267 Letnik 43 (2020), št. 2 • 100 let dela v selek ciji in k ontr oli prir eje mlek a na Slo v ensk em, 2004 (ur ednica) • Mestni pečati in gr b m esta Ptuj, 2004 • Ormož sk ozi s t oletja V , 2005 ( g la vna ur ednica) • C ir k ula ne: s v et Belano v , 200 5 (sour ednica) • Ur bar gospoščine Gor nji Ptuj 1597: ar hi v sk a obdela v a in njego v a znan - stv ena upor aba, 2008 • Kr atki v odnik po Ptuju , 200 9 (sour ednica) • V odnik po f ondih in zbir k ah zgodo vinsk eg a ar hi v a na Ptuju – ZAP , 2009 ( g la vna ur ednica) • Dominik anski samostan na Ptuju, 2009 (ur ednica) • Zbornik občine Kidrič e v o, 2010 (sour ednica) • Sr edišč e ob Dr a vi: kr onik a 1910–2010, 2011 (sou r edni ca) • Muzej r eje lju t omers k eg a k asača in prir ejanja k asaških dir k, Ljut omer 2012 (a vt orica) • Dajmo pla vi, dajmo Dr a v a!: 80 let nogometne Dr a v e Ptuj, 2013 (ur ednica) • Gasilsk o društv o Vide m: 19 23–2013: 90-letnica Pr ost o v oljneg a g asilsk e - g a društv a Videm pri Ptuju, 2013 Življenjski jubilej Mije Mravlja Mija Mr a v lja je ob k oncu let ošnjeg a poletja pr azno v ala 70. r ojstni dan. K ot dolgoletna sod ela v k a in sedaj upok ojenk a Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana za - seda v njego vi kr onologiji pr a v posebno mest o, zat o je pr a v , da se ob njenem jubileju t eg a tudi spomnimo. Marija, ki smo jo slo v enski ar hi visti poznali k ot Mijo, marsik do pa tudi k ot »Kr anjsk o Mico«, je bila enak o k ot drug a, pr a v tak o legendarna Marija s štajer - sk eg a k onca – znana k ot »Ptujsk a« – t emper amenta, r ada v zaba vni družbi in v edno pripr a v ljena na smeh . Njena str ast so bila pot o v anja, s k at erih je prinesla ogr omno zanimi v osti in jih pogost o delila v obliki prispe v k o v v r e vijah. Mija se je r odila v obrtniški družini v Str ažišču pri Kr anju. Njen r od izvi - r a po očet o vi str ani iz Šk ofje Lok e (znana Zofk eže v a družina z Mestneg a tr g a), po mamini pa iz ok olice Lo v sk eg a Br da nad P oljanami v P oljanski dolini. Njena r ojstna hiša, v k at eri pr ebi v a že v se ži v ljenje, st oji na Šk ofjeloški cesti, tik ob nek danji t o v arni Sa v a. Osno vno šolo je obisk o v ala v Str ažišču, gimnazijo pa v Kr anju. P ozne je je študir ala sla vistik o na P edagoški ak ademiji v Ljubljani. V elik o let je pr epe v ala v Ak ademsk em pe v sk em zboru F r ance Pr ešer en v Kr anju, ki ji je poleg duho vne hr ane pr ed sta v ljal neusahlji v vir prijetneg a druženja, dolgole - tnih prijat eljst e v in na v sezadnje tudi pot epanja po s v etu. V Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana se je zaposlila okt obr a 1972, v času »menja v e gener acij«, k o je t edaj no vi r a vnat elj dr . Jože Žontar isk al mlade ar hi - vist e in str ok o vne dela v ce med študenti na ljubljanskih f ak ult etah. P o lastni iz - po v edi se je prvič sr ečala z ar hi v om na nek em str ok o vnem og ledu študent o v in tak oj ugot o vila, da bi tak šno delo z v eseljem opr a v ljala tudi sama. Od odločitv e do ur esničitv e je bil očitno le k or ak. Do ustano vitv e Enot e za Gor enjsk o v Kr anju mar ca 1973 je imel ar hi v pi - sarno v pr ost orih kr anjsk e občine. P o pr eselitvi na Stritarje v o cest o 8 je Mija opr a vila str ok o vni izpit za – takr at še – ar hi v sk eg a r ef er enta. P ozneje je postala najpr ej ar hi v ski »t ehnik«, nat o »t ehnica« in leta 1997 tu di »samost ojna«. Kr anj - sk a enota je na 40 kv adr atni h metrih delo v ala v se do poletja 1999, k o se je k onč - no pr eselila v v ečje pr ost or e. V službi je bila Mija zaneslji v a, natančna in mar lji v a, z dušo pr edana ar hi - vistiki in ar hi vu. Pri t em je pr ecej pr eseg la že t edanje, še bolj pa sedanje stan - dar de dela ar hi v skih t ehnik o v . Samost ojno je ur ejala ar hi v sk e f onde, poleg t eg a 268 Jubileji || Anniversaries pa obja v ljala str ok o vne in poljudne člank e v ar - hi vističnih in zgodo vinskih r e vijah, sodelo v ala pri nastajanju pomembnih str ok o vnih publik acij k ot a vt orica člank o v ali/in ur ednica. V omejenih pr ost orskih r azmer ah kr anjsk e enot e ar hi v a ji je uspelo poleg ur ejanja gr adi v a in str ežbe upor ab - nik o v t er r eše v anja upr a vnih v log izdelo v ati tudi zelo natančne popise f ondo v . Leta 1989 je izdala in v entar f onda Z v eze k ulturnih or g anizacij Kr anj z zelo natančn im hist oriat om ustv arjalca. T o je (p)ostal eden izmed r edkih ar hi v skih in v entarje v Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana. Slo v enistično izobr ažena je dolg a leta lekt orir ala r e vijo Ar hi vi t er št e vilne druge pu - blik acije, ki so izšle na podr očju ar hi vistik e in zgodo vinopisja. Bila je zaščitni znak naših odpr - tij r azs ta v , jub ilejnih dogod k o v in drugih ja vnih prir edit e v , na k at erih je nast opala k ot moder a - t or k a in a vt or ica v eznih besedil. Na iskri v in du - ho vit način je podajala suho parne podatk e, tak o da smo jo tudi k ot upok ojenk o v ečkr at pr osili za pomoč pri podobnih prir editv ah. Mija je v s v oji službeni k arieri doži v ela, k ot je bilo omenjeno, pr ese lit e v ar hi v sk e enot e iz neprimernih pr ost or o v v obno v ljene na Sa v ski cesti. Pr a v tak o se je še v »njenem času« izv edla selit e v gr adi v a iz skladišča v Pr edosljah v no v e dislocir ane enot e v Iskr o na Labor e. Prisotna je bila t or ej pri v seh pomembnih pr elomnicah Enot e za Gor enjsk o v Kr anju. P o štiridesetletni ar hi v ski k arie ri je spomladi 2013 odšla v pok oj sk upaj z dolgoletnim sodel a v cem, šef om in di - r ekt orjem mag. Janezom K opačem. S v oje delo je pr ed odhodom zelo sist ematično pr edala nasle - dnik om. Gospe Miji Mr a v lja želimo še obilo zado - v oljstv a v – pr epričani smo – deja vnem pok oju, pr ed v sem pa dobr eg a zdr a vja in tr dnih k or ak o v , ki bodo še pogost o našli pot do ar hi v a in » Ar hi v č - k o vih«. Bibliografija 1988–2012 Prispevki v strokovni literaturi APZ F r ance Pr ešer en v F r anciji: Ne v ers, F r anci - ja, 21.–3 0. julij 2000. V : Naši zbori: zbirka zborovskih skladb 50 (2000), št . 3, str . 23–24, ilustr . Ar hi v čk o vi na pot epu po P adski nižini: str o - k o vna ek sk urzija Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije po se v ernoitalijanskih mestih V er oni, Cr emoni, P armi in Milanu, 1. do 3. junij 2006. V : Arhivi: glasilo Arhi- vskega društva in arhivov Slovenije 29 (2006), št . 2, str . 372–376. Ar hi v čk o vi na T uršk em in Nemšk em. Str ok o vni ek sk urziji Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije v T ur čijo, od 269 Letnik 43 (2020), št. 2 9. do 19. maja 2002 in Nemčijo, od 21. do 26. maja 2003. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 26 (2003), št . 2, str . 358–366. Ar hi v čk o vi v Njegoše vi deželi. Str ok o vna ek sk urzija Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije v Dubr o vnik in Črno gor o od 4. do 10. junija 2001. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 24 (2001), št . 2, str . 152–158. Ar hi v sk o gr adi v o o prisilnih od vzemih pr emoženja v f ondih Enot e za Gor enjsk o Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 13 (1990), št . 1/2, str . 38–40, ilustr . Bibliogr afija Kr anjskih zbornik o v 1960–2000. V : Kranjski zbornik , 2010, str . 341– 352. F r ance Štukl: P o poti k ulturne dediščine. Spr ehod sk ozi Šk ofjo Lok o in v asi v spo - dnjem por ečju P oljansk e Sor e (ur . Judita Šeg a). Šk ofja Lok a, Ljubljana: Muzejsk o društv o Šk ofja Lok a, Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, 2011; Loški r azg ledi, Doneski, 25; 206 str ani. V: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino . [Tisk ana izd.]. 60 (2012), št . 1, str . 167–169, ilustr . Godešič sk ozi tisočletje 1006-2006 (ur . Judita Šeg a): Godešič, Odbor za pripr a - v o pr azno v anja tisočletnice Godešiča, 2006, 546 str ani. V : Loški razgledi 53 (2006), str . 47–52. K ulturna društv a v Kr anju, 1945-1980. V : Kranjski zbornik, 2010, str . 207–216. P osk us prik aza str ok o vnih ek sk urzij Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije ali Ar hi v čk - o vi se pot epajo 1954–2004. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 27 (2004), št . 1, str . 73–82, ilustr . Ulice, cest e in tr gi mesta Kr anja v pr et eklosti. R azsta v a Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana, Enot e za Gor enjsk o Kr anj. Galerija Kr anjsk e hiše, Gla vni tr g 2, 10.–30. mar - ca 2009. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 32 (2009), št . 1, str . 145–147, ilustr . Zapisniki občinsk eg a odbor a mesta Kr anja leta 1919. V : DEMŠ AR, Vink o (ur .), MRA VLJ A, Mija (ur .), R O ZMAN , Boris (ur .). V : Zbornik ob devetdesetletnici Arhiva . Lju - bljana: Zgodo vinski ar hi v , 1988, str . 149–175. Gr adi v o in r azpr a v e, 8. Zasebno ar hi v sk o gr adi v o zv ez društ e v in društ e v: zv eze k ulturnih društ e v in k ulturna društv a. V : N ARED , Andr ej (ur .). V : Varstvo arhivskega gradiva privatne prove- nience: zbornik referatov . Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2005. Str . 52–58. Zveza kulturnih organizacij Kranj: (1935) 1947–1980: inventar . Ljubljana: Zgodo - vinski ar hi v , 1989. 96 str ., ilustr . Gr adi v o in r azpr a v e, 10. Novomeške hiše in ljudje: s poudarkom na obdobju od srede 18. do srede 19. stole- tja . Ljub ljana: Zgodo vinski ar hi v , 2007. 364 str ., ilustr . Gr adi v o in r azpr a v e, 31 (a vt orica dodatneg a besedila). Uredništvo Arhivi in arhivsko gradivo v času tranzicijskih sprememb; InfoArh . Ljubljana: Ar hi - v sk o društv o Slo v enije, 2003. 128 str ., ilustr ., tabele (sour ednica). Arhivi in uporabniki; Arhivi in zgodovinopisje . [Ljubljana]: Ar hi v sk o društv o Slo - v enije, 2001. 155 str ., ilustr . (sour ednica). Kulturne ustanove in arhivsko gradivo; Arhivi in marketing; Računalniško popiso- vanje arhivskega gradiva v praksi . Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2000. 136 str ., ilustr . ISBN 961-6143-12-3 (sour ednica). Okr og la miza Ar hi vi in zgodo vinopisje: Ptuj, 17. okt ober 2001. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 24 (2001), št . 2, str . 67–81 (sour ednica). Zbornik ob devetdesetletnici Arhiva . Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v , 1988. 254 str ., IX f., ilustr . Gr adi v o in r azpr a v e, 8 (sour ednica). Nataša Budna K odrič