci. Prejkoslej bo prišlo do tega, da bo konzumno zadružništvo v zvezi z o -stalim zadružništvom diktiralo cene na blagovnem trgu. Tedaj se bomo zadružniki lahko s ponosom trkali na svoja prša, češ: mi smo zadruga, mi smo ta sina moč.
Velika prednost našega konsuma je to, da sprejema hranilne vloge in jih obrestuje višje kakor vsak denar ni zavod. To dejstvo je velikega po -mena v dveh ozirih:	na eni strani
nudi svojim članom priliko, da morejo plodonosiiejše kakor kjerkoli drugje naložiti svoje prihranke — na drugi strani pa konsum s tem dobi na raz’ polago potrebni obratni kap tal in se lahko postavi popolnoma na svoje noge, da ni v nobenem oziru od nikogar, odvisen,
„Svoji k svojim“! .— Delavci, o-brtniki, uradniki in vsi drugi, rav -,na]mo se po tem lepem geslu! Pristopajmo k podjetju, ki dela brez lastnega dobička in ki poleg tega koncem leta od denarja, izdanega za blago * 3 % - povrne. Na j nihče ne zamudi prilike stopiti v Slovensko ulico št. 152 podpisati pristopnico, plačati malen -kostno sveto 100 K kot delež, ki se obrestuje po 5%, in 10 K pristopnine. S tem postanemo člani in nam je kon-sumna prodajalna na razpolago.
Vsi v konsum, da bomo res lahko rekli: „Naš konsum!“
Našemu konsumu pa želimo obilo uspeha!
Pridoimite naročnike S
i vStaafeL“
Politični pregled.
JUGOSLAVIJA.
Predsednikom ustavne-g a o d-b o r a konstituanle je izvoljen radikalec dr. Vesuič, pođpređseđnt -4com pa demokrat dr. Tomljenovič.
.Ustavni odbor je imel prvo sejo dne 2. t. m. pod predsedstvom dr. .Vesnina. Debatiralo se je na tej seji. ali se naj pusti k sejam ustavnega odbora žurnaliste. Tozadevno je prodrl Ninčičev predlog: da se bodo sestavljali o sejah stenografski zapiski in se izdajal vsakdanji komunike. Ob kon -cu seje se je debatiralo o predmetu , ki bi se naj obravnaval na prihodnjih sejah odbora. Tozadevno so bili stavbeni razni predlogi od strank, prodrl je pri glasovanju Vesnieev predlog , da se prične danes načelna debata na .podlagi vladnega načrta. S špecijelno ■debato o ustavnem načrtu se bode pa čakalo 14 dni od volitev ustavnega odbora.	1
Demokratsko časopisje razglaša, da Protič še ni položil za-kletve, radi tega bo odložil tudi svoj mandat in na njegovo mesto pride v konstituanto Milutin Stepanovič. Pro-tic pa Se .svojemu klubu ni podal pismene ostavke.	„
Predse d n i k o m a d mi n i -s trat i v nega. odbora konstitu -ante je bil izvoljen demokrat K af a j loviš, podpredsednikom radikalec Vlada Filipovič, tajnikom demokrat Svetozar Gjorgjevič.
Ustavni načrt bosta predložila vladi tudi Jugoslovanski klub in zemljoradniki.
Dne 2. t. m. so izmenjali v Rimu ratifikacijske listine rapallske pogodbe. Italijo je zastopal conte Sforza, našo državo pa opravnik Antonijevič. Istočasno je imenovala ital. vlada delegate v komisije, ki se bodo sklicale v smislu rapallske pogodbe. V komisijo za ureditev kulturnih odnošajev med obema državama so imenovani laški senatorji Ruffini, Salato in prof. Gentille.
ITALIJA,
Kriza vlade se vsled obstrukcije socijalistov nikakor ni omtlila, Gioliffi bi se vsekakor rad ohranil na vladi in je ponudil socialistom roko, za pogajanja. Socialisti zahtevajo kot predpogoj, da nehajo z obstrukcijo . da izda vlada stroge naredbe prčti fašistom in izpremeni svoje predloge glede podraženja prehrane. Socijalisti pa se niso zadovoljili s tozadevno Giolit-tijevo obljubo, ampak bodo čakali na takta od vladne strani in potem šele bodo prekinili obstrukcijo.
Reška samostojna državica je po načrtu volilnega reda za svojo konstituanto razdeljena v dva volilna okraja: mesto Reka in podob-čme. Vseh poslancev bo 00—SO in tudi Jugoslovani, ako se udeležijo teh volitev, dobe baje 12—16 poslancev.
Reška z Ü 6 a sna vlada je volitve v konstituanto, ki so bile razpisane za dne 28. t. m., odgodila na nedoločen čas, ker še niso končane predpriprave.
AVSTRIJA.
Zvezni kancler Mayer in čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš sta kramljala v salonskem vozu na vožnji od Dunaja do Gradca o ureditvi prijateljsko gospodarskih odnošajev med Avstrijo in Cehostovaš -ko. Seve, kot vsikdar, je bil tudi ta porazgovor nad vse prisrčen.
Politična poročila.
p LEPI „PR V OBORIT EL JI “ cen ralizma! V centralističnem taboru se nahaja muslimanski politik Serif Ar -n au to vic, bivši budimpeštanski mame luk in rdeee-beli-zelenaš, ki deli v ^svojem lističu „Domovina“ sedanji o -poziciji lekcije. On, ki je bil proti razsulu AvstroOgrske in ljubil pokojne ga gro?a Tiszo bolj neno sameva sebe, predbaciva opoziciji avstrijaban -stvo. Ta mož jo mnenja, cji 40 Hrva, ti bili vedno avstrijski sužnji, ki nit danes ne zaslužijo osvobojenja; po y njegovem mišljenju naj bi se s Hrva ti postopalo tako; kot se postopa s sužnji. Njegova „Domovina“ je nesluž -boni organ čokorilovcov in je Arnau-tovičeva politika demokratom zel" všeč, ker razbija Arnautovič s svojim
delovanjem slogo treznih muslimanov m se s tem postavlja kot zvesti sobojevnik v vrsto prvoboriteljev za cen -tralizem. Ata Pribičevič in oprode i -majo s tem človekom gotovo veliko veselje.
p POGAJANJA Z DEMOKRATI. Ker je nekdo načorgal v 26. številko „Tabora“ tendeneijozen uvodnik do „klerik alfi i. taktiki“, v katerem povdar-japisec, da se je Jugoslovanski klub spustil z demokrati v pogajanja, za-pustivši svoje* „principe“, ugotavljamo sledeče :• Demokratski poslanec'Ra dovič je zaprosil poslanca di;. Simra-ka, da bi poslal Jugoslovanski klub par članov, ki naj bi stopili v stik z nalašč v ta-namen odrejenimi delegat Demokratskega kluba in to predvsem radi privatnih pogovorov o položaj ' kar je radi obojestranskega obvešča -nja potrebno. Jugoslovanski klub p i ni poslal nobenega delegata, marveč je dr. Mandič v privatnem razgovoru z demokrati razložil stališče kluba v vprašanju legislativnah avtonomij. — To kot odgovor na gobezdavost libe -ra mega Časopisja,
p PRÖTIGEV MANDAT. Demokratski člani verifikacijskega odbora zastopajo stališče, da naj se kruševa-čki mandat Stojana Protiča uniči. V demokratskih krogih se boje, da bi se Protič postavil na čelo opozicije, zrušil Pašičevo vlado ter privedel preko svoje ali nevtralne vlade svoj ustavni načrt. Radi tega želijo demokratje nje govo odstranitev iz konstituante in ne rujejo proti njemu samo v verifikacijskem odboru, marveč mu izpodkopa -jejo tla tudi v rakikalnem klubu. Demokratsko časopisje ga napada stalno ter ga naziva kot. voditelja protidrža-\ nib. in separatističnih elementov. — Cela gonja je naperjena proti , ustav nemu načrtu treznega politika Stojan Protiča.
p IjbUMUNSKI POGOJI za pogajanja z Rusijo, Pb bukareštanskih poročilih je izjavil zunanji minister Take -Ionescu na tozadevno vprašanje komisarja Cičeriria, da zamore Rumu-nija pričeti z mirovnimi pogajanji samo v slučaju, ako pripozna Rusiji, priklopitev Besarabije k Rumuniji.
p ROMUNIJA in Rusija, Romu -nija izjavlja, da je pripravljena se po gajati z Rusijo radi končnoveljavne -ga miru samo na podlagi, ako prizna Rusija Besarabijo Romuniji. Rakra -na za sovjetsko Rusijo jo pa ravno odcepitev Besarabije od m a tke Rusi -je. Ruški boljše vi ki so začeli z uspešno agitacijo na začetek nove vojne akcije napram Rumuniji v svrho zo -petne priboritve Besarabije. Ruska poročila javljafo^ da so boljševiški vojskovodje nagromadjli ob meji Bes arabije več stotisoč pehote* konjenice, topništva in oklepnih avtomobilov, ju bodo začeli s to svežo vojaško sil i brezobziren boj z Romunijo pod zah -revo: Besarabijo Rusiji, Da bodo Rasli potolkli Romune, je fakt, katerega radi verjamemo, ker poznamo Romu -ne kot. zajce izza dobe svetovne borbe. Mislimo pa tudi, da bodo Romunzi očlgled' strašni boljševiški premoči predali prostovoljno Besarabijo Rusom. S pogajanji med Rusijo in Ro -munljo na podlagi: Besarabija Romuniji ne bo gotovo nič. Z vojaško močjo Romunija ni in ne bc pridobil" prav nič. Ako bi popadli Rusi Ro : nflihce, bi bila tudi za nas lepa prilika, da obračunamo z italijansko žla to — Romuni.
Pnevne vesti. .
d KOREKTURE v današnji »Straži« so morale izostati, ker ni bilo električnega toka.
d SPREJEM DR. BENES A. Dna 2. februar ja t. 1. so priredili v Ma -riboru, Celju in Ljubljani zunanjemu ministru čehoslovaške republike prav prisrčen sprejem, čeprav po lis i pri nesti poročilo, da dr. Boneš ne bo po-ioval preko Slovenije, marveč prek^ Beltaka. Vlak, v katerem se je pripe ljal odličen državnik, je dospel okrog ene ure popoldan v naš Maribor. Na peronu je čakal čehoslovaški konzul iz Ljubljane; nadalje so bde zastopane vojaške in civilne oblasti, društva, korporacije itd. Jvot prvi je pozdravil dr. Beneša čehoslovaški konzul, na -kar ga je pozdravil v imenu češkega Huba prof. Janov skl Pozdravil, so ga nadalje tudi general Maister, okraj .
glavar dr. Lajnšič. g. Maistrova itd. Pevski zbor Glasbene Matice je zapel dve pesmi. Nato se je podal minister s spremstvom v restavracijo, kjer je bilo pripravljeno okrepčilo. Ker jo,-vlak moral čakati, so se odpeljali gostjo v štirih avtomobilih čez Kamnico v Falo, kjer so si ogledali elektrarno. Ob Štirih popoldan so se vrnili zopet na Glavni kolodvor, odkoler so kmalu po Četrti uri nadaljevali pot proti Ljubljani.
d GLAS VPIJOČEGA v puščavi. Zadnje dni je dospelo v Maribor več deputaoij Slovencev iz občin naše severne meje, ki pridejo pod N. Avstrijo. Prosili so od Ponči ja do Pilata, naj se jih vendar za božjo volje ne vrže v žrelo nenasitni volkulji G,er -maniji. Vsi so se v dno duše žalostni vračati domov» Našli, so povsod gluhi ušesa. Lepo znajo govoriti gospodje pri komisiji , . j Zelje in zahteve Nemčevi pa se izpolnijo. Zgodovina pi ši !
d POSESTNIKOM ob novi državici moji svetujemo, da se zanimajo , kedaj bo od vlade sestavljena gospo -barska komisija pregledovala mejo . Vsak posestnik, ki potrebuje cesto čez ozemlje Nemške Avstrije, mora to svojo zahtevo in pravico komisiji na licu mesta naznaniti in zahtevati, da se to dene v uradni zapisnik. Kdor bo malomaren, si bo sam kriv poznejših velikih neprilik.
d NEMŠKA ,PLEBISCITNA akcija sega iz Slov, Štajerske in Koroške do Hamburga. Kako se brigajo Nemci za vsako malenkost, nam pri -ca pismo, ki ga je prejela celjska Ljudska hranilnica in posojilnica iz Hamburga 5, januarja 1921, V tem pismu stoji med drugim:	„Meine drei
Rechtsanwälte hier (m Hamburg) stehen außerdem auf dem Standpunkte , daß 'es zu einer Abstimmung in Südsteiermark kommen wird und die aus Paris ei ngotrof feiten	Nachrichten
können in diesem Sinne gedeutet wei den.“ Mislimo pa, da zadnjo pariške vesti niso zadovoljile Nemcev in jim bodo za nekaj časa malo predolg po gled iz Hamburga na Slov, Staj er sko.
d SLOVENSKI UČITELJ spreobrača Švabe. Izvedeli smo, da nek slovenski učitelj podučuje Südmarki -ne in Heimstattove naseljence v Št. liju v — slovenskem jeziku. Po, izpovedbi Švabov samih, plačuje driištvo . Siidmarka svojim naseljencem — vso stroške poduka. Da bi se Švabi priučili našemu jeziku je namen, da jih država potem ne bo iztirala. Ostali bi na periferiji Jugoslavije kot tajni pionirji Velike Nemčije, ki je na obzorju. Slovensko ljudstvo pa tega ne bo trpelo! Zahtevamo, da se te Švabe, la so hoteli pregnati Slovence z rodne zemlje, brezpogojno izžene v Nemčijo nazaj!
d ČUDEN INSERAT v („Taboru.“ Ko čitamo dan za dnevom o nasjMvih koroškega nemškega Heimatsdienst a in celovških oblasti proti našim , krv nim bratom na Koroškem, se pa nam prav čudno zdi, da mariborski „Ta -bor" prinaša inserat „tovarne usnja in gonilnih jermenov Phil. Knocb . Klagenfurt (Celovec).“ No, nič ne Iti rekli, če bi bila ta tvrdka slovanske, ali vsaj kjerkoli drugje v Avstriji — ampak nemške koroške tovarne, če bi imele še tako dobrih izdelkov, jih nam Slovencem tačas res ni treba priporočati. Akp že Dunaj dopušča in Beo -grad pophšča, moramo sami napetim zapreti in naj velja tudi tukaj „zob za zob.“ V term slučaju pa gre Še za mikaj drdgega, česar „Tabor“ najbrž1 ne ve. Veleobrtnik Phil. Knoch je švicarski Nemec, znan protestantski pro-, pagator in tudi lastnik tiskarne „Gutenberghaus“ v Celovcu, v kateri so, tiskajo že od nekdaj Slovencem skrajno sovražne „Freie Stimmen.“ Lani, za časa plebiscita, je Knochova tovarna dala svojim 600 delavcem nekaj dn dopusta, da so šli kot oborožene tolpe terorizirati slovenske glasovalce v pi šu A in Celovčani so bili zelo ponosni na to Knochovo pomoč in uslugo.
d DR, MRAVLAGG in znanje slovenščine.» Viničarka Tavčar iz Sr, lija je bila pri zadnjem porotnem zasedanju v Mariboru obsojena na smrt, ker je umorila svojega moža. Njen zagovornik je bil dr. Mravlagg, Ničnostni pritožbi, Tavčarjeve se je ugodilo, ker je zagovornik ugotovil, da
je bil med porotniki Nemec, 1$ »» an-*.. slovenski Značilno je, da je po Ш&ш orožju segel dr. Ernst Mravlagg,
d POŽRTVOVALNI naši ortet -ši. Naši somišljeniki z vso vnemo -delujejo na polju izobraževalne org&rti -zacije. Vzgled: V Selnici ob Dravi je en sam kmet vpisal vse svojo otroke y „Čitalnico“ in plačal udnine 4M K,-! Skupno so zložili udje na občnem z tiru okoli 1000 K udnine. Slava taki p. žrtvovalnosti !
d RAZPUST višjega šofekega-sveta v Ljubljani. Listi poročajo* da se višji šolski svet v Ljubljani raz -pusti in da bodo odrejene volitve • Ya novi višji šolski svet po uredbi % ki je bila nedavno objavljena.
d NAŠI TEČAJI.. Izobraževal i tečaji za naše organizatorje so m že vršili: 24. januarja v Ptuju, 25. v Ormožu, 26. v Ljutomeru, 27, v Gor-, nji Radgoni, 3- februarja v Slov, Bistrici, 4. v St, Janžu na Dravskem polju. Predavala sta gg. Vesenjak in Žebot. Tečaji Se še bodo vršili: pri Sv. Križu n. M, polju, v Marenbergu Smarjeti n, Ptuja, St. Lenartu, Pre -valjali in Studenicah,
d IZVANREDNE SLAVNOSTI v Selnici ob Dravi, Dne 4. februarja se ja tu poročil g, Ivo Urbas, veleaose-stoik na Slemenu, z gospodično Anico Vidovič iz Viltuža. Istočasno se je pri Urbasovih slavij 62. očetov god in 100 letnica Urbasovih na Slemenu., Obilo sreče!	л
d P O R O CENA sta bila v Šmartno na Paki dne 31, t. m, Kugonič Jožef, član telovadnega odseka Orel s Koblanc Marijo, članico Orlice in Ma rijmo družbe. Na gostiji zbrani »vati so zbrali 300 K za Društveni dom... Bog živi mladi par ! Bog živi zavedne svate !
d UMRL je v Trstu gosp. Svetko Martelanc mlajši, mestni stavbenik, ki je nekaj časa bival tudi v Mariboru in sodeloval pri ustanovitvi Narodnega sveta za neođrešeno domovino. Smrt zaslužnega moža, ki je vedno deloval z vnemo v narodnem oziru, je za tržaške Slovence težak udarec.
d JADRANSKI DAN. Ker Lahi preložili proslavo aneksije našega zasedenega ozemlja, na poznejšo dobo. se naši protiukrepi (žalni dan) ne bodo vršili dne 6. t. m., marveč isti dan. ko se bo vršila italijanska proslava v Trstju. Našo javnost bomo o tem pravočasno obvestili. — Tajništvo Jugoslovanske Matice v Ljubljani.
d PREDPUSTNA VESELICA v Strnišču, ki jo namerava prirediti ta-mošnja podružnica Jugoslovanske Matice, obeta postati jako zanimiva, ker bodo sodelovali tudi Rusi ondotnega taborišča s petjem svojih pesmi in s plesanjem narodnih plesov. Ker je pričakovati iz Maribora velika udeležbe, je postavilo obratno ravnateljstvo Jugoslovanski Maiiei posebni vlak n tv razpolago.
d „PRIMITE sTATU“ so kričali Ormožanci, ko je bilo na mestnem magistratu shranjeno blago vredno krog 30.000 K vkradeno. Oblasti ne morel j dognati, kdo je kriv, če tisti, ki so k a -zali na magistrat, ali oni, ki so im?k tevblago pod ključem ter ga stražili. Slučaj spominja na vojaške magacin1 rajnke Avstrije. V Lobripgu n. pr. je zginilo na tisoče in tisoče blaga'. Podčastnik s ključi — mož je danes ste ber ormoške demokratske stranke — je po zaključeni vojaški preiskavi ju naško priznal, če bi ne znal tako n espretno odvrniti sum krivde od sebe, bi; ga sodišče obsodilo na pet let ričeta. Kdo bi še dvomil, da je bil ta mož; v občinsko skladišče zaljubljen, kakor poprej v vojaški magacin! VL>UI demokrati ne marajo razkopavati po demokratskem gnojišču, ker bi preveč zasmrdelo, zato čakajo., ko še imajo do-sta vremena. Ljudstvo pa hoče znati, za koga velja pri nas postava, naši gospodje poslanci naj v Belgradu pitajo !
d \V I MENEM, zbira g. Jerin, u-eitelj v Podčetrtku mladeniče, da u -stanovi pevski zbor, katerega bo vz -ч gaja! seveda v liberalnem ‘duhu. Ko ai se ta gospodek rajši bolj zanimal za učence in pa da bi sam prikrevsal na boljše mesto, ne na, da tiči na tri-razredni ljudski šoli ,v Podčetrtku že blizu 15, let na najnižjem mestu. Ker ima ta demokratek slabe Uspehe v svojem poklicu, mislimo, da tudi ne bo zmožen voditi pevskega zbora.
4. februarja Ш
<wae«*Vi.»-LAM»**»««*!
1, frtfFttan* 1Ш..'

*■<:- ■Wi4WW»w»Sm
đ BOP ARJI. Vi noči od 14. ti a 15. Јишшф, m v Imenski gorci pri Pod-SMdfc* trije roparji napadli Mih. Fr-li\ M m je vračal iz sejma. Po kratici fe&rtoPse |e posrečilo napalencu u-tečs, Osumljence že imajo oblasti pod klja^sni.
ä KROJAŠKI PUIKROJEVALNI tedni f Celju se prične v, pomdeljek dne Y, februarja. Vršil se bo skoz 5 tednov dnevno po Pure in sider vsak popoldan od 2. do 6, ure, tako da se bodo tudi zunanji udeleženci mogli u-deleževatL tečaja. Za prvi tečaj se sprejme največ 20 udeležencev,, moj -sirov in pomočnikov. Stroški so pro -računjeni na okroglo 500 K za vsakega udeleženca in je ta znesek, vplačali pri prijavi. Kdor se ž'eli tečaja še - udeležiti, naj se nemudoma priglasi Ekspozituri urada za pospeše -vanje obrti v Celju, Prešernova ulica St. 3, Oe se jih prijavi 'dovolj, se bo po zaključku prvega takoj «tvorit še drugi.
'd PAMETEN DAVEK. Direkcija davkov se je vendar enkrat, spomnila tudi poslanski h dijet in jih obdačila z davkom 11 dinarjev od dnevnine, tipamo, da se temu pravičnemu davku ne bodo proti vili poslandi. Za poslanci bi bilo priporočati za, navoj davčne ga vijaka vse naše ministre.
d BENESEVO POTOVANJE. „Prager Tagblatt“ doznava, da se zunanji minister eehosfcvaške republike, dr. Beneš, ne bo udeležil gospodarske konference v Portorose, ker bi sicer zadobila ta konferenca politični značaj.
d V ŠT. ILjy v Slov. gor. priredi pevsko društvo ‘Obmejni zvon« svoj prvi javni nastop dne 5. t. m., ob sedmi uri zvečer, v prostorih g. Sfiligoj (Celcer). Na vsporedu so pevske točke, šaljiva pošta in druge zabave. Pričetek ob 5 uri popoldne. Vstopnina 10 K za osebo. Ker je čisti' dobiček namenjen za tuk. siromašno šolsko deco, se preplačila hvaležno sprejmejo. Brez posebnih vabil.
PLANINSKI KOLEDAR za leto 1921. De se ustreže želji navdušenih planincev izdal se je ta koledar v na-- di, da bodo i drugi planinci posegli po njem ter doprinesli svoj malenkostni prispevek za prepotrebno povečanje koce na Korošici. A bridko smo se varali. Število naročnikov ni doseglo niti visokost, da bi bili kriti tiskovni stroški. To je žalostno. Opozarjamo še enkrat na ta koledar ter priporočamo njega naroči te v pri založništvu v Mariboru, Krekova ulica б, Г. 'nadstr.
tovžem). predava urednik .Fr, Zeboi o žurnalistiki (časopisju). Po preda -vanju razgovor, o žurnalistiki. Pridite 1
d SHOD' SLS za Maribor v pon-deljek 7. februarja zvečer ob pol 8. uri v dvorani Strokovne zveze.
, d HOTEL „MERAN“ v Mariboru. Kakor se sliši, misli gosp. Friedl svojemu hotelu spremeniti ime, Samo še ne ve, kako ime bi mu nadel, kako bi ga krstih Da, se mu ni treba preveč glave ubifat in tuhtat mu svetujemo, da, ga krsti na „Hotel Israel“, ker je to ime za ta hotel najbolj pri -merilo. Mariborčan.
c! K PRIREDITVI pri Göjzu. Kakor, smo zvedeli, se je udeležil nemške veselice pri Götzu, radi katere so se Voglarji toliko blamirali, policijski nadkomisar dr. Senekovič kot uradna oseba, ki je odgovoren za vzdrževa-nje'Teäa, To radovbljno beležimo, keine maramo delati nikomur krivice.
d OBRTNA RAZSTAVA v Mari boru. Slovensko obrtno društvo mari borsko je sklenilo v odborovi seji dni 27. jan. t. L prirediti leta 1923 v. Mari boru razstavo večjega sloga. Ob enem se je sklenilo prirediti že letos v poletju manjšo, lokalno razstavo, katere se bodo udeležili samo mariborski obrtniki in sicer pridejo v poštev samo lastni izdelki, oziroma izdelki lastne delavnice. Vsi obrtniki, ki'želijo udeležbe te razstave, naj to javijo čimpreje na naslov: Odbor za obrtno razstavo, Koro ška cesta 1. Kot. najzadnja doba prijave velja 14. februar t. 1. ter je odvisno od množine udeležencev, v kakšnem raz merju in v kakšnem obsegu se bo vršila ta razstava.
'd G. S IRAK, lekarnar na Alek-saudrovi cesti blizlu kolodvora je velikodušno podaril prostovoljni požarni hrambi na Pobrežju pri Mariboru zaboj medikamentov in obveznega materij ala v skupni vrednosti čez 1000 K. Požarna hramba izreka tem potom za ta človekoljubni dar najiskrenejšo zahvalo !
PLANINSKI PLES začne točno ob 20. (8.) uri si nastopom kmečke oh-ceti. Posezite pridno po predprodaji, da ne zamudite to glavno, velezanimi-vo točko. Pokažite vsaj enkrat planinsko točnost! — Opozarjamo, da je o-sobje mariborske podri S- P. D. označeno s znakom na belem traku' ter le ono donaša iz planinskih Šotorov pristno vitice iz Slovenskih goric. Blagajna se otvori ob 5419. 047.) uri zve-
k Maribora,
d; NOVI VLADNI KOMISAR g. Poljanec se je pogajal te dni s strankami radi sestave novega sosveta. Člani sosveta, pristaši SLS so'nam -reč, po dr. Leskovarjevem odstopu odložili svoje mandate. Kakor sl Šimo , jo. imel g- Poljanec pri pogajanjih srečo; Omehčal je baje celo socilaidemo-krale. /
d PREDAVANJE S KS Z danes zypöer ob Уг8. uri v dvorani Kat. pom. društva (Lekarniška ulica 6, za ro -
neumetniška umetnost.
Ustanovitev slovenskega gledali -šča v Mariboru je moral pač vsak zaveden Slovenec z veseljem, podpirat’ \ In pozdravljati, Gotovo dolgujemo zahvalo vsem, ki so pripomogli na kakršenkoli način k temu, ne da bi prii tem popra ševuli po osebah.. Sicer pa se je govorilo in pisalo o ti zadevi zadosti, zato pustimo reč že opravljeno na strani.	4
Kakšno je bilo delovanje gledališča v prvi sezoni, torej v prvem letu ustanovitve, smo povdarili tudi že več krat. Ponovno moramo reči, da smo bili zadovoljni vkljub raznim nedostat kom, M pa se niso dali odpraviti tre-notno. Delalo se je z ljubeznijo in s pravim razumevanjem, vse drugo pa se je izločevalo' in odstranjalo, Tak -Snega gledališča je moral biti človek res vesel, pomagati mu, je bila slo venska kulturna dolžnost in obvez -nosi, ki pa se žal ni preveč izpolnjevala. V dobrih rečeh smo pač radi vedno boij majhni!	' k,
Tako je bilo in radi se spominjamo na to: tembolj še zdrj, ko tega — ni več. Slovensko narobno gledališče v Mariboru, kako se imenuje, odkar
Drlewsici vestnik.
o ORLOVSKA AKADEMIJA y Mariboru. Naši Orli so priredili dne 2. t. m. v telovadnici čč. šolskih sester svojo telovadno akademijo, o kateri lahko mirno rečemo, da je dobro u-spela. Mali, jedva opaženi nedostatki, so se pojavili v deklamacijah, kar je pa opravičila dobra volja, ki je sevala iz obrazov deklamatorjev. Telovadne točke so proizvajali Orli. kakor tudi Orlice precizno; člani in članice-, so se potrudili, podati z discipliniranim nastopom lepe slike in so želi za svoj
dobiva državno podporo,, postaja v drugi sezoni zavod nekulturnosti in pocestne politike. Ves značaj resnič -ne umetnosti, kateri edini je namenjeno gledališče, mu je malo da ne od -vzet m zapravljen. Ce Še je ostalo kaj dobrega, tistemu priznanja nismo o -stali dolžni.	c
Čakali smo potrpežljivo in s spregledovanjem v trdnem prepričanju, da se bo zasukalo, zopet na boljše. Menili smo: izpr o videli bodo sami, '<ja so jo zavozili na docela napačno pol in krenili bodo mirno nazaj ter nato pokazali, da znajo čuvati umetnost e-dino zgolj njenim smotrom. Zato pa smo doživljali neokusnost za neokus -/ nostjo, da ostanemo le pri tem izra -zu.	’ '
Umetnost je neprencenljivi dar božji človeštvu, dokler je človek ne skvari in ne udinja kdteremhkoli svo jih slabih nagonov. Gledališče, ki mora , biti gojitelj - in čuvaj resnične dramske umetnosti, a postane povsem nekaj drugega, je enako obcestni špe-lunki, Jej er gospodarita Človeku ne -razsodnost in propalost. Zato je imel prav Rihard Wagner, ko je rekel: Boljše nobenega gledališča-, ko pa sla bo gledališče. Umetnost, ki nam jo po-
trud obče priznanje. Posebno se je odlikovala hrabra četa 'dijaškega naraščaja z vajami za leto 1921. Hvalevredno je bilo petje pod vodstvom brata Avsenjaka; zelo ugajala je zlasti hr-vatska pesem „Ispod grma ljubičica“, ki jo je podal mešan zbor prav ljub -ko. 3 to prireditvijo so pokazali naši' Orli in Orlice, kaj zmore tiho delovanje. Marsikaj bi še bilo omeniti, kar pa radi pomanjkanja prostora ne moremo storiti. V podrobnostih se. raz-blinjevati, bi bito nepotrebno. Prireditev je uspela izvrstno, našim mladim Orlom in Orlicam pa kličemo — Naprej po začrtani poti! Bog živi!
o SKUPNA SEJA mariborskega Orla bo v nedeljo 6. februarja ob 10. uri dopoldne v društvenem prostoru — Lekarniška ul. 6. — Tel. odsek, tel. krožek Orlic in dij. Orel pošljejo sklepčno število odbornikov.
o PREDPUSTNO IGRO priredi marib, Orel v nedeljo 6. februarja ob 5. uri pop. v Splavarski ulici. Prijatelji in podporniki iskreno vabljeni.
o VSEM DAROVATELJEM, prijateljem in podpornikom se marib. Orel prav iskreno zahvaljuje za darove, ki so jih poklonili orlovskemu skladu ob priliki akademije. — Bog živi! ,
o TELOVADNI tečaj se je vršil za orlovska okrožja Maribor, Sv. Lenart in Pohorje od 30. januarja do 2. februarja, — Udeležili so se ga vsi odseki razen enega. — Bratje po začrtani poti naprej!
o TELOVADNI ODSEK Orel se je ^ustanovil v Studencih. Pristopilo je že lepo število članov. Snuje se tudi tel. krožek Orlic. — Ravnotako se je ustanovil tel. odsek pri Sv. Barbari v Slov. gor. — Mariborski tabor rodi bogate sadove!
'o CELJSKE ORLICE prirejajo re dno vsakih 14 dni dekliške večere . Prihodnji dekliški večer bo v torek dne 25. januarja ob 7. uri zvečer v posvetovalnici pri „Belem volu“. Ker se obravnavajo vprašanja, ki, morajo zanimati vsako, količkaj verno slovensko dekle, zato upamo, da se bodo teh večerov redno udeleževale vse somi -Šljenfce iz mesta. Otresimo se strahu in predsodkov,
lestiiik SKSZ.
d ZA IZOBR. DRUŠTVA. Prosimo vsa izobraževalna društva na Štajerskem, da nam vpošljejo poročila o svojem delovanju v preteklem letu. Dobili smo že poročilo od izobraževalnega društva v Ptuju, ki izredno živahno deluje. Zganite se tudi drugod, da vidimo, da živite.
d SKLIČITE TAKOJ občni zbor, poživite vse odseke, Mladeniške, Dekliške zveze in nam javite listo novoizvc-Ijt-hega odbora izobr. društva. Pošljite v kratkem članarino 20 K za centralo,
d IZOBR. DRUŠTVO naj ima tedenska ali vsžJ mesečna skupna predavanja za širšo občinstvo. Govorite tam o aktuelnih vprašanjih, po vsakem predavanju naj bo diskusija. Pri predavanjih in zborovanjih se držite strogo formalnosti. Predsednik vodi zborovanje, daje besedo pri debati in skrbi za red.
dajaj o letos ravnateljstvo in člani Slov. nar. gledališča v Mariboru po -večini sploh ne zasluži svojega ime -ha, ali pa je padlo prav na tla diletantizma -- in še nižje na pravo nekulturnost. Bodi pri tem kdo užaljen ali ne, resnice ne maramo zamolčati. Ker nam ne gre za osebe, govorimo o 'tem splošno, odgovorno za to je ravnateljstvo. Navajali tudi ne bomo posameznih slučajev, ker ne maramo žaliti nikogar. Gre nam le za stvar samo — in prav za nič več. Nas tudi ne boli in ne vznemirja, če nam kdo z nasprotne strani poreče, da pač o gledališču nieesa/ne razumemo, in če se hdinja tudi oder tej maniri. To nam je ravno dokaz, kako prav imamo in da zadenemo v Živo. Gotovo, resnica boli, če komu ni ljuba, a je resnična! Pri'tem pa prodanimo, da nismo bili mi Isti, ki zapuščalo med po samezuimi predstavami gledališče, ker jih je sram poslušati ih gledati jih . Na sodbo nerazsodnega občinstva, ki hoče danes kakor jutri panem et cir-censes, so pa ne bomo ozirali, ker jo z gledališčem vred strašne graje vredno. Tako se pač „vzgajajo“ gledalci.
Mi ne želimo in prosimo ničesar drugega, ko da bi bilo' boljše, „Umet-
■отртдут-iffwii Mi wi «i'ii mi in IH   1гтшжтггшттг““~‘тгиг-!—
Strogo vpoštevanje pravil društvenih da vsakemu zborovanju posebno vzgojno in privlačno moč.
d VSE DOPISE, pošiljajte na naslov SKSZ v Mariboru, Cirilova tis karna.
Dopisi.
POBREŽJE pri Mariboru. Naša požarna bramba priredi jutri v soboto, 5, t. m., v gostilni gospe Rojkp svoj družabni večer s plesom. Ako kak podpornik, ali prijatelj ni dobil vabila, naj se nemudoma oglasi pri bližnjem požare i-ku. Spored: gledališka predstava, licitacija, šaljiva pošta, srečolov in malo plesa. Vstopnina 10 K, začetek ob 6. uri zvečer. — Načelstvo.
SELNICA ob Dravi. Naša Cital -niča je imela dne 2: februarja svoj občni zbor. O nalogah naših društev je govoril urednik Žebot iz Maribora. Sestavili smo si načrt za naše bodo -če delo*	. ‘
ZREČE. Povodom otvoritve no e železnice v našo občino dne 15. jan . je g. župan Winter blage volje pogo -stil vse šolarje tukajšnje štirirazred -nice. Velikemu dobrotniku revežev n > splošno in mla.deži posebej :i Ljubi Bog povrni! — Karba 1. r., načelnik kra.-nopolskemu svetu. Mravljak 1. r., šolski vodja.
LJUBNO v Savinjski dolini! Ni Še preteklo leto, kar je bivši žandar Anion Podpečan organiziral tukafšni armado, ki eksercira na povelje „Ljudskega glasa“. Nauk, katerega raz -širja ta list je že obrodil svoj sad. Ne ki delavec in odbornik tukajšnje so-oijalne demokracije si je od več ljudi nabral veliko denarja in jo potem popihal, ne vemo kam. Drugi socijaliri demokrat majhen po duhu in velik po telesu pa primerja našo sveto katoliško vero k pesji veri. Tako lepo se š-rI rdeča kultura po,. naši lepi gornji Savinjski dolini.
Narodno gospodarstvo.
g »SLOV. NAROD« in vinogradniki. Glasilo demokratske stranke »Sl. N.« se v št. 26. z dne 2. februarja vroče poteguje za uvoz italijanskega vina. Pravi, da stane vinogradnika liter vina samo 6 K! To je ostudno zavijanje. Vinogradnik baje zasluži »kar po par sto odstotkov«. To je sigurno izračunal kak tak liberalni učenjak, ki še niklja r ni videl težavnega in dragega obdelo-vanja vinske trte. »Narodov« kbnsn-sument sklepa:	»Zato smo za uvoz iz
Italije, da pridemo do cenejših vin. Če bodo vinogradniki napravljali shode proti uvozu, jih bomo konsumentje napravljali za uvoz«. — Sedaj vidite slovenski vinogradniki in viničarji kaki prijatelji so vam demokrati. Odgovorite jim z energičnimi protesti, katere pošljite nemudoma na tajništvo Kmetske zveze v Mariboru.
- g ZASEDANJE gospodarskega sveta., Te dni se bodo Vršila v Beo -gradu važna zasedanja gospodarske -ga sveta, katerega se bodo udeležili zastopniki gospodarskih korporacij in industrije. Z ozirom na izprefnenjaiKj
nosi“ pa, ki nas žj njo zdaj gledališče' hrani, odločno odklanjamo, ker ni povečini (torej kakor vedno, tudi tukaj čast posameznim izjemam, id so pa ze lo/redke) grugega ko poulična manira., raimira.nost in zavajanje v neumnost in nravno razigranost. Za te reči je že drugih prilik dovolj, ne rabimo Še od države podpiranega narod -nega gledališča poleg. Cd pa „igral -ska umetnost“ ne sega morda kje čez to obzorje kabaret,stva in poneumne -vanja, takrat je pa treba roke, ki zna v vsakem slučaju storiti dobro. Umetnost nam pustite čisto z metafizičnim značajem pravega, dobrega in lepega, ali pa ne govorite, da. ste njeni slu -žabniki!
In narodno da je slovensko gledališče v Mariboru? Torej last vsega slovenskega če hočete tudi jugoslovanskega naroda in ne mariborskega, demokratskega ali -IDS kluba ter mariborskega Sokola. Oprostite, gospoda da si upamo drzno povedati to svoje ponižno mnenje. Tega pač ne bomo storili več takrat, kadar bo predstav -ljalo ves slovenski narod samo 7 Odstotkov demokratov z 20,000 Sokoli vred in še zadnjih zopet precejšnji odstotki le samo na papirju kljub dik-
.Straža.'
.чгаШае razmere so sklenili v ekonom-sko-financijskem komiteju, da se izvede revizija vse izvozne in uvozne carinske postavke. Zborovanj, za katera vlada v Beogradu veliko zanimanje ,
' se bodo udeležili tudi zastopniki slo -venske obrti in industrije.
g GOSPODARSKA KONFERENCA nasledstvenih držav. Dne 5. t. m. se bo vršila na Dunaju predkonleren-oa nasledstvenih držav. Na omenjeni konferenci bodo določili dnevni red gospodarske skupščine nasledstvenih držav, ki se bo sklicala v teku tega meseca v mestu Portorose.
g ŽIVINOREJCEM! Iz župnij , kjer imajo večje število klavne gove -de na prodaj, naj zaupniki Kmetske zveze to takoj naznanijo tajništvu Kmetske zveze v Mariboru. Neka po -Stena tvrdka (zadruga) je dobila iz _ voz in potrebuje že ta teden 600 glav klavne živine.
iature raznih Pribieevičev, Tudi takrat ne bomo več govorili o teh več, ko ne bode plačevalo 93 odstotkov slovenskega ljudstva davkov, od katerih dobiva gledališče državno podporo , Dokler pa ni in ne bo tako, pa že dovolite, da ugovarjamo najodločneje, da bi se nam igrale v gledališču pri predstavah v pričo ravnateljstva so -kolske koračnice, a tudi brez ravnateljstva. „Sokolsko“ rezanje kit in i-granje sokolske koračnice, menda to ni v kakšnem sorodstvu ? Ravnatelj -sivo gledališča, mora poučiti glasbeno vodstvo v tem temeljito, če že samo ni toliko razsodno. Saj imamo že itak brez sokolske koračnice raznih njegovih plitvih valčkov in koračnic dovolj. .To so reči, ki jih žvižgajo fantini na cestah, v hram, kjer naj bi bila doma umetnost, pa ne spadajo nikdar. Ce pa gledališče ni več narodno in so ga vzelo v zakup le gotove družbe, tedaj pa prosimo, da nam to, povejte. Nič ;več se n’e bomo prikazali potem med
-L
4. fobeme-ja HM.
g CENA živini se je zopet »ekoli-ko dvignila. Vzrok: Iz severnih držav so prišli kupci, ki bodo izvozili več tisoč glav živine. Pri pitanih volih je cena poskočila za 1—2 K pri 1 kg žive teže.
g IZVOZ zaklane živine v Nemčijo, Ker j'e nemška vlada dovolila u-voz zaklane živine iz Jugoslavije v Nemčijo, je tudi naša vlada dovolila, ua se sme zaklana živina uvažati Üz Jugoslavije v Nemčijo,
g POMANJKANJE SENA. Ker se je število živine zelo pomnožilo, čutijo mnogokje silno pomanjkanje krme. Nasledek: Visoke cene senu in slami. 100 kg sladkega sena stane že 180-200 K.
. g VINSKE CENE v Sloveniji. Štajerska vina se prodajajo liter po 25—80 K, dolenjska po 22—25 K liter. J? zasedenega ozemlja so že začeli u-
vami m ne bomo delali črnih pik k vašemu početju. Samo recite nam to, in besedi bo konec. Dokler pa temu ni, in ne bo tako, vedite, da je,vaša častna dolžnost, ustrezati in služiti e-dino namenu, za katerega ste postavljeni. Smo in ostanemo si prijatelji, samo držite se strogo določenega pravca, ter se ne dajte zavajati tre -notnemu razpoloženju, pa naj bo to razpoloženje v osebi, družbi ali publiki. Ne kradite resnosti m dostojnosti ne sebi ne umetnosti, ne zavajte ne sebe ne umetnosti na ulico in v politično blato.
To je beseda, ki smo jo povedali vseskozi v dobri in prijateljski volji. Smatramo gledališče za kulturno, last vsega naroda in za javno zadevo, govorili smo za to tudi javnosti, ne morebiti da rabimo kakšnih pojasnil in opravičb. Zdaj pa, gospodje, če vam je res za stvar — in v to mi še tr -dno verujemo — pojdite in storite!
mm mzmmm

E
Podružnica S P.D.
v Rogatcu priredi •v nedeljo, 13. februarja občni zbor pri Francu Ogrizek, Sv, Križ pri, Rog. Slatini, ob 3. uri popoldne. Člani se vljudno vabijo, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora.
pri Mariboru. Ne-вШШШ«»{3 deljo, dne 6. februarja 192I se vrši v gostilni Vogrinc dobrovoljni pustni venček. Začetek ob 15. uri. Vstopnina 10 K’. Vabila so že od-mslana, ako kateri ni dobil va-oila, naj se zglasi pri predprodaji vstopnic. Predprodaja vstopnic v trafiki Ortner, Vodnikov trg, pekarna Robaus in brivnica Ulčar.	75
Cfmitfa pd Ptuju, Jugoslav, rfifMatica priredi v nedeljo, dne 6. februarja t. 1. ob 18. uri s sodelovanjem ruskih beguncev Wranglove armade zanimivo veselico, na katero so najuljudneje vabljeni iz cele okolice vsi Slovenci, prijatelji Matice in naših neodrešenih krajev. Na dnevnem redu so zelo zanimive točke, kakor: zbor donskih kozakov, petje krimskih kozakov, petje krimskih kadetov, ukrajinski narodni ples, kavkaški narodni ples itd. 1
MtJJBJNA:
za Pran3e S<Z vzame reilitj na dom. Škerbinc, Strossmajerjeva ulica 3, Maribor.	*	69
ЖШВЖ&Ж ШШ:
il-is«, ип.илкч zdravih na-Ütf3 ¥9§|0Hsi miznih ja-bolk-mbšančk na prodaj v Mariboru, Koroška cesta 8.	66
konj z vprego in vozom, kompletno se proda. Vprašati je pri F. Riegler, Pragersko.	68
Malo posesti
kovska cesta 73 v Pobrežju pri Mariboru.	73
SS«,— (gare) se proda. Studenci MUŽ pri Mariboru, Giril-Meto-dova ulica 14.	74
ki meri 3O ora-rOSSSlTOs lov, obstoječe iz 12 oralov gozda, drugo njive in travniki, 2 zidani hiši s velikim gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju, sredi vasi, eno uro od železniške postaje Rače pri Mariboru, se proda. Naslov pove upravništvo lista. 71
мк,жЈ&тш‘.
IftnSfrriai sPreime tak°iRe!’
1! SlllieS |C1 serjevo oskrbm-štvo Pekre pri Marib. 2—2 64
važati via a. Cene temu vinu so pov -prečno 15 K liter, V Mariboru je vinska trgovina zelo živahna, ker prihaF jajp številni vinski kupci iz Cehoslo-vaško in Nemčije v naše kraje, V Zagrebu znaša-povprečna cena za vino 15—20 K za liter, v Sremu 16—20, v Banatu pa 11—12 K za liter,
g SLADKOR BO CENEJE Neka angleška veletrgovska družba je po -nudila neki zagrebški tvrdki 500 vagonov sladkorja iz-Jave in sicer po 38 funtov za 1 tono, kar bi odgovarjalo v našem denarju 21 K, Ponudbo je zagrebška tvrdka odposlala vladi, da jo odobri,
g CENE manufakturi in pohištvu padajo. V zadnjem času se opaža, da so začele cene manufakturnemu blagu in pohištvu znatno padati, zlasti v Zagrebu in Ljubljani, Kot vzrok se navaja padec vrednosti avstrijske kro ne, ki je povzročil, da so se ti predmeti nakupili v Avstriji po zelo nizki ceni,
g KRUŠNE CENE v Avstriji. Ala da Avstrije je izdala naredbo, ki stopi v veljavo dne 17, februarja in ki določa, da bo stal hlebček kruha za osebe, ko'ih letni dohodki znašajo za osebo do 12,000 kron, 8 kron 10 vinar jev, za osebe, kojdh letni dohodki' znašajo od 12.0QQ do 100.000 kron bo stal hlebček kruha 15 kron in končno za osebe, kojih letni dohodki znašajo več kakor 100.000 kron, bo pa stal hlebček kruha, težak Ikilogram 60 kron . V Avstriji bo torej vse prebivalstvo glede letnih dohodkov razdeljeno v tn skupine. Te skupine bodo določene na podlagi priznanja, kakor je uvedeno glede napovedi ösebno-dohodninske
skega davka. ' Naredba f.«Ä da pod strogo kaznijo ne bo nihče dobivati niti deke kruh« kakor je določeno. Vsem tistim, let y 'Jugoslaviji niso zadovoljni, ашјрфло, naj se nemudoma izselijo % ’JnPlWBti
g VREDNOST DENARJA. Vrednost nemške marke je nekoliko poskočila, kajti za 100 nemških mark plača? 218—228 naših kron. Za 100 lastnih Kr plačaš 513—515 naših kron, za lOOav-stryskih kron plačaš 24 naših kron. vrednost dolarja je vnovič padla in stane ameriški dolar 135 naših kron in za francoski frank plačaš 9.80 K v našem-denarju.
Mtrmžm »tarne »m meta Met*»' <*® Ж, za ßmt teta Ж, zm %etrt leta, M, т.те$тм Ж9 Ж. ЈГ 'itmzeistMtrm stane-eetaletma ЛЛо Ж. Me $m»a« Mte а&поеШ пага&пШе e» pravem Иа«м.
ZA DELAVSKE organizacije Da se poljudni zdravstveni spisi čim bolj razširijo med priprosfim narodom in da bi bili zlasti delavskim slojem prislopnejši, je zdravstveni odsek sklenil, da se bode mesečnik „Zdravje“ v bodoče tiskal v izdatno pomnoženi izdaji in da bo večje število iz -vodov brezplačno pošiljalo delavskim organizacijam, ki naj bi jih delile med-svoje člane. Načelstva delavskih or -ganizaoij se tem potem vabijo, da spo-roče zdravstvenemu odseku število izvodov, ki jih žele brezplačno prejemati.
TISKARNA sv. CIRILA v MARIBORU
iemptoristirija "X
strojepiska, popolnoma vešča hrvatskega, slovenskega in nemškega jezika, ter pisanja na stroju, z 5 letno prakso,; išče službe. Naslov v upravi. J —2 72
Шћмм tint
Čast mi je vljudno naznaniti, da sem s 1. febr. 1921 začel točiti
Götz>ov»	m
mirovne kakovosti.-Z odličnim spoštovanjem
S. Trestner,
restavrater pivovarne Tomaža Götz v Mariboru. 67
KOROŠKA CIST®
If. 113
priporoča ramvrst-ni papir, kakor feau-celiiskiflflllfl srednle fini. koncepti!8, strojepisni pivnik, §1-silni papir, ml rsiiio^rstnsile
KOBOSU CESTI
mapice v vsaki rar žini, kuverte, razna zvezke m srednje in ljudske šole, sploh
vse pisarniške m-trebšftne po nar nižjih cenah
зттмтвто»
t
»
Podpisani vljudno javljam cenj. občinstvu Maribora in okolice, otvoritev
iiahmžjg, prvorazredne. Rovoureiine restavracije na Grajskem ifiu ii 4,
katero otvorim dne 2. februarja pod imenom
„GRAJSKA KLET“.
Restavracijo bom vodil osebno ter sem isto kljub teževnemu času vzorno uredil ter okusno opremil, posebno s krasnimi ložami, katere bodo nudile cenj. obiskovalcem dovoljno udobnost.
Postregel bom cenj. gostom s prav izbornim vinom iz najboljših jeruzalemskih, ljutomerskih in turškovrških vinogradoy. Ob enem sem poskrbel izborno kuhinjo z toplimi in mrzlimi jedili ter vzorno postrežbo.	.
Za mnogobrojni obisk in naklonjenost cenj. občinstva se priporočam m
beležim z velespoštovarijem (Luro pt Valja k.
Zadružna banka podružnica Maribor
Gospodska ulica 20 (Pirchanova hiša)
Poslale v vse h bantnlh 'strokih - Stranka sprejema dnevna ®b urad, vab
Centrala
SPLIT
srni »i
Podružnice Maribor, Zagreb, Slovi Sad
Ufilijacija:	s-it
Zadružna banica Ržleka, Zadružna štedionica Trst
.Јмммцдншми24циз1|||Ц111Ш«11Г»и11||||||||««мм«»м1*«ма»и»311||||»ии1И1Пгп11)Г111Шдмигшп1Т1Г1Исти|пд1111||||1И111111|||1||||||1И|||||М)И1РМ.ц|втаг
Bankovni odderek: Bavise z vsemi bančnimi posti. Ob vfja Izpis čila na vsa ttmmska inmostrarska tržišča ped najugodnejšimi pogoji.
Blagovni oddelek: Kupuje iti prodaje na veliko vse domače in prekomorske proi vode. Menjalnica: Kupuje m prodale tuje valute, devize in čeke ter vse vrste domačih in tuj'b papirjev. Vlogt: Sprejema denar na vložni žir « in h koče račune ter jih obrestuje pod na boljšimi pogoji.
Vloge na Mitiče obres^ie s
4 Vt %
netto.
Centrala
SPLIT
- a %
ss Osnovna glavnica 5@ nsillonov kron

I„In, ~        ----------------------------------------------- ' X, . —--Г-
Pustno soboto, 5. februarja 1§21 pri Seti« s Mariboru
iT OMp« mm* 'тжштш ш - шт^шт w fßiasfe'jßcia, šrameij - Vstopnina m nečlane 40 R, za ШШ 301 Začetek cb 8. uri zvečer z naslopcm steple ■ Obleka planinska, promenadna ali narodna nola. •" „Woderel41 plesi izvzeti
— —   ----------°— ------------—    ".-бШштш.
PLAMiNSKI PLES
ladsiatolj m zatožjalk Kana, „Straža."
Ddgovsrai uraduik Fraujo Žebot.
ffisk • tiskarn© srv,< Cirila v. Maribor®«