226
Poučni in zabavni del.
Kronanje ruskih carjev v starem in
novem času.
v
Že štiristoletja se kronajo ruski carji v cerkvi Vnebovzetja, katero je v svoji sedanji podobi zgradil beneški stavbeni mojster Fioraventi in je 1478. leta bila blagoslovljena. Kakor druge cerkve so tudi to 1812. 1. oplenili Francozi in marsikak sveti nakit je tedaj se pretopil in v druge dragocenosti)' se predelal. Ta cerkev ima mnogo relikvij, ruskih starinskih stvarij, lepih masnih oblek in drugih dragocenostij. V tej cerkvi, ki ima poleg prostora posvečenega Vnebovzetju Marije še tri kapele, se vrši kronanje carjevo v omenjenem prostoru.
Sedaj pri kronanju rabljivi znaki svetne oblasti carjeve izvirajo izza časa Petra L, kateri je, ko je prevzel imperatorski (cesarski) naslov, zamenil križ, krono in plas Monamahov z škrlatnim plaščem, krono in redom sv. Andreja Prvo poklicanega. Žeslu in državni zastavi je dodal še državni pečat in določil, da se ima državna zastava pri vsakem kronanju nova napraviti. Premembe so se tudi zaradi tega vpeljale, da se olajša teža kronskega nakita. Kakor poročajo časopisi, je tehtal kronanski plašč Teodorja Ivanoviča dve sto funtov in je šest knezov moralo nositi z briljanti okrašeno vlečko njegovo. Vendar je tudi še krona, s prst dolgim rubinom Menčikova, ^katero je dal napraviti Peter I. za svojo soprogo Katarino za poldrugi milijon rubljev, tehtala 41/* funta in škrlatni plašč carice z mnogimi na njem napravljeni orli celo 150 funtov. Če tudi je carica z lahkoto vzdignila težko maršalsko palico, vendar je prišla k kronanju v Granatno dvorano brez težkega bremena iz zlate snovi napravljenega kronskega plašča. V teku časa so se pridružile še nove krone. Najdražji znak kronanja ježeslo slovečega „Orlova", o katerem izvoru se marsikaj pripoveduje. Najbolj razširjena je govorica, da je ta briljant oko zlatega leva prestola velikega mogula v Delkiju, katerega je prodal tat v Mala-baru nekemu kapitanu za dva tisoč guinej.
Tudi trije kronanski stoli, ki se rabijo v cerkvi Vnebovzetja v Orožni palači, izvirajo iz starih časov, izza Ivana III., Mihajla Fedoroviča in Alekseja Mihajlo-viča. Če se, kakor letos udeležuje kronanja tudi carice mati, rabijo se vsi trije kronanski stoli. Ti stoli se pre-neso iz cerkve v Granatno dvorano, kjer je kronanska pojedina, takoj ko se kronanski sprevod povrne v Andrejevo dvorano iz cerkve. V Andrejevi dvorani se pa pri vsakem kronanju naredi novi prestol. Stari se shrani v orožni dvorani. Za letošnje kronanje so bili naredili prestol po načrtu konservatorja orožne dvorane grofa Komarovskega. Prestol je podoben velikemu šotorju, katerega draperije izpolnujejo prostor mej dvema stebrama te dvorane. Šotor je prevlečen z zlato snovjo in herme-Jinovimi kožami in je zgoraj  podoben vrhu kakega ol-
tarja. Vrh ima lepe lesene rezbarije motno pozlačene. Z zlato snovjo prevlečen strop šotorja je prevlečen z državnim grbom, z imenskim počrkom carjevi, ob danim z Andrejevo verižico. Na prestol pelje nekaj z zlato snovjo pokritih stopnic. Sedeži so narejeni iz zlate snovi, in okrašeni po motivih iz neke bizantinske cerkve v Solonu in iz cerkve sv. Marke v Benedkah.
Povrnimo se v Granatno dvorano. Iz predvorane poleg te vogelne dvorane, ostanka stare kremelske palače, peljejo vrata na Rudeče stopnice, ki s počivajočim kamnitim levom iz 168G. leta spominjajo na starobeneške stopnice. Po teh stopnicah in od tod po hodniku pogr-nenem z rudečim kamnom gre sprevod v cerkev Vnebovzetja, in se ravno tod vrne v Andrejevo dvorano, kjer car izroči žeslo in državno jabelko kronanskemu maršalu.
Stene Granatne dvorane, ki izvirajo iz petnajstega stoletja, bi vedele mnogo povedati; bile so priče mnogih kronanj. Tukaj so vladarji Rusije po kronanju vsprejemali čestitke tujih knežjih gostov, tu so bile s starih časov kronske pojedine. Iz temnega hrastovega lesa izrezljan prestol z nebom iz zlatega brokata, okolu in okolu ob stenah klopi v staroruskem slogu, ki se na dan kronanja pokrijejo z dragocenim blagom in veliko število srebrnih posod, darila tujih vladarjev so oprava te starinske dvorine. Štirje veliki lestenci in dvajset stenskih svečnikov razsvetljuje to lepo dvorano. Prostor je omejen in zatorej ne more dosti ljudij h kronskemu obedu. Carska dvojica pride v Granatno palačo v polni kro-nanjski opravi z žeslom in državnim jabelkom in se usede na prestol, kjer je zanjo že kosilo pripravljeno.
Že v starih časih so ob kronanju bile velike »Javnosti v zabavo tujih knezov in ljudstva. Pozabiti se ne sme, da kronanske slavnosti trajajo tri tedne, kronanje carja Nikolaja I. je trajalo celo več kakor jeden mesec. Neki dogodek izza kronanja Aleksandra II. ostane dolgo v spominu ruskega naroda, bil je velik umeten ogenj. Bogataši in ubogi, mladi in stari, vse je šlo gledat iz mesta ta prizor. Kako velikansk je bil ta prizor, si vsakdo lahko misli, če povemo, da jeden sam boket, ki je gorel dvajset minut, je bil sestavljen in 42.000 raket in 1100 rimskih lučic, ki so vrgle nad 21.000 svetlih krog-ljic. Dva tisoč godcev in 1000 pevcev je zabavalo ljudij. Ko je bilo končano, se je pokazalo veliko pomanjkanje voz, mnogi, ki bi se bili radi peljali, so morali peš v Moskvo, drugi so čakali jeden ali dva dni.
Za nižje ljudske razrede je pogoščenje jako bistven del kronanja in ta ljudska veselica je za opazovalca jako zanimiva. Ko je bil kronan Peter L, je bilo pogoščenje v Kremlu mej kronsko pojedino v Granatni palači. Car Pavel, ki mej kronanjem ni trpel ljudij v Kremlu, je pogostil ljudij na Ljubanskem trgu. Tu so bili pečeni voli, teleta, ovni in perutnina in tudi vina ni manjkalo. Od Miasnicke do Rudečih vrat bile so mize z raznimi slaščicami. Veliko je bilo pogoščenje za kronanje carja Nikolaja I in Aleksandra II. Tedaj so bile mize že s prti pokrite, na njih polno gnati, plečet, perutnine, pe-
227
Lenih  ovnov s pozlačenimi  rogovi,   in  nič manj  kot 18 vinometov.
Še večje je bilo pogoščenje na Hodinskega polju pri kronanju Aleksandra II. Nad 400.000 ljudij je že pred dnem pridrlo v dežju na dotični prostor, kjer je bilo pripravljenih 239.322 jedij in 4347 vedrov vina in piva. Seveda so nakrat vse pojeli. Bilo je 642 miz, ki bi bile zavzemale 13 vrst, da bi jih postavil jedno za drugo. Ljudje so se grozno gnetli k vinometom. Vse ovire so na mah odstranili. Zajemali so iz velieega rezer-vuara vino s kapami, čevlji in z vsem, kar je kdo imel pri roki, za se in za druge. Nimalo ni dež motil veselih ljudij, neprestano kričečih ura. Da se je upitje daleč razlegalo.