Leto viii. — St. is KRANJ, 30. APRILA 195i GLAS GORENJSKE ŽIVEL I. MAJ! Pozdrav vsem delovnim ljudem Kroparski žebljar 1. maj — praznik delovnega ljudstva je povezan z zgodovino težkih in krvavih bojev, ko si je delavski razred utiral pot v boljše življenje. Burne in krvave demonstracije 1. maja 1866. leta v Chieagu, ko so ameriški delavci zahtevali 8 urni dejavnik, a jih je policija v krvi potlačila, pomenijo rojstvo mednarodnega delavskega praznika. Praznik je dobil mednarodno priznanje na T. in pozneje tudi na II. kongresu Internacionale. S sklepom kongresa II. Internacionale leta 1889. v Parizu so bili položeni temelji prvomajskih manifestacij. Te so dobivale vse š'rši značaj; v mnogih deželah ie prevzel vladajoči kapitalistični razred smrtni strah pred demonstracijami delavcev, pred značajem in vse večjim obsegom teh demonstracij. Zato je v ka-(Foto: Marčan) snejših letih buržoazija ob 1. He samo znanje - važna ie tudi vzooia Pomoč SZDL šolskim svetom ~ AktWizirati ie treba sindikat prosvetnih delavcev maju v industrijskih središčih osredotočila močne policijske in žandarmerijske sile, ki naj bi preprečevale demonstracije in praznovanje delavstva. V večini primerov oboroženim silam to ni uspelo, zato pa je prišlo do krvavih spopadov in celo do smrtnih žrtev. Nešteto je primerov, da so delavci izkrvaveli, vzklikajoč svobodi in demokraciji. Tudi pri nas v Jugoslaviji se spominjamo praznovanja 1. maja v predvojnih letih, ki je bilo vedno povezano z bojem delavskega razreda z vladajočim kapitalističnim režimom. Živimo v stoletju zmagovitega pohoda socializma, v stoletju preporoda starega sveta v nov, lepši in boljši svet. Delavski razred je nosilec tega novega in tudi mi, jugoslovanski pro-letarci, smo doprinesli velik delež h končni zmagi socializma. Svoje zgodovinsko poslanstvo opravljamo zavestno in s prepričanjem. V Jugoslaviji se veselimo 1. maja kot dneva zmag našega rodu, rodu upravljalcev naše proizvodnje, nosilcev osvobodilnega boja in ljudske revolucije. Proletariat v mnogih deželah pa bo na ta dan pregledal svo- je borbene sile, ocenil dosedanje boje, uspehe in neuspehe in se pripravil na nov, še uspešnejši pohod proti delavskim izkoriščevalcem. Italijanski delavci se bodo I. maja spominjali pouličnih neredov, demonstracij in velikih stavk, s katerimi resno opozarjajo sedanjo klerikalno - kapitalistično vladavino, da so mere izkoriščanja polne. Spominjali se bodo 45.000 delavskih družin, ki so se lansko leto izselile v daljno Argentino, ker jim domovina ni hotela nuditi kruha. Prav tako se bodo spominjali desettisoč delavskih družin, ki so se pred kratkim izselile v Avstralijo iz istih razlogov. Pri pregledu svojih vrst bodo italijanski proletarci morali ugotoviti, da jih slabi raztrganost v različnih organizacijah ter da bodo močni šele takrat, njihovo gibanje pa imelo uspeh, ko bodo nastopili enotno. Delavci v Franciji se bodo spominjali svojih stavk in demonstracij, ki pa so po večini končale z nepomembnimi uspehi, ker niso bili enotni. V Angliji bodo delavci praznovali 1. maj ob spominu na »štrajke«, s katerimi so si nekoliko izboljšali svoje delovne pogoje. V Za- V ponedeljek, 25. aprila se je sestal pod predsedstvom tovariša Mirka Zlatnarja sekretariat Okrajnega odbora SZDL za Gorenjsko. Predmet razprave na tej seji so bili problemi šolstva in splošne vzgoje mladine. Misli, ki so jih izmenjali člani sekretariata so šele uvod v Ciršo razpravo o teh vprašanjih. Ze v začetku maja bo sestanek vseh prosvetnih inšpektorjev, sekretariat pa bo na eni prihodnjih sej razpravljal še posebej o problemih šolskih svetov, njihovem delu in o problemih strokovnih šol, vajenskih šol ter o predvojaški vzgoji. Za proučevanje stanja v šolstvu bodo pri Okrajnem odboru SZDL formirali posebno komisijo. V razpravi je bilo posebno poudarjeno to, da šole danes sicer dajo učencem določeno znanje, niso pa še vzgojne u-stanove. To izvira iz napačnih pojmovanj, da je prosvetni delavec samo uradnik in da uči le po službeni dolžnosti. Zato se opaža, da učitelj ali profesor večkrat nekaj govori, drugo pa dela, kar vzgojno slabo vpliva. Prav tako ni organske povezanosti med šolo in zunanjim svetom. Zato sta velikokrat način vzgoje in njena vsebina precej odmaknjena od našega družbe- Trezno je treba presojali nastali položaj Kranj, 28. aprila. Danes in jutri se bo sestal Ljudski odbor mestne občine Kranj, da bi razpravljal o predlogu letošnjega družbenega pla-tia in proračuna. Iz poročila Sveta za gospodarstvo, ki ga je na seji podal predsednik Sveta Cene Beznik, povzemamo nekaj Podrobnosti. Najživahnejšo razpravo je Pričakovati predvsem o tistem Poglavju družbenega plana, ki Sovori o skupnih sredstvih LOMO in o njihovi delitvi. Poročilo omenja, da vsi znaki kažejo, da Okrajnemu ljudskemu odboru ni bilo mogoče upoštevati vseh določil zveznega in republiškega družbenega plana Pri določitvi kvote sredstev za mestno občino glede njihove namenske uporabe, zarad' previsoke kvote sredstev za mestno občino glede njihove namenske uporabe, zaradi previsoke obdavčitve skupnih ^Hnd-kov. ki ne upošteva konkretnih Proračunskih obveznosti. Zaradi takeadajo LOMO. pa so po mnenju LOMO Prekršeni nekateri predpisi republiškega družbenega plana, ki določajo uporabo sredsitev k obrti in gostinstva za financiranje invositiciiskih notreb teh gospodarskih vej. Razen tega Jp kršeno tudi določilo okraj-ne,Ka družbenega plana o upo- rabi odvzetega investicijskega sklada grosističnim trgovskim podjetjem za ureditev trgovin. Vse nastale težave okoli zadostitve potrebnih investicijskih sredstev ljudskemu odboru za najnujnejšo komunalne potrebe, pa so povzročila predvsem napačno podedovana pojmovanja o naši investicijski politiki. Izkoreniniti moramo dosedanjo mentaliteto vodstev nekaterih podjetij, ki so so borila za modernizacijo in izgradnjo svojih podjetij z geslom: »Začnimo — bo že kdo plačal!« In taka nazlranja so tudi privedla do težav, ki se v tako ostri obliki pojavljajo ravno v letošnjem letu, ko hočemo z dosedanjim načinom investiranja prenehati. V nastalem položaju bo treba vsekakor nekaj ukreniti. Ljudski odbor mestne občine se bo moral na vsak način močneje povezati z neposrednimi proizvajalci — delovnimi kolektivi v tovarnah ter si s pametno Investicijsko in splošno gospodarsko politiko v prihodnje, zagotoviti ustrezna sredstva za svoje komunalne potrebe. Ce te tesnejšo povezave ne bo, čo se vodilni ljudje v podjetjih ne bodo otresli naši sološni gospodarski politiki škodljivih teženj bomo lahko prihodnje leto ponovno stali na razpotju ali ponovno (tako kot letošnje leto) sanirati gospodarski položaj v posameznih podjetjih, ali zadostiti, vsaj v najmanjši možni mori, pereče komunalne potrebo m«v.1a. nega dogajanja. Veliko je prosvetnih delavcev, ki ne vedo, kaj se od njih v današnjih pogojih zahteva. Zato se tudi razprave o reformi šolstva pravzaprav ne premaknejo z mrtve točke. To je delno posledica pomanjkanja volje (in moda ponekod tudi možnosti) za samovzgojo. Čuti se, da se posamezni prosvetni delavci zapirajo v ozke okvire predmeta, ki ga poučujejo. Pobudo za večjo razgibanost med prosvetnim kadrom bi moral opraviti njihov sindikat. Vendar, žal, ta trenutno prav nič ne dela. Njegovo delo ni preseglo okvire posameznih kampanjskih akcij (boj za odpravo religioznosti med prosvetnim kadrom itd.). Doslej Je bil sindikat razbit na društvo profesorjev in na društvo učiteljev. Koristno bi bilo, da se vsi prosvetni delavci združijo v enoten sindikat, ta pa bi moral začeti široko akcijo za socialistični odnos do šole, posameznega predmeta, do učencev (prav tu mnogokrat pridejo do izraza stare metode »vzgajanja«) in do družbe sploh. S. B. Za večjo utrditev vloge SZDL Iiiudiluu je trsbrj nenehno pojasnjevali sakonisosl nakga družbenega razvoju Občni zbori SZDL so v pretežni meri v kraju. Pokazali so, da je naša najbolj množična politična organizacija bila kos zapletenemu gospodarskemu in političnemu delu v sedanjem razdobju, da je uspešno sodelovala pri vseh akcijah, tolmačila ljudem naš zunanje in notranjepolitični položaj, zlasti pa naše nove gospodarske ukrepe v zvezi z razvijanjem delavskega upravljanja, ki zajema vedno širše področje. Ravno s tem v zvezi pa čakajo SZDL ogromne naloge, saj bo treba pričeti zagrizen in težaven boj za to, da bodo vse te spremembe, ki jih je narekovala naša razvojna zakonitost, resnično prišle tudi v zavest naših delovnih ljudi, da bo vsak sprejel te spremembe kot nujni sestavni del svoje lastne borbe za dvig življenjske ravni, za lepše in zadoveljnejše življenje. S tem v zvezi pa bo Pomlad je že prišla (Foto: Marčan) morala SZDL tudi nujno iskati novih poti doi načinov, s katerimi bo mogla te svoje naloge tudi uspešno Izvesti. Ali z drugimi besedami: organizacijsko in vsebinsko utrditi vlogo SZDL na vseh področjih javnega življenja, v gospodarstvu, politiki in kulturnem udejstvovanju. Zadnji občni zbori pa so ravno pri tem vprašanju — ki ga smatram za bistvenega — pokazali nekatere slabosti, ob katerih bi se morali zam'slitl, energično ukrepati in postaviti stvari tako, kakor v resnici to. Predvsem smo mogli ugotoviti, da je bila udeležba v splošnem nezadovoljiva, kar kaže, ds so člani SZDL pretežno pre lušiali deic v organizaciji nekaterim predanim tovarišem. Očividno člani ne p^.najo ali nočo-;«.' poznati svojih dolžnosti, ki so z\ ezane s članstvom, da ne uporabim ostrejšega izraza in morda točnejše formulacije. Po mojem mnenju ni nujno, da je vsakdo avtomatično član SZDL, če pa je kdo vstopil v organizacijo, si pa seveda prostovoljno naloži tudi večjo odgovornost pred družbo, mora delati kot njen član. Nujna bi bila zato večja evidenca o delavnosti članov, o odnosu članov do naše družbene stvarnosti itd. Ali je morda naša kadrovska politika postala gluha in brez posluha za vprašanja politične orientacije delavcev iin uslužbencev? Ali je mogoče, da v nekaterih naših ustanovah, kjer tega sploh ne bi smelo biti, vlada neke vrste apolitičnost, skrivajoča se pod izrazom »strokovnost«? Treba bo torej poiskati korenine teh pojavov, energično u-krepati, zlasti pa odločneje postaviti osnovno vprašanje socializma: koliko prispevaš skupnosti, v koliko si resnično zavzet za stvar socializma? Tu ne gre za število ampak za kvaliteto članov SZDL, katerih glđs na bo po drugi strani moral biti ho u tehten ho1 i upoštevanja vreden, važnejši in odločil-nejši. Le tako bo mogla SZDL uživati med množicami tisti u-"'.'I. tisto vlogo, ki io mora uživati in ki ji po zakonitosti in nujnosti naše ljudske revolucije tudi gre. jn.— hodni Nemčiji bo v prvomajskrit povorkah hodilo okrog dva milijona brezposelnih. V Belgiji in na Danskem pa se bodo delavci veselili zmag socialistične stranke. Španski proletarci bodo lahko ugotovili, da so njihovi dosedanji revolucionarni nastopi predhodnik uspeha v njihovem protifašističnem boju. Ob tem naštevanju pa ne moremo mimo dveh daljnih dežel, Guatemale in Bolivije, kjer se delavci prvič v življenju uveljavljajo kot odločujoča politična sila. Prebijajo se skozi življenje z bojem za svoje pravice proti domači gospodi in tujim izkoriščevalcem, dvigajo se iz zaostalosti v zaveden delavski razred. V Indokini že devet let divja vojna — Indokitajci se bore proti francoskemu imperializmu. Tisoči so že padli, brezdomci se klatijo po deželi in vendar upajo v zmago osvobo-' dilnega boja. Tudi v Keniji ljudje zahtevajo svobodo. Kljub nasilju se tlačeni črnci upirajo Ln ne bodo odnehali, dokler se ne bodo rešili tujih izkoriščevalcev. Delovne roke lomijo star kapitalistični svet in skozi razpoke starega umirajočega sveta nezadržno silijo na dan novi socialistični družbeni odnosi. Tisti, ki so nas še pred kratkim zaničevali, so se odpovedali iz-koriščevalnim namenom, v to jih je prisilila naša neomajna vera v socializem, prav tako pa so klonili zaradi ugleda med svetovnim proletariatom, ki ga uživa naša socialistična domovina. Vsem delovnim ljudem širom po svetu služijo jugoslovanski uspehi kot svetli cilj bodočnosti. Deset let po osvoboditvi izpod fašističnega jarma in deset let po zmagi ljudske revolucije bomo Jugoslovani praznovali 1. maj v znamenju naših delovnih zmag. Spomnili se bomo naših naporov, ki so rodili bogate sadove: stotine novih modernih tovarn, stotine kilometrov novih cest in železnic, nove hidrocentrale, deset in deset tisoč novih stanovanjskih zgradb, nove bolnišnice, zdravilišča, počit.niš8d domovi itd. Vse to je plod zmage ljudske revolucije in naših nar>orov. Zaradi tega je 1. maj praznik vseea našega delovnega liud-Btva. dan slavja in veselja; proslavljali bomo usmešno kronanje revolucionarnih hotenj in socialističnih pridobitev. 1. maj na1 globoko odiekne v naših srcih kot s'mbol pripravljenosti za dosledno Izvajanje naših socialističnih načel! France Pogačnik predsednik Okrajnega. sindikalnega sveta za Gorenjsko (--\ )e itse&uu Se vedno neprijavljene devize v tujini * NA RDEČIH ZASTAVAH JE ZAPISANO * Iz življenja manj znanih delovnih kolektivov * Prvomajski izleti — kovačnica revolucije * Potrošniki in cene * HITLER ST. 2 * Lovci na divje prašiče * SPOMIN * Čestitke delovnih kolektivov v.___; TEDEN DNI PO SVETU SOVJETSKA ZVEZA VRAČA LADJE . Ameriško zunanje ministrstvo je. objavilo, da je Sovjetska zveza privolila, da bo ie letos povrnila ZDA 62 ladij. Te ladje, ki so sedaj na Baltiškem morju, je Sov j etika vlada dobila na podlagi zakona o posojilu in najemu med drugo svetovno vojno, ko so ZDA dobavile Sovjetski zvezi 186 Ladij. HUD SPOPAD V Garistonu v Južni Afriki je prišlo do hudega spopada med 300 domačini, oboroženimi z noži, sekirami in palicami, ter policijo. 15 demonstrantov je bilo ranjenih, več pa je bilo aretiranih. SINDIKALNA DELEGACIJA FLRJ V PEKINGU V Peking je odpotovala jugoslovanska sindikalna delegacija pod vodstvom predsednika Zveze sindikatov Srbije Dragi Stamenkoviča. Delegacija je potovala skozi Moskvo v Peking, kjer bo prisostvovala proslavi 1. maja. UKREPI PROTI NEOFASISTOM Pred vsemi lokali KPI v Rimu je policija postavila straže zaradi nenehnih atentatov neofašistov na poslopja in prostore KP. Policija je dobila v roke podatke, da neofašistična stranka organizira nerede in atentate. VRNJENO IMETJE Prihodnji teden se bodo morda zaključila japonsko-ameriška pogajanja o vrnitvi japonskega imetja v vrednosti 60 milijonov dolarjev, ki 6o ga Američani zaplenili ob koncu vojne na Japonskem Finančno ministrstvo bo odločilo, ali bodo vrnili zasebnikom zaplenjeno imetje. NAPADI UPORNIKOV Skupina maroških upornikov je napadla gradbišče u-prave za mostove in ceste 25 kilometrov od Kanšele. V spopadu med vojaki ln uporniki sta bila dva vojaka hudo ranjena, dva upornika pa ubita. 50 upornikov pa je napadlo tudi neko drugo gradbišče na istem področju. — Uporniki so zažgali šotore in podrli 30 brzojavnih drogov. NEREDI V KOLUMBIJI V Kolumbiji so izbruhnili novi neredi. Proti gverilcem je vlada uporabila tanke in topnL&tvc. Središče upora je v Tolimi. Na zboru volivcev v Radovljici so obravnavali družbeni plan OLO in LOMO so leto 1855 in imeiifcje v teiu 4954 J u (OJ Is m m 0(0 V ponedeljek zvečer je bil v dvorani Mestnega kina v Radovljici zbor volivcev za mesto Radovljica Ln vas Vrbnje, katerega se je udeležilo okoli 200 volivcev. Zbor je začel tov. Tone Ko-bentar, ki je pozdravil navzoče, med njimi tudi podpredsednika OLO in predsednika go~ srodarskega sveta OLO Radovljica tov. Danila Bračiča. Po opravljenih formalnostih je tovariš Danilo Bračič izčrpno analiziral okrajni družbeni plan OLO Radovljica, ki je bil sestavljen po načelih skrajnega varčevanja na vseh področjih družbenega gospodarstva. Proračun LOMO Radovljica predvideva za leto 1955 27,062.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Med izdatki je predvidena tudi dotacija SZDL za radovljiško komuno v znesku 4 milijone din, tako da ostane za potrebe občine 23,062.000 din. Zaradi zmanjšanega proračuna bodo odložene predvidene investicije na poznejši čas. Le za zelo potrebno obnc vo kopališča je predvidenih 1,700.000 dinarjev. V letu 1954 je bilo na področju LOMO Radovljica ustvarjenih 42,319.400 din dohodka, izdatki pa so znašali 41.850.700 din. Prebitek v znesku 468.700 din je bil prenesen v proračun za 1. 1955. Dohodki LOMO Radovljica so bili v letu 1954 za okroglo 15 milijonov večji, kot so predvideni za leto 1955. Zato je razumljivo, da se je v letu 1954 toliko investiralo za javna dela in ustanove, kot še nikoli doslej. Pri tem navajamo le najpomembnejše in. najbolj nujne investicije z več kot milijon izdatki. Tako je bilo v letu 1954 potrošeno za planiranje in ureditev športnega igrišča med Gorenjsko cesto in Oblo gorico 1,222.682 din. Za dograditev in opremo kino dvorane 3,083.025 din, za javno razsvetljavo Lesce — Radovljica 3 milijone 416.856 din, za obnovo Doma TVD »Partizan« Radovljica 1,300.000 din, za nadzidavo in opremo poslopja osnovne šole v Radovljici 1,808.305 din. Razen tega se je iz sredstev OLO Radovljica investiralo n» območju LOMO Radovljica 79,797.605 din in sicer: adaptacija bivše tovarne Vogelnik za nastanitev KNOJ 1,695.340 din, za asfaltiranje ceste Lesce— Radovljica 7,534.264 din, za vodovod Lesce-—Radovljica 18 milijonov din, za letališče Lesce 2 milijona din, za osnovno šolo v Radovljici, gradnja in oprema 3,042.000 din, za nadzidavo poslopja Okraj, sodišča 2,056.836 din, za rekonstrukcijo dovozne ceste iz Radovljice do zvezne ceste 1,954.685 din, za gradnjo petih stanovanjskih hiš (dvojčkov) 22,897.921 din, za gradnjo šestih vrstnih hiš zapadno od Oble gorice 20,797.605 din. O vseh poročilih se je razvnela živahna razprava. Največ se je govorilo o' nujno potrebni povečavi Zdravstvenega doma v Radovljici, v katerem iščejo zdravniške pomoči ljudje iz širokega okoliša. Ker pa za to niso predvidena denarna sredstva, so nekateri zborovalci predlagali preselitev Zobne ambulante iz Zdravstvenega doma v hotel »Triglav«, kjer je nekaj prostorov že zasedel Projektivni biro, ki se je moral izseliti iz »Grajskega dvora«, ki je namenjen za nastanitev letoviščarjev v poletni sezoni, za kar je bil pravzaprav pred 20 leti zgrajen. Zborovanje mladih usnjarjev in čevljarjev V okviru proslav 10-letnice osvoboditve je v soboto, dne 23. t. m. priredila mladinska organizacija tovarne obutve — »Peko« v Tržiču večje zborovanje mladih delavcev tovarn obuu tve in usnjarn Gorenjske. Zborovanja, ki je bilo v Sindikalni dvorani v Tržiču, se je udeležilo 120 delegatov mladinskih organizacij usnjarskih in čevljarskih tovarn iz Tržiča, Kranja* Zirov in Dupelj, prisostvovali pa so tudi zastopniki mladinskega komiteja za Gorenjsko ter komunskega komiteja iz Tržiča, dalje predsednik LOMO tov. Lovro Cerar, direktor tovarne obutve »Peko« tov. Ivan Štucin, kakor tudi strokovni in politični voditelji te tovarne. Predsednik tovarniškega komiteja LMS tržiške tovarne o-butve »Peko« tov. Vido Japelj je v referatu opisal delo in zasluge mladinske organizacije v letih po osvoboditvi ter napore, ki jih je vložila za socialistično ureditev v naši državi. V vrt družbeni proizvod za 9,2 odstotkov veli LOMO Jesenice spreiel letošnii družbeni pian in proračun Na petkovi, oziroma 40. redni seji, je LOMO Jesenice razpravljal in sklepal o predlogu družbenega plana in proračuna za leto 1955. Plan in proračun je v imenu komisij obrazložil odbornik Grošelj, nakar se je začela razprava, v kateri so sodelovali tovariši Božič, Brun, Dolina, Ažbe in drugi. socialno zdravstvo skrbstvo (8,975.000 Tudi letos sezonska razstava Letos že tretjič prireja svojo sezonsko gospodarsko razstavo v Kazini na Bledu podjetje »Bled — Commerce«. Razstava bo, kot prejšnja leta, odprta od 1. maja vse do 30. septembra. S tem, da prirejajo prireditelji razstavo letos že tretjič zapovrstjo ter da se je za razstavo priglasilo precejšnje število podjetij, nam dokazuje upravičenost obstoja te vsakoletne gospodarske prireditve na Bledu. Po predloženem planu lahko sklepamo, da bodo to leto na Jesenicah ustvarili za n^0M2.558 milijonov din družbenega proizvoda, ali za 9,2% več kakor lani. Jeseniška občina pa bo udeležena na dohodku s 143 milijonov 302.000 din. V industriji, ki zajema v glavnem črno metalurgijo, predvidevajo povečati fizični obseg proizvodnje za 9°/o (v železarni bodo proizvedli za 17.000 ton več materiala). Z ozirom na to, bodo povečali tudi število zaposlenih za okoli 300 oseb. Skupni družbeni proizvod na prebivalca pa bo znašal že 778.345 din! Plan izvoza bo po vrednosti za 43°/o večji od doseženega v preteklem letu. Povečanje temelji na povečani proizvodnji v železarni in razširjeni organizaciji odkupa izvoznega podjetja »Ribnik«. Vprašanje investicij je predvideno po vrstnem redu, kakor je že predvideno v okrajnem družbenem planu. Letošnji plan je odraz okrajnega družbenega plana in ne vsebuje posebnih novosti. Odborniki so tak plan tudi v celoti sprejeli. Več razprave je bilo pri skle- panju o proračunu, v katerem je predvideno 128,268.000 din za potrebe občine. Največji del teh sredstev odpade na prosveto (49,901.000 din), državno upravo (39,735.000), (22,451.000), din) itd. Odborniki so predlagali nekaj manjših sprememb in dodatnih predlogov, ki pa v bistvu ne spreminjajo proračuna ter nato sprejeli tudi predloženi predlog proračuna. J. P. S POSVETA KOMUNISTOV V »ISKRI« Premajhna skrb za kadre Se vedno neprijavljene devize v lojini Komunisti jeseniške Železarne so ugotovili, da je imelo vodstvo tovarne v tujini skrite devizne rezerve V zvezi z zadnjimi dogodki v Železarni na Jesenicah, ko je delavski svet obračunal z birokratskimi pojavi in malomarnim poslovanjem višjega usluž" benskega aparata na čelu z bivšim direktorjem, so politične organizacije povečale svojo aktivnost. Člani organizacij terjajo pojasnila o zadnjih dogodkih in zahtevajo tudi sankcije. Odbori vseh organizacij s področja Jesenic so uvideli potrebo skupnega sestanka, na katerem 6o se pogovorili o načinu in delu v prihodnjih tednih. Sklenili so organizirati več sindikalnih sestankov, aktivov komunistov in drugih zborovanj. Na tem sestanku so tudi ugotovili, da je osnovna politična linija jasna in točna, vendar se na terenu jeseniške komune pojavlja cela vrsta nejasnosti, ne- soglasij in različnih stališč. Letošnji občni zbori SZDL so bili slabi. Podobno so potekali tudi občni zbori drugih organizacij. V zadnjih mesecih, ko so mnogo razpravljali o gospodarskih in družbenih vprašanjih v zvezi z družbenimi plani in novimi gospodarskimi predpisi, je prišlo na terenu do kaj čudnih pojavov. Kljub temu, da je v političnem vodstvu vladalo mišljenje, da so dovolj storili, se je celo na Jesenicah pojavila cela vrsta ugotovitev pri uveljavljanju novih načel letošnjega družbenega plana. Na Jesenicah, zlasti pa v komuno združenih občinah, obstoja resen problem upravljanja manjših podjetij in uravnavanja razvoja obrtništva in kmetijstva. Organiziranje komun zahteva Stanetu Žagarju in tovarišem so odkrili spomenik V nedeljo 24. t. m. so na Okroglem pri Naklem odkrili spomenik na grobu Staneta Žagarja (ml.), člana PK SKOJ za Slovenijo in njegovim 8 sotovari-sem — borcem Kokrške čete, ki so padli lota 1912 v znani jami nad Okroglem, v dvodnevni herojski borbi s tisočkrat močnejšim nemškim okupatorjem. K popoldanski svečanosti ob odkritju spomenika, se je zbralo blizu 2.000 prebivalcev in mladine iz bližnje in daljne okolice. Med njimi so bili svojci padlih borcev, predstavniki množičnih organizacij in oblasti, šolska mladina in zastopniki kranjskih kolektivov. Govor pri odkritju spomenika je imel preživeli borce takratne Kokrške čete tov. Vlado Pernic — Planin iz Tržiča, ki je podrobno orisal borbo trinajsiori-ce junakov-partizanov v jami pri Okroglem. V ostalih točkah svečanosti so sodelovali še: godba DPD »Svoboda« iz Kranja, pevski zbor in recitatorji KUD »Dobrava« iz Nakla ter šolska mladina iz Nakla, Kranja in Dupelj. Po odkritju spomenika so si udeleženci ogledali še jamo, h kateri je urejen dohod in okolico. Organizacija ZB NOV U Nakla je s pomočjo oblasti uredila grob in jamo in se tako ob 10. obletnici osvoboditve najdo-stojneje oddolžila spominu okro-gclskih junakov. predvsem zdravo razumevanje skupnosti in samoupravljanja. V železarni pa so bili mnenja, da to dvoje ne gre skupaj. Ljudski odborniki v Ratečah so na zborih volivcev tolmačili gospodarska vprašanja, ne da bi se prej na seji o njih pogovorili in jih volivcem pravilno tolmačili. V Mojstrani ni čutiti prav nobenega političnega vpliva na delo LO in na vodenje gospodarstva. O teh in ostalih vprašanjih je pretekli četrtek razpravljal tudi aktiv komunistov jeseniške železarne, katerega se jo udeležilo okoli 400 komunistov. Na sestanku so med drugim ugotovili, da je aktivnost komunistov v Železarni v zadnjem obdobju padla in da je v zvezi 9 tem tudi delavsko upravljanje nazadovalo. Podobno je s političnimi organizacijami na terenu, o čemer pa bodo še posebej razpravljali aktivi komunistov terenskih organizacij. Da jo do takega stanja prišlo je delno vzrok, tudi birokratizem in malomarno poslovanje v Železarni, o čemer smo že obširneje pisali. Komunisti so ugotovili, da so nrnv v zvezi s spremembami v Železarni odkrili še nove prekrške, oziroma utaje deviz v inozemstvu. Republiški devizni infekciji so ob kontroli prijavili le del teh deoozltov, ko pa je bil Beguš, ki je imel onrav-ka s temi stvarmi odnuščen, je povedal za nove vsote denarja, ki jih ima Železarna |>rl nekaterih podjetjih v inozemstvu, v vrednosti okoli 3.9 milijona dinarjev. Aktiv je obsodil tako ravnanje, zaradi katerega je prizadet celoten kolektiv in bodo posledice takega ravnanja še dolgo čutili. —P P V sindikalni dvorani tovarne »Iskra« v Kranju je bilo v torek popoldne zborovanje komunistov podjetja, katerega so se udeležili tudi član OZ ZKS za 'Gorenjsko tov. Milan Kristan, sekretar MK ZKS tov. Martin Košir in drugi. Sekretar tovarniškega komiteja ZK tov. Boštjančič je v svojem referatu poročal o političnem stanju pri nas in v svetu, o rezultatih dosedanje graditve, o gospodarskih in drugih vprašanjih ter se dalj časa zadržal na problemih organizacije v podjetju. V »Iskri« je trenutno 275 članov ZK, ki so v dosedanjem obdobju odigrali pomembno vlogo, vendar so na zborovanju u-gotovili tudi pomanjkljivosti v delu komunistov, predvsem v zadnjem letu. Ena osnovnih slabosti v delu komunistov je, da so premalo skrbeli za vzgojo in sprejemanje novih članov — delavcev v organizacijo, predvsem mladine. Veliko je takih, ki imajo prav gotovo pogoje, da postanejo člani ZKS. V podjetju je okoli 1500 mladih delavcev, med temi pa le 41 članov ZKS. Mladinska organizacija je imela težave pri izbiri vodstva in sta med 17 člani komiteja samo dva člana ZKS. Ce pa vemo, da so mladinci v »Iskri« dokaj delavni, je to dokaz, da imajo pogoje, da postanejo komunisti. Precejšnji del razprave so posvetili tudi vprašanjem razvoja delavskega unravljanja, ki, kakor so ugotovili, ni doseglo pomembnega razvVia. DS je še vedno preveč zaprt sam vase • in nima pravega stika s kolektivom, čeprav se je vse leto prizadeval to slabost odpraviti. Upravni odbor je bolj aktiven, vendar ima podobno napako, premalo je povezan z delavskim svetom. V takem primeru pa lahko pride do pojavov birokratizma. Na zborovanju so govorili še o drugih vprašanjih in problemih. Komisija, ki so jo imenovali, pa bo pripravila sklepe, ki bodo obvezni za vse komuniste v »Iskri«. Praznovanje 1. maja v Kamniku Na večer pred praznikom dela, 1. majem, bo v Kamniku svečana akademija, na kateri bo nastopil pevski zbor »Solidarnosti«, govoril pa bo sekretar komiteja ZKS kamniške komune tov. Avguštin Lah. Po vrhovih okrog Kamnika bodo goreli kresovi. Na predvečer Dneva zmage, 7. maja, pa bo slavnostna akademija v počastitev desete obletnice osvoboditve. Govoril bo ljudski poslanec tov. Alfred Janko. svojem referatu se je dotaknil tudi dela mladinske organizacije v tovarni obutve »Peko« v Tržiču, zatem pa je govoril o važnosti, ki jo mora mladinska organizacija polagati prav v delo za vzgojo delavske mladine za aktivno sodelovanje v delavskem samoupravljanju ter za dvig strokovne sposobnosti mladih delavcev. V razpravi sta sodelovala tudi predsednik LOMO Tržič tov. Cerar in direktor tovarne obutve »Peko« tov. Stucin, ki sta predvsem poudarila dejstvo, da se mora mladina stalno učiti od starejših delavcev in delavk, da bo sposobna prevzemati delo ir* dolžnosti starejših ljudi, ki zapuščajo naša delovna mesta v gospodarskih organizacijah in drugje. V ta namen je treba mladino stalno pripravljati ter jo strokovno in politično vzgajati. Razprava mladinskih delegatov je pokazala v splošnem predvsem to, da je med mladino veliko zanimanje za strokovno izpopolnjevanje, vendar vsepovsod primanjkuje strokovnih tečajev ter naj bi se uprave podejtij pobrigale za organizacijo le-teh. V vseh tovarnah pa je tudi zelo majhen odstotek mladine v organih delavskega upravljanja ter prav zaradi tega v nekaterih tovarnah nepravilno gledajo na delo mladinske organizacije. V bodoče bo morala mladinska organizacija kandidirati v delavske svete in upravne odbore tudi mlade delavce, posebno pa delavke-mJa-dinke. Delegati so nadalje govorili tudi o premajhni povezavi med mladinskimi organizacijami in podjetji njihove stroke. Da bi se to odpravilo, naj bi organizirali različne športne in kulturne prireditve. V program bodočega dela so mladi čevljarji in usnjarji sprejeli vsesplošno skrb za dvig strokovne ravni mladine. Mladinska organizacija bo pošiljala v strokovne tečaje čimveč svojih članov, predvsem pa mladino, ki bo na novo prihajala v podjetje.^ da se tako seznani tudi z vsem potekom proizvodnje v podjetjih. Ob zaključku so delegati sklenili, da se bodo polnoštevilno udeležili mladinskih majskih slavnosti v Kranju ter poslali pozdravno br/.ojavko CK LMS v Ljubljani. Ob otvoritvi razstave dokumentov KOB v Kranju Letos večji izvoz Letos nameravajo s področja Jesenic izvoziti po vrednosti za okoli 430/o več blaga kakor lani, ko je samo Železarna z Jesenic izvozila 3.619 ton raznega materiala. Železarna je izvažala žičnike, žico, elektrode, cevi, betonsko železo in drugi material, v 16 različnih držav. Podjetje »Ribnik« pa je izvozilo za okoli 54 milijonov din raznih rib, polžev, rakov, žab, kač ln drugih podobnih živali. Predvsem si je Železarna utrla pot na tržišča številnih držav. Svije zunanje-trgovinsko poslovanje v izvozu vodnih in drugih živali pa je povečalo tudi podjetje »Ribnik«. Kranj, 27. aprila. Tu je bila danes odprta v začasnih prostorih Mestnega muzeja razstava slik in dokumentov iz NOB. Razstavo jo otvo-ril tovariš Andrej Brovč. — V krajšem govoru je poudaril, da je ta razstava skromna počastitev 10. obletnice osvoboditve. Njen namen je preprečiti, da bi utonilo v pozabo revolucionarno tradicije NOB. Razstava je odprta tudi v počastitev III. kongresa ZB NOV Jugoslavije, ki zaseda te dni v Ljubljani. Razstava kaže, da so v Kranju še ni začelo sistematično zbirati gradivo iz njegove neposredne revolucionarne preteklosti, ki pa se vedno bolj odmika, hkrati pa bledi spomin na dogodke, ki bi jih bilo vredno oteti pozabi. Ne bi bilo napačno, če bi se pri odboru ZB bodoče kranjske komune osnovala zgodovinska sekcija, ki bi jo vodil profesionalec, ker le tako si lahko zamišljamo, da bo začelo sistematično delo. Lani ob občinskem prazniku je izšla prva številka Zbornika »Kranj v boju in svobodi«. Prav bi bilo, če bi se ta zbornik v prihodnjo razširil na vso kranj" 6ko komuno in postal žarišče, okrog katerega bi so zbirali vsi, ki jim gre za to, da se ohrani zgodovinski material iz NOB in da se ta material izda v sistematični obliki. Razstava je pomanjkljiva tudi zato, ker ne obravnava (niti v dokumentih niti v slikah) pri- prave na osvobodilni boj v Kranju, delo Komunistične partije* in naprednih sindikatov, delavske stavke itd., skratka vse tisto, kar je tvorilo osnovo narodnoosvobodilnemu boju. __—ks J Brez Hameniatja 19. aprila 1955 je v cerkljanski gostilni pri Kcrnu sedel Bil hudega sluteč Andrej P.obas, P» poklicu dimnikarski pomočnik-Med tem ko je pil šilce žganja* se je v gostilniško sobo prima-jal močno vinjen predsednik občinskega ljudskega odbora v Cerkljah, Franc Martin.jak. ki je našim bralcem že dobro poznan. Martinjak je pričel zmerjati Kobasa in ga izganjati z besedami: »Izgini črnina«. Seveda Kobas ni zapustil gostilne, temveč je Martinjaka vprašal, kaj uaj zapusti gostilno. Mar-t i niak je stopil do njega in Sa z vso silo z roko uadril po o-hra/.u. da se je Kobas opotekd in pri tem izgubil strgačo z ramena. A. Kobas je to prijavil na P°" staji I.M, kamor je za njim l"'" šel tudi pijani predsednik <>!>-čine. Tu jt ponovno pridi /""''" i:iti Kobasa s »črno barabo« •'» (■.;•. ponovno hotel udarili. K°" bas pa se je raje umaknil • " odšel s postaje I.M. Toliko o Mtdnjem pntu " ■ "Martinjaka. predse"- lik« Občinvkcgi« ljudskega odbora v Ceri^h. ki toži naš Ust zarad* žaljen,;;* ča;-ti! 43 Prvomajski kleti * hvalnica revolucije Nekaj zapiskov iz igedev ne prvomajskih manifestacij v Kranju in okolici V Evropi in Ameriki so že ko- dobne proslave 1. maja so bile *ec preteklega stoletja prazno- širom po jugoslovanskih deževali 1. maj kot pregled borbe- lah. Sprva res le skromne, z Kranjski delavci na prvomajskem izletu na Joštu. V ozadju slike, dvignjen nad ostale je Lucijan Seljak, delavec iz Stranišča, ki je padel v NOB kot organizator ljudske vstaje v Stranišču. Več kot polovica udeležencev tega izleta, ki so na sliki, je padla v partizanih. *ih sil mednarodnega proleta- majhno udeležbo delavstva, ven- fiata. Majskemu mitingu v Lon- dar so iz leta v leto preraščale donu je prisostvovalo okoli 300 v mogočno delavsko slavje in »isoč ljudi. Tedaj je Engels za- v demonstracijo proti vladajo- Pisal: »Današnji dan bo odprl čemu razredu kapitalistov. Po oči kapitalistom in veleposest- zmagi Oktobrske revolucije v »ikom, da so danes proletarci Rusiji pa so postale delavske Vseh dežel res združeni.« prvomajske proslave važen do- Revolucionarna misel je pro- godek v razvoju delavskega gi- dirala v vse dežele, enkrat je banja. Vzplamtela v Franciji, drugič v Nemčiji in zopet v carski Rusiji. Nobena sila te misli ni •»ogla več ukrotiti, širila se je zacijah našla plodna tla; v or- revolucionarnost najbolj zaved-ganizacijah so se kovali bodoči nih dela\ci.v, k; je našla v borci ljudske revolucije. Te or- predvojni ciobi svoj rezultat v . uv.acije so posvečale prazno- štrajkih in demonstracijah. Ti vanju 1. maja posebno pozor- pa so bili izrednega pomena za uost. Priprave za praznovanje ves razvoj delavskega gibanja so trajale nekaj tednov, ker pa v Kranju. Znani so kranjski so bile. kot povsod, tudi v Kra- štrajki gradbincev, krojačev in nju proslave vedno prepoveda- čevljarjev, najbolj znan pa je ne, je bilo treba praznovanje seveda veliki tekstilni štrajk v pripraviti v ilegali. Največ te- Kranju 1936. leta, ki je bil žav so imeli organizatorji slav- zlomljen z bajoneti in pendre-ja tedaj, če je bil praznik 1. ki. Kranjski štrajk tekstilcev, maja na delavnik. Delavski ob- ki se je razširil po vsej Slove-ratni zaupniki, izvoljeni na rde- niji, lahko smatramo za prvi či listi, so morali z oblastjo in primer, da so delavci prevzeli upravami podjetij doseči spora- tovarne v svoje roke. Sicer le zum. To je bilo toliko težje, ker za malo časa, vendar pa pometo morali pred oblastjo nasto- ni to enega prvih revolucionar-pati kot organizatorji prvomaj- nih dejanj kranjskega proleta-skih proslav, v podjetjih pa kot riata. zaupniki. Ce je oblast prazno- Kot za vse izlete širom po vanje v skromnih oblikah do- svetu, je tudi za izlete, ki so '•n'i'a. r-i rn'kdar pozabila poslati jih 1. maja prirejale »rdeče orna proslavo svojega zastopnika ganizacije« v Kranju, značilno — žandarja. Kljub spremstvu to, da je na njih prišla do res-pa je zlet delovnih ljudi, ki je ničnega izraza volja in želja bil tedaj najpriljubijenejša ob- delovnih ljudi, ki so hoteli ob- Tudi pri nas na Gorenjskem je revolucionarni val zajel delavce, ki so se vedno bolj za- Majski izletniki na Šmarjetni ori leta 1938 kot vihar in kmalu zajela ves vedali, da morajo biti enotni, svet. Delavci proletarci so zah- če hočejo doseči kakršenkoli tevali osemurni delavnik, več uspeh proti izkoriščevalcem, svobode in demokracije. Kranj je bil že pred vojno Pri nas v Jugoslaviji je bila močno industrijsko središče ter prvomajska proslava že 1890. le- je bilo v tovarnah zaposlenih ta v Ljubljani, kjer je 400 de- veliko število delavcev, ki so lavcev sklenilo, da bodo prire- bili člani »Svobode«, »Vzajem-dili proslavo. Vse grožnje delo- nosti« in Splošne strokovne or~ dajalcev so ostale brez uspeha, ganizacije, ki je slovela po »rde- lika praznovanja 1. maja, ved- računati z izkoriščevalskimi ka-Proslava pa je bila tudi v za- čem prepričanju«. Revolucionar- t o dosegol svoj namen. Na z-.e- pitalisti. Ljudstvo je bilo bre/ savskih rudnikih. Take in po- na misel je tudi v teh organi- tih se je kovala barbenost in osnovnih državljanskih pravic, brez socialne zaščite, skratka brezpravna raja, ki je bila na nv.'cst in nemilost piepuščena lastnikom tovarn. Kranjski proletariat se je na 1. maja zbiral predvsem na Sm^.rjetni gori in na Joštu. Tu so kot govorniki nastopali predvsem komunisti, ki so širili ide- Kako je proletariat v Tržiču in okolici praznoval nekdaj 1. maj Ideje velike oktobrske revo- je in se je praznovanje 1. maja svoje priljubljene prvomajske lucije so po končani vojni moč- omejevalo na manjše revolucio- izletne točke v okolici Tržiča. no odjeknile v gibanju svetov- narne skupine, ki so za 1. maj Prvi maj je še vedno budil spo- je^arksizma^i^ nega proletariata, ki se je pri- redrto delale svoje izlete na Bi- min na prejšnjo mogočne mani- SPznnniali delovne 'iudi s so- *ei otresati reformizma in so- striško planino. Kriško goro, Ve- festacije in je ieklenil volio na • . . . ,. „ / cialpatriotizma ter vse ostreje Predstavljati zahtevo po revolucionarnem prevzemu oblasti. V Tržiču, kot starem delavskem središču z razvitim delavskim gibanjem, so prva leta liko Mizico, Stoiec, Pod Stor- odpor, čeprav so bili pogoji za žič itd. Delavstvo se je tu zbl- vsako akcijo izredno težki, ralo v manjših skupinah in Studij revolucionarne litera-praznovalo 1. maj s skromne]- ture, ki je bil med tržiškim prosim kulturnim in političnim pro- letariatom in proletariatom bliž-gramom, ki pa je imel vedno njo okolice zelo intenziven. Bll-Po I. svetovni vojni marksistič- borben značaj. Do monarhofa- žina avstrijske meje in poznani delavci enotno praznovali 1. šistično diktature so takšna vanje skritih prehodov je omo-niaj, ki je še vsem dobro v spo- praznovanja bila več ali manj gočilo Partiji redno dobavo OvLnu. Redno so bili na pred- nemotena, predvsem zaradi te- marksistične literature iz Av-Večer 1. maja sestanki v Delav- ga, ker niso bila večjega obse- strije, ki so jo oskrbovali posa-Wtem domu z govori in kultur- ga, pa tudi zaradi tega, ker je mezni tržiški komunisti, nim programom. Na sam delav- bila takrat Partija vsled notra- Kulturno-prosvetno delo, ki se ski praznik 1. maj, pa se je v njega cepljenja v frakcije v po- je sprva razvijalo v okviru »Svo cialističnimi načeli. Borbenost m revolucionarnost, ki se je na teh izletih kovala, pa so udeleženci izleta prenašali na vse cst&le delavce proletaree v tovarnah. Tako se je socialist'čna miselnost širila in pridotivala novih pripadnikov na samih de* lovnih mestih v tovarnah. Seveda pa oblast tudi v Kranju ni prekriženih rok gledala rirjenja socialistične m revolucionarne misli med delavci-pro-letarci. Na mesta, kjer so se Tržiču v letih 1919 do 1922 zbra- ložaju, ki se buržoaziji ni zdel bode«, se je še bolj intenzivno ma.ia delavci najraje shajali lo številno delavstvo iz Tržiča nevaren. po njenem razpustu nadaljevalo -n Poslušali besede komunistov. In okolice ter z več godbami in Z uvedbo monarhofašistične v »Vzajemnosti«, kamor so več" so oblastniki pošiljali policij- rdečimi zastavami v povorki diktature, pa se je praznovanje krat prihajali in predavali to- s^e 'n žandarmerijske čete. ki korakalo skozi Pristavo, Križe, 1. maja skrčilo na najmanjši variši: dr. Jože Vilfan Franc so razganjale zbrane ljudi. Maj- Proti Retnjam, v Kovor, na Bi- obseg; buržoazija je začela tep- Leskošek in tov. Vida' Tomši- večja policijska hajka na mani- *trico ter nazaj v Tržič. tati vse priborjene delavske pra- čeva. Studij in izkušnje iz festante je bila pred vojno v Ko je bila Partija leta 1920. vice in razumljivo je, da je po- prejšnjih let so tako omogočile nekem gozdičku pri SenČuriu, 8 »Obznano« razpuščena in ko skušala onemogočiti tudi praz- uspešno izvedbo štrajka v to- kjer so morali delavci, ki so tu je zakon o zaščiti države skušal novanje 1. maja. Samo v pod-°nemogočiti vsako revolucionar- jeljih, kjer je bilo številno de-no gibanje, jo povojni revolu- lavstvo in kjer je bilo prekali onarni zalet proletariata tudi ljeno revolucionarno jedro Par- varni »Peko« leta 1934 in kasneje tudi izvedbo štrajka v tržiški Predilnici in tkalnici. S konsolidacijo Partije pod v Trtiču začel plahneti, pri če- tije, je uspelo z enotnim nasto- vodstvom tovariša Tita v letu *ner ima seveda velik delež tudi pom naprednih strokovnih orga- Sektaltvo in reformizem social- nizacij obdržati praznovanje 1. ne demokracije, kakor tudi špi- maja s plačanim delovnim dnem. lonaža in izdajstvo v vrstah Vsako zunanjo manifestacijo pa Partije. Ko so leta 1923. in 1924. RO skušali oblastniki v kali za- socialreformisti odklonili skup- treti in onemogočiti. Zandarji no praznovanje 1. maja z revo- so takrat trgali delavcem na ionarnim delom proletariata 1. maj rdeče nageljne in pd< ■ Pod vodstvom Partije, so tudi v kravate ter jih razganjali, če- **V/.iru prenehali mogočni prvo- prav sta bila samo po dva ali niajski nastopi kot manifestaci- trijo skupaj, ko so odhajali na slavili 1. maj, bežati, da so se rešili pred zaporom in morda nekaj let težke robije v zloglasnih kaznilnicah Glavnjače, Lepoglave in Sremske Mitrovi-ce. HK17, se jo zepet začelo intenzivnejše delo, ki je v naslednjih letih pokazalo svoje sadove ob praznovanju 1. maja, ko so še mu priključevali vedno številnejši delavci, pa tudi kmetje. Na revolucionarni dvig v Tržiču ni bila pozorna samo domača buržoazija, marveč, ga je dalj časa sestavlja spored pri budno spremljala tudi Hitlerjeva peta kolona. Ze iz 1. 1939. datira seznam političnih nasprotnikov Hitlerjevega režima, ki našteva imenoma 49 antifašistov iz Tržiča in bližnje okolice, med njimi večino takratnih komunistov, ki jih je nemški okupator takoj po svojem prihodu Na rdečih zastavah je zapisano (HazmiiLjanfa ah sprotni mafu Kadar zagori jo prvomajski kresovi in vzdramijo praznično jutro igranja delavskih godb in plapolanje rdečib zastav, se spomnim .. . ... da so se pred štiriinosemdesetimi leti v tem času borili pariški komunardi proti Versajcem in da je pariške ulice močilla kri delavcev, ki so pred sovražniki branili prvo socialistično revolucijo na svetu — Pariško komuno. Osmega maja 1871. leta so bili poraženi, toda njihova kri je bila seme novih delavskih bojev; ... da je na dan 1. maja začelo v Združenih državah Amerike stavkati več sto tisoč delavcev in je čikaške ulice pobarvala njihova kri; ... da je ta stavka julija 1889 našla odmev ob ustanovitvi II. Internacionale, ki je proglasila 1. maj za borbeni dan svetovnega proletariata pod geslom: Zahtevamo osemurni delavnik; ... da v tem času v naših krajih še ni bilo delavskih organizacij in so bili delavci popolnoma brezpravni. V Delovnem redu Kranjske industrijske družbe, ustanovljene leta 1869, beremo, da se je vsako upiranje delavstva kaznovalo z odpustom. Beremo pa tudi, da so v podjetjih te družbe delali celo dvanajstletni otroci in to dvanajst ur ali še več dnevno, prav tako kakor odrasli. ... da je bila pot od prebujenja proletarske zavesti na Jesenicah dolga. Prvi socialistični shod na Jesenicah so razbili sami delavci, nahujskani od duhovščine in opiti z denarjem direktorja KID Luckmanna. Šele leto 1904., ko je spontano izbruhnila prva generalna stavka na Jesenicah in na Javorniku, je delavskim množicam odprlo oči. Od tedaj naprej je začelo delavstvo nastopati organizirano; ... da je v začetku leta 1918 jeseniško delavstvo prvič vdrlo na ulico in zahtevalo kruha in konec vojne; ... da je bilo jeseniško delavstvo z novo državo po razpadu Avstro-Ogrske nezadovoljno in revolucionarno razpoloženo. Tega revolucionarnega razpoloženja, ki je takrat prevevalo vse delovne množice Jugoslavije, so se podjetniki Kranjske industrijske družbe prestrašili in se hoteli priliz-niti delavstvu. Drugače si ne morem razlagati, da se je veličastnega delavskega praznovanja na 1. maj 1919 udeležil generalni direktor KID Noot s svojim personalom. Večina delavcev pa ga je zelo hladno sprejela in ti so se nekaj mesecev kasneje vključili v podružnico Socialistične delavske partije Jugoslavije (komunistov). V podružnici socialno-demokratske stranke na Jesenicah je ostalo le tretjino članov iz leta 1918; ... da so leta 1920, aprila meseca, bili mnogi jeseniški delavci ob železničarskem štrajku pripravljeni začeti revolucijo in so kljub temu zmagali omahljivci, ki so se opirali na geslo tedanjega CK SDP J (k), da je treba obdržati »mirno kri« in ki je po zlomu železničarske stavke in po krvo-prelitju na Zaloški cesti v Ljubljani pred praznovanjem Prvega maja pozival, naj se delavstvo vzdrži revolucionarnih prvomajskih demonstracij. Kljub temu pa so jeseniški delavci odšli na Poljane nad Jesenicami in praznovali Prvi maj tako, kakor se je zavednim delavcem spodobilo; ... da so bili takrat zelo težki časi, ki se ne dajo primerjati niti z najtežjimi povojnimi časi. Brezposelnost je preplavljala državo. Leta 1932 je glavni lastnik KID na Jesenicah skupno s svojimi delničarji zaprl tovarno in odpovedal vsemu delavstvu. Čez noč se je znašlo 2300 delavcev, kolikor jih je bilo takrat v jeseniški železarni, na cesti brez kruha in brez sredstev. To je lahko storil samo zato, ker so meščanske stranke v bivši Jugoslaviji zasejale med delavstvo neenotnost, ilegalna Komunistična partija, ki jo je monarhofašistični teror skoro popolnoma zatrl, se je otresala frakcijskih bojev in s9 začela komaj obnavljati in pomlajevati z mladimi revolucionarnimi silami, ki so v Sloveniji začele priprave za osvoboditev delavskega razreda znova; ... da se je enotnost manifestirala ob praznovanju Prvega maja leta 1936. Oblast je manifestacije v mestu prepovedala zato, ker se udeleženci proslav niso hoteli podvreči žepni in telesni preiskavi. Zato so .močni žandarski oddelki razbili manifestante v dolini. Kljub temu pa se je delavstvo zbralo na tradicionalnih Poljanah nad Jesenicami, kjer jeseniški delovni ljudje še danes praznujemo svoj največji praznik; ... da je 1. maja 1941 zavihrala nad Jesenicami rdeča zastava in povedala, da ljudstvo v najtežjih dneh naše zgodovine ni ostalo samo. In res: tri mesece kasneje je jeseniški proletariat bil prvo večjo bitko za svobodo slovenskega ljudstva in delavskega razreda na Možaklji. V tem boju sta padla prva slovenska partizana, jeseniška delavca, Ferdo Koren, sekretar predvojne skojevske organizacije na Jesenicah, in Viktor Arzenšek, delavec in predvojni komunist, ... da je čez štiri leta — 1. maja 1945. — napovedala partizanska radijska postaja, ki je oddajala v neki gorenjski kmečki hiši: »Vojna gre h kraju. Le še dnevi so šteti nacističnemu nasilju; ...da je že deset let 1. maj pregled delovnih zmag jugoslovanskega ljudstva, ki se je povzpelo od delavca -proletarca do delavca - upravljalca. KM Kranjska komuna za 10-letnico osvoboditve Pripravljalni odbor za 10. ob- politične in množične organiza- res slavnostni pečat praznova- lelnico osvoboditve v Kranju že čije. nju 10. obletnice osvoboditve. Praznovanje bo trajalo od 8. Prireditelj bo izdal posebno reditev za svečano proslavitev do 24. maja, zaključilo pa se knjižico z vsemi prireditvami 10. obletnice osvoboditve. Kljub bo šele 29. maja z gorenjskim <* P™* praznovanja, ki jih obširnemu delokrogu, saj mora gasilskim festivalom, ki ga pri- bodo ljudje lahko povsod dobi- sestaviti program za vso kranj- reja OGZ za Gorenjsko v po- h- sko komuno od Smlednika do castitev obletnice osvoboditve. Ze danes vabimo vse prebi- - „ . . , , . „ . V proslavi je vključen tudi vaice kranjske komune, da se Jezerskega, pa jo delo že goto- ^ j^Jj^ ne sloveni_ prlreditev polno.številno udele- vo. Ugotovimo lahko, da seje je> ^ bo y Kran-U y dneh 21 že 5n , tem pokažejo svoje pripravljalni odbor zavedal m 22 mgja Prazničen i7gled praznif.no razpoloženje ob ob- v Tržič deloma pozanrl, deloma svoje dolžnosti, sestavil je tak mesta jn številne kulturne ter letnici osvoboditve izpod faši- pregnal. ali pa pobil. Revolu- prngram, da prav nobena vas cionarni kader je bil v Tržiču in naselje ne bo v slavnostnih in okolici pripravljen na spo- dneh brez prireditev. Priprav- pad z okupatorjem in pričel z Ijalni odbor pri posameznih ob" športne prireditve bodo dale stičnega jarma. njim borbo takoj no njegovem ^rihodu. V dobi okupacijo se 1. maj ni več praznoval v zname-n4u rdečih kravat in rdečih nageljnov in rdečih zastav, pač pa s puško v roki. z organizira->im odporom in trdo borbo vse činah pa so prav tako sestavili program, ki kaže, da bodo ljudje res slovesno praznovali Dan zmage in obletnico osvoboditve. Ves program je preobširen, da bi lahko o njem pisali, povemo * dri, /ciu-i prvomajskega izleta nekje pri Kamniku, ki so m' II udeleilU tUdI Član! »rdečih organizacij« iz Kranja. do zmage in do najvišjem cilja naJ le- da- bodo v Prireditvah revolucionarne borbe — do nre- sodelovala vsa kulturna, pro- vzema oblasti delovnega ljud- svetna, telesnovzgojna in šport- stva pod vodstvom Partije. na društva, razen tega pa tudi Ob velikem prazniku, prazniku dela, če slila ludi kolekliv časopisnega, tiskarskega in založniškega podjelja »GORENJSKI TISK" vsemu delovnemu Ijudslvu 1 glas gorenjski: Iz življenja delovnih kolektivov, o katerih malokdaj slišimo Tomaž Godec bi bil ponosen! Pogled s silosa na celoten obrat »Tomaža Godca« Škatljica do škatijice . . . Drobni, vendar potrebni izdelki Prišel sem v Vintgar, toda tokrat ne, da bi si ogledal ozko sotesko. Želel sem nekaj popolnoma drugega . . . Za vas, dragi tovariši, iskreno povedano, niti vedel ne bi, da delate, če ne bi v letošnjem družbenem planu radovljiškega okraja prebral, da bo vaša tovarna (jaz bi jo raje imenoval »tovarnica«), povečala proizvodnjo v letošnjem letu za 3%. Pač! Videl sem tudi nekaj vaših skromnih izdelkov na lanskoletnem Gorenjskem sejmu. Obiskal sem vas v vaši »jami«, kjer brez hrupa iz dneva v dan delate. Droben napis na majhni stavbi: »Tovarna drobne lesne embalaže — Vintgar pri Bledu«, je vse, kar človek lahko opazi na prvi pogled. In vendar tudi v tej stavbici u-triplje življenje našega delcr-nega človeka, tudi v tej stavbici prebije tretjino dneva vsak izmed 45 članov vašega kolektiva. Vsakdo dela, se trudi kot mravlja, in tudi on, da, tudi on prispeva svoj delež naši jugoslovanski skupnosti. In kaj je tisto, kar koristi tej naši skupnosti. Saj ne moreš presoditi: ali bolj 2 milijona lekarniških in kemičnih škat-Ijic, kolikor jih izdelate letno, ali zaboji, ali 700.000 kolomaz-nih škatljic, ali 6 tisoč košaric za ribe, rake in druge podobne živali, katere izvaža »Ribnik« z Jesenic. Po vaši zaslugi, to-fl teh košaric ne uvažamo več iz Madžarske. Ali pa Je morda vaš največji prispevek ta, da ste v prvih treh mesecih letošnjega leta že izpolnili s 33°/» vaš letošnji proizvodni plan? Ne vem. — Oh, sedaj je ravno tak čas, ko bo za nas najhuje. Vsak dan po dve, tri ekskurzije — dijaki — in vsak si hoče še mimogrede ogledati našo tovarno. Človeku že kar preseda, tolikokra ponavljati in pojasnjevati proizvodni proces, stroje, izdelke .. . — mi ie na koncu obiska potarnal nadvse prijazni tovariš »ačunovodja. variš računovodja, ne obžalujte morda že stotič ali tisočkrat izgovorjenih besed mladim dijakom, ker one padajo na plodna tla, v srca mladih; onih, ki se bodo vedno bolj divili podvigom našega delavca, tistih, katerim temelje boljšega življenja je že zabetonirala tudi delavka vaše tovarne in sedaj vztrajno polaga opeko na opeko stavbe naše lepše prihodnosti. Naj občuti mladi, učeči se rod, kaj zanj žrtvuje delavec, naj se Spet bomo slavili 1. maj, največji praznik delovnega človeka. Ze tradicija je, da se te praznične dni srečujejo delavci od vsepovsod ter si možato sežejo v žuljeve roke, trudne od dela. Te težke, hrapave roke, skrivajo v sebi toliko trde lepote, samozatajevanja, trpljenja... In ravno s temi rokami so delavci ustvarili že toliko lepega, samo našega, s takimi rokami so si priborili že mnogo sladkih zadoščenj. Koliko delavcev je dietje. S formiranjem samostoino komune v Moravčah bo obrat tvoril glavno gospodarsko osnovo doline. Obrat »Peč« v Mengšu Ima tri odelke — tri peči. Tu izde- iAAK GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko Beznik. Urejuje: uredniški odbor Tel. uredništva: št. 475, uprave: št. 190 / Tek. rač. pri KB K-anj štev 61-KB-PZ-135 / Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . . 200 dinarjev četrtletna . . . 100 dinarjev Posamezna štev. stane 10 din lujejo najrazličnejše obložne ploščice za štedilnike in peči. Produkcija se lepo razvija, kajti zaradi številnih gradenj pri nas, so potrebe precej velike. Ploščice za štedilnike še ne dosegajo kvalitete uvoženih, ploščice za peči pa so prav kakovostne, zlasti pa tvorijo veliko izbiro, tako glede na oblik* kot na barve. Peči izdelujejo tudi po želji, to je z raznimi okraski in umetniškimi reliefi (znan je veliki kamin v kamniški kavarni z reliefom akademskega kiparja Homerja). Zidne barve izdelujejo v o-bratu *Tobi« v Ihanu, kjer o-pravljajo razen tega tudi mletje najrazličnejših rudnin. Obrat »Svit«, ki ima svoje prostore v Mekinjah pa Izdeluje najrazličnejše polirne paste in posebna čistila. S tem sem naštel menda vse obrate tega razširjenega podjetja, vsaj kolikor se še soom-nim od mojega obiska v Kamniku. Pravzaprav pa v Kamnik nisem prišel zato, da bi pisal o celotnem podjetju, ampak predvsem! zato, da bi si ogledal o-brat »Ktramika«; pravzaprav tiste njene proizvod?, ki niso več industrijskega značaja, ampak že umetniške stvaritve. Najprej pa naj povem še nekaj splošnega. Proizvodi t^ga obn.tn so izdelani iz gline iz Platuš na Kordunu. Glina so mora n,r'piej zmleti, pot:m pre-gne&li in z vodo prečistit', nakar gre v predelavo. Ldeh ^ej< : kuhinjsko keramiko, tehnično ter industrijsko keramiko, kot sem omenil tudi razne filtre (n. pr. filter za ko-pfaMsče v Kamniku, sedaj pu izdelujejo šc za kopali.'če Koie-z'ja in Domžale) in pa dekorativno umetniško keramiko. Zanimala me je predvsem de-ko.-ptivna keiamika. To so krasne majolike, krožnik ln najmlajši rioiz\odi — broške. Surovina zn te proizvodi je prav takšna glina kot za kuhinjsko kericniko in mdi orva faza proizvodnje (oblikovanje majolike, krožnika ali broške — ki jih stiskajo na posebnih stiskalnicah —■ in prvo žganje) je obi6ajna. Po prvem žganju pa dobi predmet v roke umetnik. V Kamniku se uveljavlja ? dekorativno lceramiko predvsem akademski slikar K. Zelenko in njegova ž?na, v podjetju pa imajo nekaj mladih moči, ki bi be jih z \.-£cjo morda dalo u-Gposob'ti v dobre dek >rativie sUkar je. Vsak proizvod, ki pride iz njihovih rok, je umetnina zase, no tvorijo zgodovinski motivi ali osebe. Zal pa so ti proizvodi precej dragi — in zato jih kupujejo le redki (zlasti broške). A. C. odpro pogled v lepo, tiho bohinjsko dolino, katere najmanjši kotiček, vsak dan sproti, obere lahna sapica ... Tiho je tu . . . Ni tovarniških dimnikov in tudi hrupa ne! — Pač! Vsak dan najmanj trikrat razpara tišino, hrapavo kričeč glas visoke, ozke, obratne sirene, lesnega podjetja »Tomaž Godec«, ko opozarja delavce, da je »šihta« konec. Toda to pravzaprav ni podjetje. To je le delček matičnega Lesnoidustrij. podjetja Bled. Kljub temu, da je »samo« obrat, bi prav gotovo zaslužil ime: podjetje! Res malo je takih podjetij, ki bi se lahko pobahala s tako vzorno ureditvijo posameznih oddelkov in svojega proizvodnega procesa. V žagi, za-bojarni, v obratu, kjer izdelujejo lesno volno, vsak posameznik ve, kaj dela; vsak posameznik je nepogrešljiv del delovne verige tega kolektiva, kjer delajo predvsem Gorenjci, pa tudi nekaj Primorcev, katerih revna zemlja no more preživeti. Povsod fluorescenčna razsvetljava, čistoča, red in neverjetno dobro organizirana zaščita delavcev pred poškodbami. Ma-lokje to človek lahko v taki meri zasledi. Zaga ima kapaciteto 30.000 kubičnih metrov žaganega lesa, pred nekaj meseci prišel iz so' le, poln znanja in volje do dela. Cez mesec dni bodo začeli izdelovati lesne vrvi, mislijo Pa tudi na proizvodnjo heraklita. Toda, najprej, kar bodo napravili, bo nova zabojarna. Lepa, 72 metrov dolga stavba bo to, pravijo. V novi stavbi ne bo več delavkam in delavcem tako pi" halo, kot skozi špranje sedanj« barake. Poleti že gre, ampak pozimi. Nove stavbe za mehanično delavnico, kovačnico, mi' zarsko delavnico in skladišče tudi ne smemo pozabiti. Tudi gasilni dom za domačo gasil" sko četo, bo imel v novi stavbi svoj kotiček. Tamkajšnji gasilci imajo veliko odgovornost. Ce bi zgorelo — miljard" na škoda! — Tudi ta stavba je plod dela pridnih rok. V obratu »Soteska«, ki je bra* tranec onega v Bohinju, je že vse pripravljeno za začetek 0* bratovanja. Le še stroje mora" jo postaviti pa bo začela proizvodnja težko pričakovane in že toliko »opevane« lesne moke. Do konca junija bo vse gotovo in prvi vzorci tu. Mnogi so že očitali podjetju, da vleče kupce vse preveč za nos. Toda — U" voz strojev, faktorji, zamuda, težave . . . Dosti je besed! 4000 ton les" ne moke bo letno zadovoljilo vsa povpraševanja! I. A. r Broške, ženski okras in hkrati umetnine. kajti to niso serijski izdelki. Najzanimivejše so broške, ki jih nosijo ženske kot nakit. Na njih so razne figuralne kompozicije — in kot je v dekorativni umetnosti navada — brez strogih realističnih osnov v barvi in obliki. Majolike so pisano poslikane z (.rnamentalnimi črtami in ploskvami, katerih središče običaj- „Plamen" v plamenih Iz 60 letne kronike kroparsVih žeblj.irjev Ko so besnele po naši lepi domovini okupatorske horde, so se vsi Kroparjl strnili okoli Osvobodilne fronte in med o-kupacijo, vsak po svojih močeh, pomagali narodnoosvobodilni borbi. V tovarnici so popravljali partizansko orožje, tiskarske stroje; del proizvodnje pa je bil namenjen partizanom. Razen tega pa so poslali partizanom tudi tri stroje. Med okupacijo ni biilo v Kropi izdajalca. 110 Kroparjev se je borilo v vrstah narodnoosvobodilne vojske, kar pomeni 20°'i> vseh občanov. Krogle sovražnika in mučenja po taboriščih so terjali življenja 62 tovarišev. Loto 1945... Topovi ln puike so utihnile . . . Svoboda . . . Porušena domovina . .. Stroji, kateri niso bili uničeni ali odpe-'jar-i. sc čakali pridnih rok. Tudi Kiopar'i m. se vrnili demov na delo 1947 Jelu je kroparskn žeb* ' jurska zadruga prešla iz zadružnega v državni sektor. Proizvodnja pa je dobila pravo smer šele z dnem, ko je 1950. leta prevzel podjetje v upravljanje delovni kolektiv skromne, vendar za naše gospodarstvo pomembne Tovarne vijakov ln žebljev v Kropi. Zanimiva je ugotovitev, kako je vzporedno s povečanjem delovne sile rasla tudi proizvodnja. 1947. leta je bilo v tovarni zaposlenih 329 delavcev, 1951. leta 298, 1952. leta 307, 1953. leta 354 in lansko leto 391 delavcev. Proizvodnja pa je v teh letih rasla takole: 1947. leta je znašala 1485 ton. 1951. leta 1894, 1952. leta 2118, 1953. leta 2729 in lansko leto celo 3035 ton. Ce vzamemo za osnovo leto 1947, je število delovne sile v tem času naraslo za 18°/o, medtem ko je proizvodnja narasla za 104%! Takega uspeha monda ni doseglo nobeno podjetje. Kakšno je bilo predvojno izrabljanje delovnega človeka In kakšno skrb posveča delavcu naša družbena skupnost, je razvidno iz naslednjih številk: 1935. leta je bil povprečni zaslužek na 1 zaposlenega delavca v Kropi 705 dinarjev na mesec; zaslužek se je do 1940. leta povečal na povprečno 1.000 dinarjev, medtem ko je lani znašal povprečni zaslužek delavca 10 tisoč dinarjev. Otroških doklad so kroparsklm delavcem 1940. leta izplačali v višini 141.350 dinarjev, lansko leto pa so kro-parskl delavci prelell 7.178.446 dinarjev otroških doklad. Podpor unokojencem so 1940. leta izplačali v višini 56 272 dinarja, medtem ko so upokojeni Kronarji prejeli lani skupno 9 517 56« dinarjev pokojnin. To so številke, ki jih nikakor ne gre podcenjevati. NADALJNJI RAZVOJ I Ce zberemo vse dosedanje uspehe kroparskih železarjev ter jih primerjamo s pogoji, pod katerimi so delali ln še danes delajo, nam ti Kapah] povedo, s kofeina ljubeznijo in požrtvovalnostjo so delavci povečevali proizvodnjo na tako Izrabljenih strojih kot so njihovi; nekateri izmed njih se le še umetno dr" že pokoncu. Delavci se boje, da se bodo nekateri stroji, nabav" ljeni še pred I. svetovno vojno, lepega dne kar sesedli. Ce hočejo še nadalje povečevali pr^i7"rvdnjo in razvijati svojo tovarnico, so jim nujno potrebni novi prostori, kater« bodo začeli graditi v bližnji pri" hodnosti v Llnnici. Tam bode proizvajali jeklene matice, — predvsem za avtomobilsko industrijo. Velik problem je tudi Mr>xii«|ca stl-ska^lea. katero bodo verjetno uvozili. Z vsemi napori, ki jih je vla* gal in jih vsak dan vlaga v svoie delo delovni kolektiv, ne morejo zadostiti vsemu povpraševanju niti na domačem trgu, kaj šele. da bi Izvažali, čenra* je za njih Izdelke v inozemstvu precejšnje zanimanje. Le umet" no kovane Izdelke Izvažajo, se" veda v manjših količinah, * Svlco, Anglijo ln ZDA. 60 let nI dolga doba. Toda 60 let vztrajne borbe proti vsetn gnilim, kapitalističnim ležnjarft precej pomeni za delavski razred, ki se vztrajno bori za svo" jo pravice, še prav posebno B* v tem obdobju tudi sam raflO in postaja zavedni delovni ko' lektdv. Zato je proslava 60-let' nlce obstoja kroparske žeblja1"" sike zadruge in rasti kroparskl* žebljarjev, toliko bolj j*>mernh' na. — Konec — KAMNIŠKI SAMORASTNIK slikar in umetnostni mizar Anton Roječ Danes so pač razmere precej drugačne, kot so bile pred petdesetimi leti. Danes lahko postane vsak mlad človek, ki čuti veselje in potrebo po likovnem ustvarjanju, akademski slikar; kajti naša družba nudi vsakomur, ki ima slikarski talent, polno raznih ugodnosti. Razen tega imamo sedaj tudi v Ljubljani akademijo upodabljajočih umetnosti in nikomur ni več treba na tujem preživljati grenkih študentovsk'h let. vpisal v tedanjo Mojstrsko šolo pravljičnimi slikami opijemil vo dela. Njegov skromni ate- v Ljubljani. otroški vrtec na Duplici. :je je poln napol izdelanih in Po končani prvi svetovni V zadnjih dveh letih je po- že dovršenih slik. Slikar sam vojni je kot strokovni učitelj slal več slik iz raznih krajev pa je poln načrtov in idej, ve- poučeval v zavodu na Rakovni- Slovenije izseljencem v Ameri- der in s trdno voljo do dela. ku pri Ljubljani. Umetniška ži- ko, Francijo in Nemčijo; loteva Je preprost in njegovo umet- lica pa ga je venomer silila k pa se tudi portretov. niško stremljenje je brez pri- slikarstvu in po treh letih služ- Roječ pa ni samo slikar, am- mesi pretirane ambicioznosti bovanja je prišel nazaj v Kam- pak tudi zbiralec zgodovinske- in dobičkaželjnosti. nik. Tu si je prva leta zopet ga gradiva. Skromnost diha tudi iz nje- služil kruh z mizarstvom, po- Zelo se je zanimal za zgodo- govih stvaritev, ki se sicer ne zneje pa si prislužil toliko, da vino Kamnika. Raziskal je raz- morejo meriti z deli naših pri- si je opremil skromen atelje in valine Starega in Malega gra- znanih slikarjev, ki pa nas kljub delavnico za tsnetoo rezbarje- du. Na podlagi ugotovitev je re- temu prepričajo o umetnikovem konstruiral podobi in tlorisa o- daru in njegovih sposobnostih, beh gradov. Premeril je vso do- Obenem pa nam tudi izpričuje- lino med Kamnikom, Stranjami jo, koliko grenkega je slikar in Nevljami ter na podlagi ra- doživel, predno se je dokopal ziskav narisal nekdanje Kamni- do izživljanja v tistem, o čemer ško jezero. je i.anjai vse svoje žviljenje. Slikar Roječ še vedno marlji- A, Cebulj DRUGI NASTOP GLASBENE ŠOLE V KRANJU Vsi gojenci pokazali velik napredek Drugi glasbeni večer, ki ga je čeva. Celotni glasbeni spored priredila s svojimi gojenci Glas- ni bil lahek, vendar so ga u-bena šola v Kranju, nas je zopet prepričal o pomembnosti, ki jo ima ta šola za estetsko-glas-beno oblikovanje mladega rodu. Obenem pa, da njeno delo močno vpliva na glasbeno vzgojo sti je treba poudariti lepo prst- čenci prav dobro izvedli. T splošnem obvladajo starostni stopnji primerno tehniko, obenem pa skušajo dati glasbenemu delu tudi izrazno moč. Zla- poslušalcev, ki vselej napolnijo malo dvorano Sindikalnega doma. Na glasbenem večeru so nastopili učenci od prvega do četrtega razreda klavirskega oddelka, v katerem poučujejo prof. Aljančičeva, Auguštinova, Rebeceva, Zupančičeva in prof. Engelman; učenci violinskega oddelka, tudi od prvega do četrtega razreda, kjer poučujeta prof. Fajon in Stanič ter učenci iz oddelka za solopetje, kjer se uspešno uveljavlja prof. Majdi- Pogled na steno ateljeja tov. Rojca Pred petdesetimi leti pa je nje, kjer dela še danes. Pod bilo drugače. Pot do umetnika vplivom starinoslovca Sadnikar- je bila trda in grenka — polna ja je pričel obnavljati staro vračajo od vaje za uprizoritev pomanjkanja samozatajevanja zgodovinsko pohištvo, okvirje drame, ki jo sedaj pridno štu- Ln tudi slike. Pri tem delu se dirajo. Dobili so pogum, k?.jti je tako izuril v rezbarstvu, da Pred kratkim so uprizorili je kmalu začel sam izdelovati Finžgarjevo dramo »Razvalina bogato rezljane okvirje; še bolj življenja« in dosegli z njo lepe pa se je poglabljaj v slikarstvo, uspehe. Vsi nastopajoči so se Ker pa ni imel možnosti, da bi skrbno pripravili in odigrali se izpopolnjeval v modernem !v°Je vlo§e le*>° in doživeto, slikarstvu, se je učil v glav- ceJ>rav Je bil° me<1 nJimi naJ~ „Razvalina življenja" na odru v Mostah Gasilci vodijo tudi kulturno-prosvetno življenje Moste so pravzaprav tako na gimnaziji v Mostah, tovari" nih interesov. To se je najbolj majhna vas, nedaleč od Meng- ša Jela Klančarja. Vse to delo pokazalo v njihovi pomoči pri ša, da če stojiš na razpotju pred jih je stalo mnogo truda, kar je gradnji nove gimnazijske stav gasilskim domom, lahko vidiš najbolj občutil režiser, ki se je be, kamor so vložili razen ne-dvorišče pred najbolj oddaljeno odlično izkazal tudi kot sceno- štetih ur prostovoljnega dela, hišo in skoraj bi slišal glasove graf. Razen lega je mojstrsko tudi ogromno denarja, saj so na iz vsake kuhinje in uganil morda misli vsakogar, ki med svojo družino utrujen čaka nočnega počitka. Ce prisluhneš v temo pozne večerne ure, boš gotovo uganil, odkod prihaja skupina in kakšne načrte si snuje; ob takem času so navadno glasni le še fantje in dekleta, ki se in odpovedi. Mnogim pa je bila ta pot sploh onemogočena. Eden teh je tudi Anton Roječ, danes 62-letni slikar in umetnostni mizar v Kamniku. Ze v rani mladosti je čutil posebno strast do slikarstva in že v ljudski šoli mu je učitelj večkrat vzel slike, ki jih je risal med poukom. Bil je sin revnih kmečkih staršev, ki bi ga sicer radi dali v šolo, da bi se tehnično izobrazil za slikarja, toda ker niso imeli sredstev, je bilo to nemogoče. Ze z 12. letom se je moral sam služiti kruh. Najprej jo delal kot mle- več začetnikov, ki so bili doslej na »odru« le tedaj — bLlo je pred leti —• ko so pomagali s prostovoljnim delom pri gradnji gimnazijskega poslopja in prosvet- no tehniko, ki je bila opazna pri posameznih gojencih. Prav posebno so nas tudi za-dcvoljili vsi nastopajoči iz violinskega oddelka, zlasti s svojo sigurnostjo in čistočo tona. Izredno pedagoginjo ;ma šola v prof. Majdičevi. Kaj zmore ona, se je videlo ob nastopu učenke — sopranistke Sokliče-ve iz drugega razreda, pri kateri smo že lansko leto ugotovili nadpovprečno glasbeno kvaliteto, ki jo je treba le še skrbno razvijati in oblikovati. Arija Mirne iz opere »Boheme* in arija Minke iz ooere »Gorenjski slavček« sta bili odneti z zele lepo interpretacijo. Se bolj nas je prof. Majdičeva prepričala o svojih pedagoških sposobnostih ob nastopu učenke prvega razreda Vencljeve, ki je z velikim elanom odpela interpretacijsko precej težko Zajčevo »Romanco« in Straussovo »Pomladni zvoki«. Nadvse pohvalno se je treba izraziti tudi o violinskem terce-tu s klavirjem in o šolskem godalnem orkestru, ki ga vodi prof. Fajon. Toliko zanosa, sproščenosti in točnosti v interpretaciji, kot je to pokazal orkester pri izvajanju Mozartovega Menueta iz Es-dur simfonije, se od mladih godcev redkokdaj sliši. nem ob starejših umetnikih. Predvsem se je uveljavljal s pokrajinami, ustvarjal je tudi figuralne slike, največ uspehov pa se mi zdi, da je dosegel v dvorane za kulturno reprodukcijah raznih zgodovin- ne prireditve skih slik. Takrat so zavihali rokave in Med njegova največja dela krepko poprijeli. Kar pa niso obdelal odrski jezik pri igral- svoje stroške opremili oder v Gasilci iz Most ob uprizoritvi Finžgarjjeve drame »Razvalina življenja«. kar in s svojim zaslužkom je spada tudi reliefni zemljevid mogli s fizičnim delom, so po- cih in tako podal Finžgarjevo dvorani. Pri tem pa niso poza- magali z denarjem, ki so ga na- dramo brez jezikovnih izpadov bili na ostale dolžnosti, ki jih brali z raznimi prireditvami, v dialektu, ki se sicer kaj radi imajo kot gasilska organizaci- Delali so in delali, in morda pojavijo na naših podeželskih ja. prav zaradi tega se tedaj nji- odrih. podpiral tudi starše. Po 4 letih neumornega dela mu je vendar uspelo, da se je Sel učit mizarske obrti, po enem letu pomočniške dobe pa se je Slovenije, ki je izšel lansko leto. Barvno pa je Izdelal in dovršil še reliefni zemljevid Kranja z okolico in Bleda z okoli- FOLKLORNA SKUPINA SE PRIPRAVLJA ZA GOSTOVANJE NA DANSKEM V minuli sezoni je folklorna skupina DPD »Svoboda« Jesenice nekajkrat nastopila na Bledu in vzbudila posebno pozornost med gosti — Danci. Pred tedni je dobila dopis, s katerim je vabljena na Dansko. To vabilo je »Svoboda« Jesenice sprejela in se že pripravlja na gostovanje. Skupina vadi naštudirane plese, uprava pa rešuje organizacijo potovanja. Vokalni koncert Sonje Draksler in Poldeta Potenca co. Zelo okusno je z izvirnimi hovo prosvetno delo ni moglo Čeprav se je sedaj že začelo povsem razživeti. Velika ovira pomladansko delo na polju, de- je bila tudi pomanjkanje pri- kleta in fantje niso opustili mernega prostora za pireditve. svojega načrta, naštudirati še Ko so z gimnazijo dobili tudi eno dramo. Pripravljajo Bevko- lepo in prostorno dvorano, je bi- vo igro »Kajn« in pravijo, da jo lo treba poiskati le še človeka, bodo zaigrali že koncem maja, ki bi jih vzgajal in vodil v kul" ker hočejo dostojno proslaviti turno - prosvetnem delu. Tak- 10. obletnico osvoboditve in 25- šnega človeka so našli v tovari- letnico obstoja Gasilskega dru- Led je prebit Prva nastopa Obrtniškega kulturnega društva na Jesenicah Solistični koncerti v Kranju ci. Altistka Sonja Drakslerjeva niso pogost pojav. Zato smo bili ima velik zaklad v svojom gr- tembolj veseli nastopa mladih lu. Njen žametni glas. v vseh šu Antonu C.basku, ki je tudi štva v Mostah, pevcev: altistke Sonje Draks- legah izenačen, lepo kultiviran, Predsednik gasilcev. On je zre- Mirno lahko rečemo, da je da- lerjeve in tenorista Poldeta Po- z brezhibno dikcijo, zveni pol- zlral nekaj krajših dramskih nes igraiska družina Gasilske- lenca, ki sta priredila v Pre- no in mogočno. Tehnika petja del- Zel Je vedno uspehe, ker ga društva v Mostah center žemovem gledališču samosrto- ji ne dela nikakih težav, zato ^e tudi sam dober igralec. vsega kulturno - prosvetnega jen koncert. Sonjo Drakslerje- ima veliko izrazno moč, ki po- Ker pa so si želeli še večjih dela in se ji obetajo na tej po- vo poznamo iz pogostih ral'j- slušalce do skrajnosti pritegne uspehov, so naprosili za pomoč ti največji uspehi, skih nastopov in iz nastopa \ nase. Polde Poleno vidno na- pri uprizoritvi Finžgarjeve dra- Vsega priznanja pa je tudi ljubljanski Operi, kot priznano preduje. Prejšnji njegov lirični me člana profesorskega zbora vreden odnos gasilcev do skup- altistko. Pred kratkim smo bra- tenor se razvija v junaškega, ki li, da je angažirana na dunaj- pa še ni popolnoma izenačen; ski »Volks Oper«. Polde Polencc Je naš stari znanec, saj je že nekajkrat nastopil kot igralec in pevec v Kranju. posebno v nižjih legah zveni barltonsko, Tudi pevski tehniki še manjkata prožnost in sproščenost. Vendar se pevcu obeta Koncertni spored je obsegal Se lepa umetniška prihodnost, pevske točke iz domače in tuje Mah. spodrsljaj, ki ga je imel, glasbene literature. Nekatere naj mu bo le v cp>min, da je S/oboda Javornik Da bi 10-letnico osvoboditve dostojno počastili, so se javor-niški Svobodaši odločili za or- pripravlja teden kultu re boda« Javornik, telovadnim nastopom »Partizana« Javornik in Prejšnjo nedeljo je imelo Obrtniško kulturno društvo na Jesenicah svoj I. redni občni zbor. Ta zbor bi ne bil tolikega pomena, če bi ne vključili vanj dvoje lepih kulturnih prireditev. Občni zbor se je začel z nastopom tamburaškega zbora društva, ki obstoja šele dva meseca. Pokazal je lep uspeh, ki je za Jesenice pomemben tudi spričo tega, ker od leta 1922 v tem kraju ni bilo tamburaškega zbora. Po več kot 30 letih so ga končno ustanovili jeseniški obrtniki, ki upajo, da bodo v njem vzgojili vrsto mladih ljudi v dobre kulturne delavce, če ne že glasbenike. Istega dne popoldne pa se je predstavila jeseniški javnosti premiero spevoigre »Pod to go- gledališka družina tega dnr pesmi so bile precej zahtevne P-t do popolnega umetniškega ganiziranje tedna kuitUre, ki bo ro zeleno«. V ponedeljek bodo štva. V polni dvorani doma tn so jim kos le rutinirani pev uspeha zelo strma. Oba pevca sta bila deležna toplega priznanja. Prav tako je žela priznanje prof. Vogelniko-va za diskretno klavirsko spremljavo. S. Na Blejski Dobravi so usta- V PODNARTU SO PRIPRAVIM ZA 1. MAJ DRAMO M. FELDMANA: •J#. t«-umih ti n i" Dramska družina TVD »Partizan« v Pod na rtu si je izbrala ZB počastitev 1. maja in 10. obletnice osvoboditve trodejansko dramo Miroslava Feldmana: »Iz temnih dni«. Delo prikazuje nevarno in požrtvovalno ilegalno novili moški pevski zbor že ob delovanje naših najzavednejših preosnovanju kulturnega dru-sinov in hčera v predaprilski štva DPD »Svoboda«. Zbor pa Jugoslaviji in njih neusmiljeno je skoraj leto dni le životaril Preganjanje po takratnem čar- in ni kazal posebnih uspehov, lijake m policijskem aparatu. V zadnjem letu so ga pom.no-urama je odersko visoko kva- žili predvsem mladi pevci in ga litctii.i. patriotična in preplete- tudi kvalitetno dvignili, na s plemenitimi človečanskiml Zbor, ki šteje okrog 30 pev Idejami. cev, je že naštudiral samosto- Dramska družina, ki sedaj še jen koncert, ki ga je priredil v nima lastnega doma, bo gosto- nedeljo zvečer na Dobravi. Pol-vala s tem delom dne 30. aprila na dvorana je bila najlepši do-tega leta v domu »Partizana« kaz zanimanja za delovanje te-v Ljubnem ob 20. uri, dne 1. ga zbora. Razen domačinov so Tiaja ob 15. uri v zadružnem prisostvovali koncertu tudi Je-domu v Podbrezjah, dne 7. ma- seničani in Javorničanl. Ja ob 20. uri v domu »Svobode« Program je obsegal partizanka JetenLcah, dne 8. maja ob ske, umetne in narodno pesmi 15, uri v Kulturnem domu v M slovenskih komponistov, med Motnjah in dne 13. maja ob 20. njimi Karla Pahorja, Radova-Uri v dvorani »Svobode« na na Gobca, Frana Venturini ja, RoroMc] Beli, Emila Adamiča, Cirila Preglja, od 8. do 15. maja. Teden kul" žalne komemoracije s polaga- ture bo zajel vso kulturno de- njem vencev pred spomenikom javnost na Javorniku. m na grobovih padlih borcev, V nedeljo 8. maja bo otvori- nakar bo kulturni večer v po tev tedna s promenadnim kon »Svoboda« so zaigrali Werner~ jevo komedijo »Pravica do gre- ha«. Delo morda ni bilo najbolje izbrano, saj spada motivično in oblikovno v čitainiško dobo. Delo novincev na gledaliških deskah pa nedvomno zasluži javno priznanje. Jeseniško gledališko občinstvo je zaradi predstav v Mestnem gledališču in predstav v domu »Svobode« že precej zahtevno. Bilo pa je z uprizoritvijo »Pravice do greha« več kot zadovoljno. Razumljivo je, da ima največje zasluge za gledališko uprizoritev režiser Milan Dornik, za nastop tamburaškega zbora pa dirigent Franc Dolenc, ki vodi z obrtniškim taburaškim zborom že deveti tamburaški zbor. Obrtniško kulturno društvo na Jesenicah je pokazalo, da je društvo, ki je voljno delovati, svoje člane kulturno vzgajati in zajeti v svoje vrste vseh 600 obrtnikov območja Jesenic. U. certom godbo na pihala »Svo- Ob prvem koncertu pevskega zbora „Svoboda" IMejska Dobrava častitev 60-letnice Slovenske moderne. V torek bo srečanje javorniških in jeseniških šahi-stov in premiera mladinske spevoigre »Alenka iščo srečo«. V pi!fr)t k} jiK) ROBINSON CRUSOE Nedvomno je danes eden naj- tfredo bo gostovala gledališka uglednejših režiserjev na Zapadu .Španec Luis Bunuel, tvorec številnih odličnih mehiških fil- Oskarja Deva in drugih. Vse pesmi so bile dobro naštudirane Ln nekatere tudi interpreta-cijsko dovršeno podane. Pevovodja tov. Martin Jeram zasluži vse priznanje ker je v kratkem času osnoval na Blej- družina »Svoboda« Boh. Bistrica s Cankarjevimi »Hlapci«. Četr- tek bo posvečen 10-letnici obstoja tamburaškega zbora Javornik. Prirejen bo jutVlejni koncert, na katerem bodo nastopali tamburaški zbori z Ja-vornika, Boh. Bistrice. Blejske ski Dobravi številen, pa tudi Dobrave, Lesc in Jesenic. V pe-kvaliteten zbor, ki ima posebno tek zvečer bo gostovala gledali- prednost v tem, da ga sestavljajo pretežno mladi pevci in ki obeta, da bo postal eden najboljših podeželskih pevskih zborov. Uspešno delovanje pevskega zbora in drugih odsekov DPD »Svoboda« Blejska Dobrava pa narekuje, da začnemo razmiš- ška družina TVD »Partizan« Podnart z igro »Iz temnih dni«. V soboto, ko bo višek kuitur- mov. 2e zgolj ime tega režiserja na začetku filma nam običajno jamči, da bo film dober. In res je Bunuel tudi to pot ustvaril zares pomemben film. ki predstavlja pravo revolucijo v ustvarjanju pustolovskih filmov. Predvsem — in to je ena glavnih odlik filma — je Bunuel ostal vseskozi zvest Defoe-vemu originalu, ki pa ga je znal tako izredno obdelati, da dobimo vtis, da je celo prese- nega tedna, bo po sprejemu go- Be] pisca sameia. Izredno se je stov slavnostna seja DPD »Svo- znal poglobiti in vživeti v du-boda« Javornik, nato razvitje ševnost glavnega junaka in nam novega prapora in koncert pevskih zborov z Javornika, Blej- ljati o gradnji Kulturnega do- ske Dobrave, Boh. Bistrice in ma ali pa vsaj ureditve primer- Trbovelj, odkoder pričakujejo ne dvorane. Sedanji kletni pro- okrog 150 gostov. stori nikakor no ustrezajo. ,, „ . , ,_____ , , . J V nedeljo bo skupen Izlet 1'Iaga vseh sodelujočih na Pristavo. pričarati vse tegobe njegove o-samljenosti in strahu pred samoto. Bunuel se ;e izognil vsem nepotrebnim cenenim efektom in dragi realizaciji, zato je film zelo preprost in naraven in bo ravno zaradi te«ra iiea.ial mladim in starim. Velikih filmskih zvezd v filmu ni. Nastopajo popolnoma neznani igralci, toda igralske kreacije so vseeno na dostojni višini in tvorijo skupno z že naštetimi odlikami, katerim moramo dodati le še lepe barvne posnetke, solidno umetniško in tehnično celoto. JUTRI BO BOLJE V Hollywoodu naredijo letno približno 100 filmov, za katere se lahko mirno reče, da so popolnoma navaden serijski proizvod. Med te serijske proizvode spada tudi film »Jutri bo bolje«, ki sicer na začetku obeta, da se bo dvignil nad povprečje, saj skuša nekoliko odpreti vrata v tisto Ameriko, ki jo mi kaj .slabo poznamo. Toda čimbolj se zgodba razpleta, tembolj je speljana v slepo ulico ljubezenskih in kriminalnih dogodivščin. Zato kl.iub mnogo obetajočemu začetku ne moremo reči prav nič drugega, kot da je to popolnoma navaden film serijske proizvodnje. Za zdrav razvoi naših otrok Nobena mati v okraju ni rodila brc« strokovne pomoči - Umrljivost novorojeni kov padla v 10 letih za 40 odstotkov - Kranj bo dobil svo o porodnišnico Ze dolgo sem nameraval obi- petek popoldne. Sem prihajajo nika), vendar ni nikdar tako va- nju Ln pa z razširitvijo patro- ■kati Zdravstveni dom, pravza- matere z zdravimi otroki (za ren. nažne službe in predporodne prav le en njegov oddelek: po- bolne posluje v ostalih dneh Prav zaradi tega so v Zdrav zaščite, svetovalnico za matere in otro- poseben otroški dispanzer, ki je stvenem domu sklenili, da se Omeniti moramo še, in to je razredčena škropiva, da ne o- ke. Prejšnji petek sem končno v istih prostorih) in se posve- na vsak način osnuje porodniš- razveseljivo dejstvo, da od vseh smodimo listja in plodov. v Kmetijski svetovalec Poletno škropljenje sadnega drevja Poletno škropljenje opravlja- Za poletno škropljenje jablan mo, ko se začno razvijati brsti, in hrušk uporabljamo sledeča Drevje je tedaj zeleno, ~ato škropiva: smemo uporabljati le močno le ujel toliko časa, da sem iz- tujejo z zdravniki. Matere do- niča tudi v Kranju. Zaenkrat porodnic v okraju ni v letu polnil svojo namero. be nasvete o negi in prehrani je bilo predlagano, naj se Otro- 1954 pri porodu umrla niti ena! Tokrat sem bil prvič v domu, dojenčkov in predšolske mladi- ške jasli na Gašteju preurede v — — — zato ni čudno, da sem hotel ne, posebna pažnja je posveče- porodnišnico. Prostor in stavba Navedeno nam dovolj zgovor- vstopiti pri napačnih vratih. Ker na boju proti rahitisu (ki se zla- bi povsem ustrezala, potrebne no dokazuje, koliko pozitivnega pa so bila zaklenjena in ker je sti pojavlja v zimskih mesecih bi bile le manjše preureditve, smo na teh področjih dosegli v na njih pisalo: »Samo za otroke in pri otrokih, ki žive v vlaž- Njena kapaciteta bi v začetku kratkih letih po osvoooditvi. z nalezljivimi boleznimi«, sem nih stanovanjih). Ce zdravnik znašala 30 postelj (ali okoli 800 Vse pa je plod prizadevanja na- takoj vedel, da tu ni vstopa za- ugotovi prve znake bolezni, ta- porodov na leto), kar bi povsem še družbe, ki se zaveda, da so- me. Po krajšem ogledu sem le koj odredi posebno nego. našel pravi vhod, tistega, ob Večina mater v Kranju je v katerem piše: »Otroški dispan- stalnih stikih s to ustanovo —■ zer in posvetovalnica za matere in vsak ordinacijski dan se pre- in otroke«. gleda okoli 30—60 otrok. Pripomniti moram, da so mi Tu sem prihajajo na posvet vse zdravniške in bolniške sobe tudi noseče žene, ki morajo ze- zoprne — že od kar pomnim —■ lo paziti nase, kajti število mr prav zaradi tega, ker so polne tvorojenih otrok in umrlih v neprijetnega duha po raznih prvih tednih po porodu, je ne- zdravilih in mazilih (Ln verjetno posredno odvisno od zdravega ne samo meni). Presenečen pa življenja nosečnic. zadostovalo za potrebe Kranja cializma ne predstavljajo mrtvi in okoliša. USPEHI PRESENEČAJO stroji in tovarne, ampak da ga grade ljudje. In samo zdravi, krepki državljani so sposobni sodelovati v socializaciji naše dežele — zato ni noben dinar, ki ga porabimo za zdravstveno zaščito otrok — zaman. A. C. sem bil — in to sem štel za dobro znamenje — da v teh prostorih ni bilo nobenega smradu. Predstavil sem se predstojnici tovarišici dr. Veli Turna. Prijazna zdravnica mi je rade volje razkazal a ves svoj oddelek. Začela sva pri sprejemni sobi. Tu so kartoteke in vsakogar, ki pride, vpišejo. Tiste otroke, za katere sumijo, da imajo nalezljive bolezni, takoj odvedejo v posebne — ločene prostore. Čakalnica za te otroke ima še ločene celice po boleznih (za mumps, davico, oslovski kašelj Ltd.). Iz ordinacijske sobe, ki je zopet oddeljena od ostalega dispanzerja, gre otrok z nalezljivo boleznijo skozi poseben izhod (tam kjer sem jaz hotel vstopiti) in tako je nemogoče, da pride v stik z ostalimi otroki. Za tiste otroke, ki pa nimajo nalezljivih bolezni, je na desni 6-trani hodnika velika sončna čakalnica s previjalnimi mizami, stolčki in mizicami za otroke, tehtnicami, merili itd. Poleg je moderno opremljena or-dinacijska soba, še naprej pa soba predstojnice oddelka, kjer sva z dr. Tumovo končala najin ogled in se spustila v živahen pogovor. CEMU POSVETOVALNICE Ze takoj po osvoboditvi je naša družba posvetila ogromne skrbi zdravemu razvoju otrok. Pomnožile so se zdravstvene u-6tanove, otroške bolnišnice, dispanzerji itd. Najvažnejše pa je: prvič se je posvetila pažnja tudi preventivni zdravstveni službi. V predaprilski Jugoslaviji so bile zdravstvene institucije namenjene samo obolelim ljudem, v pravem pomenu besede so opravljale »zdravljenje«. Danes pa je bistveno drugače. Imamo institucije, ki ne skrbe samo za ozdravljenje, ampak tudi zato, da preprečujejo, da bi zdrav človek obolel (in to je pravzaprav naj-važneje!). Ta služba se imenuje preventivna služba. (Sem spada tudi higiensko-tehnična zaščita pri delu.) Najvažnejšo preventivno zdravstveno službo predstavljajo prav PATRONAŽNA SLUŽBA Vsem materam ni možno, da bi obiskovale posvetovalnice v Kranju, predaleč je z Jezerskega, Cerkelj a.U Šenčurja. Po teh krajih vodijo posvetovalnice tamkajšnji zdravniki, ali zdravniki iz Kranja. Ediino v Mavčičah in Smledniku še nI popolncma organizirana ta služba. Razen tega hodijo po okoliških krajih tudi patronažne sestre, ki obenem skrbe in nadzorujejo nosečnice, pomagajo materam z dojenčki in pazijo, da noben otrok ne pride v zdravstveno, socialno in moral- Vsa skrb in nega za nosečnice, porodnice, otročnice in novorojenčke ni zaman. V kratkih 10 letih, odkar smo sistematično povečali skrb za zdravniško službo, so bili doseženi presenetljivi uspehi. Pred vojno in leta 1945 je znašala v kranjskem okraju umrljivost novorojenčkov 9°/o, leta 1954 pa le 5%. To se pravi, da Tukajšnje prebivalstvo je z zaje umrljivost novorojenčkov pa- dovoljstvom pozdravilo uvedbo dla za 40%. dodatnih avtobusnih zvez s Sel- Umrljivost je danes večja na ško dolino. Škoda, da tak vozni podeželju kot v mestu (v Kra- red zaradi objektivnih težkoč nju le 4,42%) in sicer zaradi ne more ostati v veljavi tudi v tega, ker na podeželju še vedno zimski polovici leta! noseče žene premalo skrbe in Odmaknjenost Železnikov od pazijo nase (pogosto opravljajo prometa v preteklosti pa je težka dela pravdo poroda), kajti imela seveda tudi svojo dobto vzroki umrljivosti v prvih dneh stran, ker so ravno zaradi tega otrokovega življenja so: nedo- vse tako tipične in edinstvene ncšenost, porodne poškodbe in poteze te stare rudarske nasel-prirojene napake, kar so posle- bine ostale nedotaknjene. Kra-dice slabe predporodne zaščite, jevno muzejsko društvo je do Razmere se bodo nedvomno sedaj zbralo že lepo število Mesec maj je najprimernejši mesec za poletno škropljenje. V tem času se pojavljajo škodljivci in bolezni, ki na razne načine škodujejo sadnemu drevju. Na listju najdemo gosenice pe-dica, po cvetju se pasejo razni hrošči, ki uničujejo cvetje in grizejo listje. Na vrhovih vej zapažamo zapredke, v katerih so rumenkasti črvi jabolčnega molja, ki posebno napada jabolka in slive. Med cvetenjem ne smemo nikoli škropiti, ker bi ugonobili čebele. To naj upoštevajo tudi sadjarji, ki se ne bavijo s čebelarstvom. Prvo škropljenje Škropi se z bakrenim 1% aP" nom, ali 2% žvepleno apneno brozgo, z dodatkom 0,4% svinčenega arzenata ali 0,15% lin-dan olja. Uničuje škrlup, monilijo. ja~ blanovo plesen, z dodatkom pa gosenice in druge grizoče žu~ želke. Škropi se pred cvetjem, ko se pokažejo prvi lističi. Drugo škropljenje Škropi se 2 tedna po cvetenju. Drugo škropljenje učinkuje na iste bolezni kot prvo. Pismo iz Železnikov Tretje škropljenje Škropljenje opravimo 2—3 tedne no drugem, z istimi škropivi. ko v lokalnem kot v splošno- Bakrena škropiva vplivajo na zgodovinskem obsegu. škrlup bolj kakor žveplenoap- Iz področja socialne dejavno- nena brozga in je potrebna za~ sti moramo omeniti delovanje to največja previdnost, ker Sf^L k^hinle.1.nf ^.l^1 zlasti v vlažnih letih povzročajo večje opekline na listju in Savo je treba regulirati Kadar dežja in nalivov, la svojo smer in se zarezala v Sava v gornjesavski dolini ne predstavlja nobene nevarnosti. Drugačna slika pa se nam po- no slabo okolje. Zal opravljata spremenile in izboljšale z usta- predmetov, ki nazorno pojas-zaenkrat to službo le dve se- novitvijo porodnišnice v Kra- njujejo naš družbeni razvoj ta-stri — čeprav so potrebe mnogo večje. Pomanjkanje sposobnega kadra v tej stroki je morda še večje kot v zdravniški. Vsekakor bo treba dotok mladink na šolo za patronažne sestre povečati, kajti le s patronažne službo lahko zajamemo nadzor nad vsemi nosečnicam: in materami ter novorojenčki. PORODNIŠNICA V KRANJU Število porodov v bolnišnicah se je po vojni tako dvignilo, da so postale vse porodnišnice pretesne. Stanje v ljubljanski porodnišnici je težavno, kajti o" koli 2.000 porodov na leto se tu opravi več, kot je normalna kapaciteta prostorov. Iz našega okraja je v letu 1954 bilo rojenih v porodnišnici 731 otrok — od tega iz Kranja 414. Nedvomno bi se to število močno povečalo, če bi ljubljanska porodnišnica lahko neomejeno sprejemala (v zadnjem času sprejema iz našega kaže, ko začno jesenski nalivi, okraja le še patološke, porode) k ~> vsak pcioček postane neva-- kajti v letu 1954 je bilo *e ren hudournik in je voda visoka vedno rojenih 928 otrok doma. tudi poldrugi meter. Takrat Porod doma je sicer skoraj Sava prične s svojo rušilno prav tako uspešen, kot v porod" močjo odnašati zemljo. Tudi v šoli. ki po zaslugi tajništva Sveta za zdravstvo in socialno politiko nudi šolarjem, pa tudi obrtnim vajencem vsak dan toplo malico. Svet za prosveto in kulturo iz Kranja je preskrbel šoli tudi številna potrebna učila. Posebno koristen je diaprojektor, ki ne služi samo pri pouku mladine, ampak tudi pri predavanjih za odrasle, kot smo to ne- sadju. Listne uši uničujemo z 1°/» pantakanom, 0,5—1% nikoti" nolom, 0,12% nikoprenom. Zelo učinkovito sredstvo za sesajoče žuželke (kaparje in uši) je paration, ki pa je izredno strupeno škropivo tudi za ljudi in živali. Breskve so po cvetju za vsa davno videli pri zanimivem škropljenja izredno občutljive, predavanju prof. Mlakarja »O Škropiti jih smemo samo z muš" Puščica kaže mesto, kjer si Sava koplje novo strugo zemljo, medtem ko je komaj sto metrov od tod prejšnja struga ostala prazna. Vsak dan smo gledali z vlaka, kdaj se bodo prizadeti lastniki ali občinski odbor, zdramili in obrnili eko v staro strugo, kar ne bi )ilo spričo poznejše nizke vode vrav nič težkega. Čakali pa mo zaman in voda že mesece eče po novi strugi in sedaj gro-i že bližnjim njivam. Sedaj je krajni čas, da prizadeti in pri-tojni činitelji ukrenejo vse po-rebno za rešitev zemlje. Sploh H oa bi bilo potrebno vso strugo Save regulirati, kajti tako bi pridobili precej zemlje, prav tako pa bi bila odveč skrb, da bi se umetno jezero pri Mostah zasulo. Ton zgodovini vzponov na Mt. Eve-rest«. Enako kot Svetu za prosveto in kulturo, je šola hvaležna tovarni »Niko«, ki je šoli darovala dragocen izdelek za pouk fizike. Vstopanje v članstvo »Prešernove družbe«, katere poverjeni- jim lesom in nikotinskimi pripravki v obrambo pred listnimi ušmi, ali z 1% solbarom, če se pojavlja kodra na listju. Cešnjevo muho uničujemo * 0.6% pantakanom pri srednje-ranih in poznih vrstah, ko se začno plodovi rdečiti. Škroplje- štvo je na šoli, je razveseljivo, nje, v presledkih 10 dni, 1—? saj je celo na oddaljenem Oj- krat ponovimo, strem vrhu sleherna hiša na- Ker je namen polet, škroplje-ročnica na družbine knjige. nja uničevanje grizočih in sesa-Za proslavo 10. obletnice osvo- jočih žuželk ter omejitev škr" boditve je bil na pobudo odbo- lupa in drugih gljivičnih bora Socialistične zveze izdelan lezni, ki uničujejo listje, sadje obširen program o javnih proslavah v Selcih, Železnikih in Martinj vrhu, kjer je bila v nedeljo 24. t. m. proslava 12. in poganjke, moramo paziti, da te dele enakomerno in skrbno poškropimo. Premočno škropljenje je škodljivo in povzroča obletnice konference SKOJ za hude opekline na listju in sad- Gorenjsko. Poleg kresov, ki jih ju. Najprimernejši čas za škrop" bo zakurila mladina po hribih, ljenje je v jutranjih ali poznih bo v proslavo zmage simbolično popoldanskih urah in ne ob zagorel tudi stari zgodovinski sončni pripeki, plavž v Železnikih. Franc Cijan nišnici (saj nobena mati V o-kraju ni lani rodila brez strokovne pomoči babice ali zdrav letošnji jeseni je močno narasla in je nekaj kilometrov vzhodno od Dovjega spremen:- Raj lahko povzroči malomarnost! (Nadmljevanje i m konec) je tega kriv, ker je krivec znan: ta je malomarnost! (krivda je prav gotovo v prvi vrsti na skladiščniku, kakor tudi na sami upravi podjetja, ki delo Poročali smo že, da je bila povzročena v skladišču trgov- gotovo posvetovalnice za matere Bkega podjetja »Sadje« Kranj ln otroke. materialna škoda, zaradi malo- V Kranju je takšna posveto- marnega odnosa do dela. Ško- valnica odprta vsak torek in da je nastala zaradi delne okva- svojih uslužbencev ni nadzoro- re orehovih jedrc. vala v zadostni meri). Toda pri Disciplinsko sodišče podjetja, vseh takih in podobnih pojavih ki je obravnavalo ta primer, je je pomembno predvsem nekaj ugotovilo, da ni bila posvečena drugega: odnos do dela, odnos orehovim jedrcem (blagu, ki je do družbene lastnine, ki je še hitro pokvarljivo) tako pozor- vse premalo razvit pri nekate- nost, kot bi bilo potrebno in da rih posameznikih. Gre za poj- so bila le-ta vskladiščena na movanje, češ saj je blago od vlažnem prostoru, kljub temu podjetja, saj ni moje. (V kon- da bi se jih lahko preložilo na kretnem obravnavanem prime- bolj suho mesto. (V pisarniške ru bo podjetje svojo izgubo na jo vztrajnostjo in trdno voljo prostore, kjer so še sedaj.) Ra- orehovih jedrcih krilo prav go- dosegel mnogo uspehov. z en tega je imelo podjetje mož- tovo s povišanimi cenami dru- Tamburaši so sami pionirji in nost sproti sušiti orehova je- gih proizvodov.) Toda ljudje s mladinci, toda kljub temu ima- drča na pekovski peči pri Ker- takimi pojmovanji se vse pre- nu, ki je bila podjetju od za- malo zavedajo, da se škoda, četka januarja vseskozi na raz- povzročena zaradi malomarno- polago. sti na vsakem posameznem de- Po toči zvoniti je prepozno! lovnem mestu, odraža nato na Toda uprava podjetja je kljub cenah ostalih proizvodov in da temu osnovala posebno komsi- to malomarnost čutijo tudi ti jo, ki je ugotovila na osnovi posamezniki na lastni koži — skladiščne kartoteke in inven- kot potrošniki, saj smo vendar ture dne 31. marca 1955, da se VSi potrošniki! je v skladišču od 1. januarja do pmy got()VO je takih primerov 31. marca 1955 pokvarilo na- malomarnega odnosa d() dela in mednje blago: orehova jedrca drlI?benP lastnine še tudi dru še sprejeli izredno prisrčno in __ sfjin' Utrdili so kulturne stike Pred tedni je z uspehom kon-centiral v Sp. Gorjah tamburaški zbor DPD »Svoboda« BI. Dobrava. Ze več let vodi zbor tov. Jaka Jakopič, ki je s svo- jo za seboj že vrsto uspelih nastopov doma in v sosednjih vaseh. Sodelujejo tudi na vseh proslavah na Dobravi. Koncert jo bil dobro pripravljen. Izvajalci so pokazali velike sposobnosti in mnogo talenta ter izvajali skladbe tako enotno, tako skladno in tako skrbno, da je bilo« navdušenje občinstva povsem upravičeno. V Gorjah so mlade tambura- Potrošniki in cene jo na vse proizvode enake ali vsaj približno enake marže. V skati pri vsakem proizvodu e-nak dohodek je nemogoče, ker so cene nekaterim izdelkom maksimalne ter v teh prime- V današnji številki našega lista začenjamo razpravo < nadvse zanimivi temi: o vprašanju cen, ki neposredno vpliva jo na našo življenjsko raven. Potrošniki valimo krivdo za vi- rih dohodek še zdaleč ne* dose soke cene le na trgovino; toda na oblikovanje cen vpliva tudi že potrebne višine za kritje proizvajalec. stroškov (mlevski izdelki, slad" O tem, pravzaprav začaranem krogu »kdo je kriv za viso- kor, petrolej, olje uvožena ke cene«, bomo začeli objavljati članke in prepričani smo, da mast itd.). To blago' pa v špe- homo pri prizadetih naleteli na odziv, vse to pa v cilju raz- cerijskih trgovinah tvori vsaj bistriti pojme našim potrošnikom in skušati poiskati vzroke, dve tretjini prometa in je zato ki povzročajo visoke cene. Cene v trorevini na drobno Marsikje prevladuje mnenje, da je le trgovina na drobno tista, ki odloča po kakšni ceni bo prodajala svojim odjemalcem določeno blago. To je aktualno zlasti v času, ko cene neprestano nihajo ali celo kažejo ^ prometa in normo prome-tendenco porasta. Pri tem po- ta. bresti na kredite za obratna sredstva za rezervni in investicijski sklad; prispevek za kadre (po predpisih); anuitete; oskrbnino za v delavce in uslužbence nujno priračunati drugim proizvodom večji dohodek, sicer ht bila trgovina nerentabilna. Skoraj vsaka trgovina posluje v drugačnih pogojih — nekje je promet boljši, drugje zopet ni Ltd. Taki in podobni razlogi jim odstopili dvorano brezplač- fitanjt "£ I^ud^nf raz' g0d' V dmSih ****** d(,V(>" no. Ta gesta je nedvomno zelo pozitivno vplivala na še tesnejše kulturno sodelovanje med o-bema krajema. Koncert je bil prvi nastop v ličnem novozgrajenem kulturnem domu v Gorjah, ki so ga domačini z veliko požrtvovalnostjo sami zgradili. lika ))2.45 kg. Od 92.45 kg orehovih jedrc je bilo 55 kg odpadkov (plesniva in pokvarjena jedrca), 37.4*» kg pa je nastala razlika pri sušenju jedrc. EPILOG Takih primerov in morda tudi še hujših! Zato je dolžnost vodstev podjetij, delavskih svetov in vseh or/talih organov družbenega upravljanja, da se povsod, na vsakem koraku, bore proti tem pojavom, ki so v neprecen- Ne bi na tem mestu na dolgo ljivo škodo našega socialistline" in široko razglabljali o tem, kdo ga gospodarstva. trošniki največkrat iščejo vzroke v težnjah trgovine za dobičkom, kar povzroča slabo voljo tako pri kupcih kot pri prodajalcih. Skušali bomo obrazložiti kakšen je sestav maloprodajne cene in kje so vzroki za podražitve. Maloprodajna cena se večinoma oblikuje takole: proizva za prvih 7 dni bolezni; plače vplivajo na r.,zlicnost rf irT delavcev in uslužbencev s so- cen. Zato tudi ni mogoče, da bi bile cene tistemu blagu, kf nima enotnih cen v vseh trgovinah, enake, pri tem pa ne mi slimo, da so opravičene velike razlike. so clalnim zavarovanjem, ki so o-mejene z določenim odstotkom Ce ostane še kaj, pomeni preostali znesek dobiček trgovine. Načeloma trgovini dobiček ni potrefben, zato ga tudi ne o-st'lvai'Na alf pa le v izredno tnajhnlh zneskih, ki jih mora odveati drž. organom. Važno je le, da marža zadošča, za kritje To so le splošne ugotovitve o cmah in maržah v trgovini na drobno, problem cen v celott pa seveda ni tako preprost kot to izgleda. Včasih so vzroki visokem cenam okvare blaga t"'1" izdatkov. Izraženo v odstotkih transportu, v skladišču itd. Ne" znašajo maržo trgovine na drob jalčeva prodajna cena plus no povprečno od 4.5% do 1 ' l stroški je nabavna cena trgo- od prometa (v letu 1954). Tako vine na drobno. K tej prišteje n. pr. znaša v špecerijskih tr- maloprodajalec maržo in tako govinah marža od 7.4% do 8' I, dobi maloprodajno ceno. V ne- v manufakturnih okoli 4,5 do katerih primerih pa določi ce- 5%, železnini 6%, pri obutvi no na drobno proizvajalec in dt» 6% in v trgovinah s sadjem in za kritje stroškov m i'"-"-oda- zelenjavo 12%. jalcu popust (rabat). Ce primerjamo te marže z Bistveno je sedaj kakšno mar- maržami v predvojni trgovini pomanjkljivosti, žo zaračunajo trgovine na drob- lahko ugotovimo, da so sedanje račun trgovine dvomno je problem tudi v teh" nični onrerni podjetij, dobri'* prevoznih sredstvih, iznajdljivosti pri nakupu itd N*o, o-r. ■ vo za oblikovanja določene ravni cen na drobno pa je treb» iskati pri nabavnih virih, to '** v proizvodnji. Seveda ne mislimo, da n< ob»tojajo ponekod tudi drug'" ki gredo O* in povzročaj«' no, zato preglejmo, kaj vse mo- marže nizke. Seveda je eden tudi zvišanje cen (nenotrebn > ra kriti trgovina iz marže. Se- glavnih razlogov v tem. da ka_ višanje odkupnih cen. nepravil stavni deli marže, ki predstav pitalistični trgovec zahteva do- no tehtanje pokvarjeno fdat*'7 lja celotni dohodek trgovine so: b'ček, naši trgovini pa ta ni po- itd). To je pa že kršitev zako" materialni stroški (najemnina, treben. S tem pa ni rečeno, da nitih predpisov in soc. poslov" potrošni material, kalo, PTT se marže ne morejo nič več ne muralo. o čemer bomo »Pre 1M.); amortizacija; stalni pri- znižati! govorili prihodnijč. spevki družbeni skupnosti (ob- Največkrat slišimo prigovor resti na osnovna sredstva! o- Češ, zakaj trgovine ne pribija- Ivo Sci'c (■LAS CORKNMKkK Iz sodnih duoran Kino Kino »Storfič«, Kranj: 29. IV. Kino Naklo: 1. maja ameri-do 2. V. ameriški film »Banditi ški barvni film »Kapitan Hora- Okrajno sodišče v Radovljici Je v zadnjem času obravnavalo *?Qt več slučajev nedovoljenega kovanja. Ta kazniva dejavnost *e tudi v našem okraju v zadnjih mesecih spet pojavlja v yečji meri. Sodišče ima zlasti Opravka z ljudmi iz sosednjih republik, ki skušajo kramariti Po naših krajih z razno manufakturno in galanterijsko robo. So to povečini ljudje, ki nočejo Prijeti za resno in redno delo in •Jrušajo živeti na račun lahkovernosti drugih na enako lagoden način, kakor jim je to u-apelo v predaprilski Jugoslaviji. V promet spravljajo navadno le Uanj vredno blago. Zlasti si ne delajo reklame z ročnimi urami, ki jih dobivajo, kakor iz-Kleda čez mejo po črnih kanalih. Pri tem je značilno, da skušajo ti elementi prikrivati svoje Prepovedane pasle vočkrat z nekakšnimi potrdili »lastnikov« te-4& blaga, ki naj bi prodajalca PoohV.ščali v razpečavanje bla-8a na račun »lastnikov«. Prav Pogosto pritegnejo k svojimi trgovskimi podvigi še »pomočnike«. Te porabljajo za prežanje •a varnostne organe, da bi jih le motili in presenečali pri razpečevanju robe. Se celo pa jim Pridejo prav taki pomočniki takrat, če jih budna očesa miličnikov le odkrijejo. V takih slučajih skuša tisti od njih, ki ima Ugodnejšo priliko za pobeg, z blagom odoetati. drugi, ki se •nora izročiti organom, pa si omisli navadno izgovor, da je bil le slučajno v družbi neznanega storilca. Seveda pa sodišče takim izgovorom ne naseda. Opozarjamo na vse te elemente, ker po izkustvih, ki jih imajo sodišča v teh stvareh, ne vršijo samo kaznivih dejanj nedovoljenega trgovanja, temveč hkrati tudi goljufajo ljudstvo z malo vredno robo, ki jo prodajajo z razmeroma visokim dobičkom. Razen tega se pa ob takih prilikah večkrat tudi ugotavlja, da izrabljajo ti elementi pohajanje po hišah tudi za tatvine. V zadnjih mesecih se je pa tudi med domačini pojavila oblika nedovoljenega trgovanja, ki jo je treba javno ožigosati. Gre za primere prekupčevanja z lesom. Gozdna uprava prodaja namreč na panju za nižje cene osebam, ki se obračajo nanjo, ker potrebujejo les za gradnje ali popravila hiš oziroma kurjavo, manjše ali večje kontingente, ki jih pa nekateri potem preprodajajo z dobički dalje. Naše sodišče je v tej smeri sodilo že celi vrsti obdolžencev, zlasti iz bohinjskega in blejskega kota. V večini teh primerov se je izkazalo, da so vrnile tak les poslovalnice tamkajšnjih kmetijskih zadrug. Pretekli teden je stalo pred sodiščem spet 6 domačinov iz Podhoma, ki so vsi preprodali od Gozdne upraye jim dode^e-ni oziroma prodani les z dobičkom tovarni lesne embalaže v Vintgarju. Doseženi dobiček se po dokaznih podatkih suče o-krog 60 000 dinarjev. Tudi skupno izrečene kazni so bile odmerjene v tej višini. Obravnavani primeri narekujejo organom, da posvečajo vso pažnjo tem manipulacijam, ker se vsiljuje domneva, da so prizadete kmetijske zadruge in nekatera naša podjetja naravnost povezana z ljudmi, ki dobivajo od Gozdne uprave les za ugodno ceno. Seveda bo pa tudi Gozdna uprava morala biti v bodoče skrbnejša pri izbiri onih, ki naj bi še dobili tak les, poskrbeti bo pa treba tudi za primerno kontrolo uporabe tega lesa. Martin Stare, čevljar iz Boh. Češnjice je bil pretekli teden po Okrajnem sodišču v Radovljici obsojen na 5 mesecev zapora, ker si je v letu 1954 postopoma prilastil v čevljarskem podjetju »Zlatorog« v Srednji vasi, kjer je bil uslužben kot za- Delovni kolektiv Lesnoindustrijskega rodjefia Preddvor čestita vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine za praznik 1. maj ter 10. obletnico osvoboditve Živinorejski odbor OZZ Kranj odbvesča vse živinorejce da bo v sredo, dne 4. maja SEMENJ za krave in telice v Bohinjski Bistrici in plemenski sejem za bike pincgavske pasme v petek, dne 6. maja V NAKLEM PRI KRANJU časni poslovodja, od iztržka za popravilo čevljev din 36.700. Napram podjetju je prilaščanje teh iztržkov prikrival nekaj mesecev na ta način, da v poslovnih knjigah ni črtal posameznih vplačil. Na obravnavi se je skušal izgovarjati, da si je te zneske le izposojal. Sodišče je izreklo razmeroma strogo kazen. Zlo gospodarskega kriminala se je razpaslo tudi v naših krajih v toliko občutni meri, da je sodišče prisiljeno seči po ostrejših sankcijah, ker se bo le tako dalo še dosegati namen kaznovanja. Ta pa je po našem kazenskem zakoniku preprečevanje družbi nevarnega delovanja, prevzgoja storilcev ter vplivanje na razvoj družbene morale in družbene discipline državljanov. Dokler se stanje vidno ne izboljša, bo za dosego tega namena treba izrekati dosti strožje mere, kakor pa so se odmerjale za slična kazniva dejanja do zadnjega časa. Korzike«. Predstave v petek ob 18. in 20. uri, v soboto ob 16. in 18. uri, v nedeljo in ponedeljek ob 16., 18. in 20. uri. Kinoteka predvaja ameriški film »Zlati ključ«. Predstave: 1. maja ob 14. uri, 2. maja o 10. uri. Matineja 3. maja ob 10. uri ameriški film »Črni človek«. Letni kino »Partizan«: 29. IV. ameriški film »Zlati ključ« (samo danes). 30. IV. premiera ameriškega filma »Crni človek« (samo danes). 1. V. do 4. V. ameriški barvni film »Robinson Crusoe«. Predstava dnevno ob 20. uri. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 19. ure dalje, ob nedeljah od 13. ure dalje. Kino »Svoboda«, Stražišče: 30. IV. do 1. V. ameriški film »Jutri bo bolje«. Predstave: v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. 2. maja ob 15., 17. in 19. uri ameriški film »Banditi Korzike«. 3. maja ob 15., 17. in 19. uri ameriški film »Črni človek«. ZELO VESELO in dobro razpoloženo je perilo po pranju z oven milom. S«j to milo perila prav nič ne muči, ampak le neguje, ker pere hitro, temeljilo in prizanesljivo. EN tio«. Mladini se priporoča! 6. in 7. maja jugoslovanski film »Vsi na morje«. Predstave ob petkih ob 20. uri, ob sobotah ob 20. uri, ob nedeljah ob 18. in 20. uri. Kino »Krvave«, Cerklje: 30. aprila in 1. maja jugoslovanski film »Vsi na morje«. Predstave ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17. ter 20. uri. SPORED NOGOMETNIH PRVENSTVENIH TEKEM GNP ZA NEDELJO 8. MAJA 1955 Na Bledu ob 15.30 uri: Bled : Prešeren, služb. Gradinski. V Lescah ob 14. uri: Prešeren : Bled pionirji, služb. Legat. V Tržičn ob 15.30 uri: Tržič : Mladost, služb. Šter. V Šenčurju ob 15.30 uri: Svoboda : Ločan, služb. Erzin. V Kranju igrišče Triglava: ob 13.45 uri Triglav : Ločan, službujoči Soklič, ob 14. 30 uri Triglav : Ločan mladinci, služb. Soklič B. V Stražišču igrišče Mladosti ob 9. uri: Mladost Jesenice, mladinci, služb. Penko. Ob 10.30 uri Mladost : Trižč, pionirji, služb. Penko. Gibanje prebivalstva V KRANJU Poročili so se: Jakob Čimžar, delavec in Leopolda Rant, natakarica; Franc Bajželj, elek-tromehanik in Cvetka Berčič, trg. pomočnica; Janez Logar, pek. mojster in Stanislava Koreni, delavka; Janez Ahačič, tektsitlni tehnik in Stanislava Rozman, nameščenka; Karol Tramte, vodovodni instalater in Klara Šilar, nameščenka; Dušan Lozar, nameščenec in Marija Košmerl, delavka; Franc Le-mut, konstruketer in Bogomila Oman, finomehanik. GLEDALIŠČE MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V soboto 30. aprila ob 19.30 urj Herbert: Vsakih sto let. Komedija v treh dejanjih. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Četrtek, 5. maja ob 20. uri: Gostovanje Mestnega gledališča z Jesenic. J. B. Pristlev: »Nevarni ovinek«. —■ Izven. Nedelja, 8. maja: Gostovanje v Železnikih ob 15. uri: Joseph Kesselring: »Arzen in stare čipke«. MALI OGLASI Naprodaj lepa hiša (bivši mlin), dobra vodna moč, v bližini Kranja. Informacije se dobe Primskovo 192. Gradbena parcela — zelo lepa lega v Lescah — ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista. Prodam srednjo težko kravo, ki bo koncem maja v tretje te-letila. Dolar Anton, Vrba p. Žirovnica. Prodam čistokrvnega psa (8 me:ccev) ovčarja ter bencinski dvotaktni motor 5,5 KS (2800 obratov v min.). Viktor Oster-man, Kranj, Kopališka ul. 4. Šivalni stroj, skoraj nov, nemške znamke, ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista. Tapetniške pomočnike sprejme Tapetništvo Radovljica. Prodam lepo stavbno parcelo na Kokrici. Naslov v upravi lista. Nudim stanovanje in hrano poštenemu dekletu za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi Usta. Prodam radio »Savica« in pisalni stroj »Adler« manjše oblike. Jazbec, Klane 37, Kranj. Prodam po ugodni ceni 20 komadov vrtnih zaklopnih miz. Poizvedbe pri Hafner Tomaž, Vaše 3 pošta Medvode. Iščem perice za na dom. Naslov v upravi lista. Prodam skoraj nov tapeciran C'obok — športni voziček. Povprašati na upravi lista. Iščem šiviljo za delo na domu. Isaslov v upravi liria. Kupim dobro ohranjen pogrez-Ijav šivalni stroj. Naslov v u-pro\i lista. Prodam dve zazidljivi parceli ob cesti na Rupo. Naslov v u-pravi lista. Zdravo upokojenko ali dekle srednjih let sprejmeta zakonca za dopoldanska samostojna gospodinjska dela za hrano 'n stanovanje. Ponudbe na upravo li-eta pod »Kranj«. Pošteno in mirno starejše dekle išče prazno ali opremljeno sobo kjerkoli na Jesenicah. Ponudbe pod »Mirna« na upravo lista. Gostilna »Križnar« Preddvor obvešča cenjene goste, da ukinja v času sezone od 1. maja do 1. septembra prosti dan ob torkih in se priporoča za obisk. Kmečko posestvo na Povijah v izmeri cca 10 ha se odda v najem po dogovoru za daljšo dobo. Interesenti naj se zglasi-jo pri ObLO Gorice pri Golniku. Prodam kompleten zidan štedilnik, ogled vsak dan. Kokrškl breg 5. Kranj. Prodam motorno kolo 350 cm3 Horeks Viktorija. — Klane 37, Kranj. Prodam mlado brejo kravo, ki bo teletila v začetku maja. — Senk Jakob, Hotemože 40. Medja Neža, gospodinja iz Nemškega rovta štev. 20 preklicu-jem vse žaljive besede, katere sem govorila o Mileni Gaser iz Nemškega rovta štev. 6 in jih proglašam za neresnične in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. OBJAVE POZIV Mestni odbor ZB NOV v Kranju, organizira obisk proslave 10. obletnice osvoboditve Begunj, ki bo dne 8. maja dopoldne. Kdor se želi udeležiti te proslave, naj se prijavi na Mest- nem odboru ZB NOV (nad Delikateso), Majstrov trg 1, zaradi preskrbe prevoza z avtoburi. OBVESTILO! Od 3._maja 1955 dalje je ukinjena redna proga Kranj—Golnik z odhodom iz Kranja ob 7.20 uri in odhodom iz Golnika ob 10.20 uri. Ob nedeljah ostane vozni red neizpremenjen. Avtopromet - Kranj ZAHVALA Vsem sorodnikom in znancem ter kolektivu »Pletenine« se zahvaljujem za vence in obilno udeležbo na zadnji poti moje žene Kati Kaltenekar. Žalujoči mož Franc Kaltenekar RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorja Okrajnega ljudskega odbora Kranj razpisuje mesto DIREKTORJA ZA TRGOVSKO FODJETJE SENCUR v Šenčurju. Pogoj: trgovski pomočnik z 10-letno prakso. — Plača po tarifnem pravilniku. Prošnjo z vsemi potrebnimi dokumenti in življenjepisnimi podatki je vložiti na Tajništvo Okrajnega ljudskega odbora Kranj do 7. maja 1955. Ollo Strasser: JCiller št. 2 NOVO GIBANJE — STARE IDEJE Konec marca letos se je pojavil v zahodnem Berlinu nek Človek manjše rasti, na videz nebogljen in neopazen. Vendar J° prav ta človek postal »sen-7;uija dneva«. Ko je hotel imeti v neki dvorani konferenco z kovinarji, mu je to preprečila Policija. Ko je nato poskušal **četi razgovor v bližnji kavarni, je prav tako intervenirala Policija. Zato je govoril zbranim dopisnikom kar pod milim nebom. Pripovedoval jim je o svojih načrtih, kako sedaj potuje po večjih nemških mestih in organizira »kader funkcionarjev« *a njegovo gibanje. Poved;.1 je, na namerava sprožiti »najmočnejše gibanic v Nemčiji . >Ne 8re tu za neko preživelo obliko Politične stranke«, je pojasnil, ^nrjarvee /a gibanje, katerega jUni bodo lahko ostali vklju-^l"ni v starih strankah, ki jim Pripadajo doslei«. Stranke bo-^o itak preživele, je nadalje-val, ostalo pa bo novo gihanje *~ s starimi idejami — ki so vzniKle v prvem obdobju porajanja nacizma v Nemčiji. — »Nemško ljudstvo je že zdavnaj izgubilo željo, da bi bilo dena-cificlrano«, je pribil. »NOVA« IDEOLOGIJA Najbolj se je razvnel, ko je govoril o ideologiji njegovega gibanja. Govoril je o tem, kako je treba organizirati novo Evropo (spomnimo se Hitlerjevega »novega reda«!). Ta nova Evropa naj sloni na treh stebrih: na Franku(!), na De Gaul-lu in na njem' Namesto kapitalizma, bo v Nemčiji vzpostavljen »soUillarizeim osnovan na korporativi/.mu in decentralizaciji«. Aktivno in pasivno volilno pravico za korporativno komoro bodo imeli samo »kristjani« (izognil se je besedi »a-rijci«!), medtem ko se bodo morali Zidje asimilirati ali pa bodo zgubili državljanske pravice, ker »se ne more ignorirati biološka in organska stvarnost, oziroma odpraviti rasne razlike« (odkrita vrnitev na nacistični rasizem, čeprav se govori o »asimilaciji«!). »Obnoviti hočem korporacije in nacional-socializem, tisti primarni nacional-socializem, ki je bil izdan in popačen. Vreči hočem Adenauerja, tega Pierra La-vaila Amerikancev«, je vzkliknil na koncu. kdo je ta Človek? Ko beremo, kako vstaja komaj 10 let po strašni katastrofi, v katero jo pahnil človeštvo Hitler, nov človek, ki mu jo na las podoben, se nehote sprašujemo: kdo je ta človek? To je* Otto Strasser. Kdor je zasledoval zgodovino Nemčije po I. svetovni vojni, ga pozna. Najprej social-demokrat, pozneje zapusti to stranko in se priključi Hitlerju. V jeseni 1920. leta se prvič sestane z njim in z generalom Ludendorfom. Ze takoj se s Hitlerjem nista prav preveč ujemala v značajih, vendar niso bila nasprotja med njima tolikšna, da sodelovanje ne bt bilo možno. Strasser postane sodelavec nacističnega organa »Vdlkischor Reobachter«. 1925 leta ga najdemo že na položaju odgovornega urednika ča- sopisa - »Nazionalsozialistische Briefe«. Njegovo ime stopa v nacionalsoeialističncm gibanju med imena njegovih najvidnejših predstavnikov. Na kongresu nacionalsociali-stične stranke v Hanoveru so delegati sprejeli Strasserjev program in odbili program, ki ga jc kongresu predložil Hitler. Tu začne odkrit spor med Strasser-jem in Hitlerjem, ker samo e-den je bil lahko — vodja. Sprva je sodeloval s Strasserjem tudi Gbbbels, vendar se je le-ta — potom ko je Hitlerju uspelo mimo kongresa dobiti podporo stranke — skesal in priključil Hitlerju. Strasser kljub temu trmasto vztraja. 1930. leta organizira svojo »črno fronto«, ki naj bi vrgla Hitlerja z vodstva stranke in realizira lastno koncepcijo nacionalsocializma. BEG v kanado 1933. leta pride na oblast Hitler. Strasser beži pred njim najprej na Češko, od tod v Švico in iz Švice v Francijo. Hitler je pošiljal za njim svoje agente, da bi ga ubili, vendar ko je vedno pravočasno rešil. Iz Pariza je zbežal zadnji dan preden so ga okupirali Nemci. Pre- ko Španije in Portugalske se mu je posrečijo priti v Kanado. Po drugi svetovni vojni je Strasser zelo spretno začel svojo politično akcijo. Osnoval je »Ligo za obnovo Nemčije« in dobil v Nemčiji precej pristašev. Preko njih je širil svoje poslanice, ki jih je zelo pogosto pošiljal »nemškemu narodu«. V Kanadi je Strasser objavil dve svoji knjigi. Letos je izšla njegova knjiga »Jaz in Hitler«. Kakšna je ta knjiga najlaže ocenimo, če iz nje citiramo en sam stavek: »Ideja nacionalsocializma ostane edina ideja, ki lahko reši mojo domovino.« KONČNO — VRNITEV Takoj po vojni začne Strasser bitko za povratek v domovino. Ta bitka je zelo zanimiva. 1951. leta je minister za notranje zadeve odbil njegovo prošnjo za potni list in za vrnitev nemškega državljanstva. To je utemeljil s tem, da je Strasser soodgovoren za osnovanje nacionalsocializma, čeprav se jo s Hitlerjem razšel. Strasser ni bežal iz Nemčije, pravi nadalje obrazložitev, zaradi istih pobud kot so bežali nemški demokrati, marveč zato, ker je hotel biti to kar je bil Hitler, dva pa ni- sta mogla biti na istem položaju. Strasser se s tem pojasnilom ni zadovoljil, marveč se je obrnil na ustavno sodišče v Karls-ruhe. Tudi to sodišče mu je odbilo prošnjo. Zato se je obrnil do sodišča v Kolnu, ki je 1953. leta odločilo,, da je treba vrniti Strasserju državljanstvo. Ministrstvo za notranje zadeve se je ponovno pritožilo na kasa-cijsko sodišče, vendar tudi to sodišče potrdi odločbo sodišča iz Kolna. Vsa stvar pride nato pred sodišče v Berlinu, toda tudi to razsodi v korist Strasser-ja. Na ta način se je po 22 letih izgnanstva Otto Strasser spet vrnil v Nemčijo. Začel je svojo politično akcijo, kot jo je opisal berlinskim novinarjem. Ze ko je stopil na letališču v Frankfurtu na nemška tla. je izjavil: »22 let sem bil v pregnanstvu, vendar sem 22 let mlajši od Adenauerja.« S tem je hotel povedati, da ima še vedno 22 let. pred seboi za realizacijo tistega, kar si ie omislil. Ne bi se hoteli spuščati v p-n-gnoze, vendar je dejstvo, da Strasser razen preganjanja policije v Berlinu, ni zaenkrat naletel na drupe zanreke. Napredne sile Nemčije molče . . . ZANIMIVOSTI DEVET GRAMOV BRADE V ENEM LETU Nek pariški zdravnik je že dalj časa proučeval rast brade in njeno težo. Izračunal je, da je teža brade, ki zraste povprečnemu moškemu na en dan, težka 0,0246 grama, j V enem letu pa je količina vse brade enega moškega težka le devet gramov. ALKOHOLIZEM NA POLJSKEM Kakor javlja poljski časopis »Lotski ekspres« je razen redkih izjem vsak poljski gradbeni delavec alkoholik. V istem časopisu je tudi objavljeno, da 25 odstotkov delavcev drugi dan po prejemku svojega zaslužka ne pride na delo. S 129 METROV VISOKE STENE JS PADLA V MORJE LOVCI NA DIVJE PRAŠIČE Francoski list »Figaro« je pred kratkim objavil, da je pri Salermu mlada ženska padla s 129 metrov visoke stene v morje in pri tem dobila samo lažje poškodbe in ) si nekaj kosti samo nalomila. Asunita Gidi, stara šele 23 let, se je pov- ) zpela na zaščiten obmorski zid, steno, da bi z nje imela lepši razgled. Med tem pa se je naenkrat vzboklina na steni, za katero se je držala, odlomila in dekle je izgubilo 1 ravnotežje. Imela je še toliko prisebnosti, da je izvedla skok, tako da je s 129 metrske višine oadla v vodo na noge in ostala pri življenju. HELIKOPTER ZA ENO OSEBO S helikopterjem za eno osebo so naredili že več uspelih poletov. Zanimivo je to, da je helikopter težak le 200 kilogramov in doseže lahko hitrost 122 kilometrov na uro. PRIBLIŽNO 1200 KILOMETROV NA URO JE HITROST KAŠLJA Doktor Benjamin Bos iz ZDA je izjavil pred svojimi kolegi na kongresu ameriških eksperimentalnih biologov, da ima človeški , kašelj približno 1200 kilometrov hitrosti na \ uro. Ko mora človek zakašljati, ima zračni itok takoj hitrost 1200 kilometrov na uro, ko se približa jabolku se hitrost zračnega toka zmanjša na 200 kilometrov, v trenutku, ko pa gre zračni tok iz ust ima kašelj hitrost j le še 25 kilometrov na uro. To je dr. Bos izračunal s pomočjo rentgenskih žarkov, s pomočjo neke tekočine za radioaktivno snemanje in s posebnim števcem, ki ga je dal v grlo osebi, na kateri je delal ta eksperiment. V AMSTERDAM SO PRIPELJALI NAJVEČJI KLOBUK Največji kavbojski klobuk na svetu, ki ga cenijo na 1500 dolarjev Ln katerega je izdelovalo 43 delavcev, so Pred nekaj dnevi pripeljali z letalom iz ZDA na amsterdamsko letališče. Naivečii klobuk na svetu bodo razstavljali v več mestih Holandije, kot re-( klamo ameriške industrije klobukov. Za kratek čas BREZ SPREMEMB Oče: »Tale tvoj oboževalec pa kar malo preveč pozno v noč poseda pri tebi. Ali ti mati ni nič povedala o teh vprašanjih?« Hči: »Povedala, povedala. Rekla je, da se moški niso prav nič spremenili.« PRI FRIZERJU — Kako želite, da vas 'ostrižem? — Molče. Na Gorenjskem povzročajo vsako leto na njivah veliko škodo divji prašiči, katerih je zadnjih nekaj let vedno več. Zato lovci z vse Gorenjske organizirajo vse več hajk na te »mrcine«, prav gotovo pa ni nobena skupina lovcev na Gorenjskem tako uspešna v borbi proti tem velikim sovražnikom — divjim prašičem, kot so lovci na Ljubnem. Precej so jih že položili »na ščetine«. Ni še dolgo tega, kar so enega petkrat zadeli, mu odbili taco, ga več ur preganjali po gozdu — končno pa jim je ušel čez mejo. Danes pa vam bom povedal eno izmed številnih zgodb, kako so ljubniški lovci uničili »zalego«, tako jo sami imenujejo, divjih prašičev — tri mladiče in njihovo mati. NAMESTO SRNE STA ZA POJEDINO USTRELILA DVA DIVJA PRAŠIČKA To je bilo že lansko leto, meseca avgusta, ko so imeli lovci svojo »Veliko lovsko prireditev«. Za take zabave je pri lovcih običaj, da lovec prinese s seboj kar je ustrelil na. ""^jem sprehodu po polju in skozi gozd. Tuai Cvenkeljev Tone in Francelj sta šla na lov. Za lovsko pojedino bi rada ustrelila kakšno srno ali srnjaka. Tako sta menila. Toda, kot nalašč, sta imela nesrečen dan. »Na muho« ni prišel ne srnjak, ne srna. Ze precej časa sta hodila po gozdu, ko je Tone opazil, kako se je nekaj premikalo. Oba sta postala pozorna. Menila sta, da je zajec. Ta se je naenkrat pognal v dir, za njim pa še eden. Oba sta pomerila in sprožila pete'llna. »Zajec« je na mestu obležal. Zal jima je bilo, ker sta oba merila na enega. Ko sta prišla blizu ubite živalice, sta šele videla, da je bil divji prašiček, mladiček. Ne podcenjujte zdaj lovcev, češ, kakšna lovca sta, če niti ne vesta kaj streljata. Videti bi morali, kakšen je mladiček divje svinje, pa bi tudi vi ne vedeli, kaj gledate. Lovska strast ju je gonila po gozdu. Ne zaman! Približno čez uro se jima je nasmehnila sreča. Ustrelila sta še drugega mladiča. Za lovsko zabavo je bilo dovolj in šla sta domov. DRUGI DAN STA UJELA DIVJEGA PRAŠIČKA Kot skoraj vsako noč med 11. in 3. uro zjutraj sta Tone in njegov prijatelj Joža šla na prežo za divjimi prašiči. Pri tem moram omeniti, da ljubniški lovci skoraj vsako noč obhodijo njihovo polje, da bi »mrcine« vsaj prestrašili, če jih že ne bi mogli uničiti. Vsak dan so jim naredili veliko škodo, vedeli pa niso, kje se skrivajo. Ze večkrat so lovci, ko so tako čakali, videli velikega merjasca. Tone ga je menda že večkrat zgrešil. Kot so ga na oko cenili, je bil težak najmanj 150 do 180 kg. Zgrešiti pa ga vseeno ni težko, ker divji prašiči pridejo samo ponoči (in to najraje v zelo temnih nočeh) na njive ob robovih gozda. Tone in Jože sta že nekaj časa čakala. Naenkrat sta zaslišala hlastno cmokanje. Prašiči so se že gostili. »Le kako bi jih?« sta se spraševala. Če se približata, bodo slišali in zbežali. Tone je šel domov po pse, majhnega Runota in večjega belega, katerega ime za našo zgodbo ni pomembno. Ta dva sta takoj začela goniti divje prašiče. Večji je kmalu zacvilil. Verjetno ga je sunila kakšna divja svinja. Ni se upal več za njimi in je hodil le še za Tonetom. Runota pa ni bilo ne slišati ne videti. Opazoval je mladiča, brata tistih dveh prašičkov, ki sta prejšnji dan padla »na ščetine«. Ni ga pustil ne naprej ne nazaj. Tone in Joža sta zaslišala močno rohnenje svinje, njihove matere. Jože je šel na eno stran njive, Tone pa se je približeval cviljenju mladega prašička, ki g* je stražil naš junak Runo. Hitro je mladica prijel za zadnji nogi in ga z veselim obrazom odnesel domov. Mlad merjašček je bil star pri" bližno šele mesec in r-.-.l. Njegovo mater ; z sta videla le toliko, da sta si jo lahko zapomnila- ČLOVEK - PTICA Poleti nad vodo kot na smučarski skakalnici Smučanje na vodi se v zadnjih letih že uspešno uveljavlja, kot zelo priljubljena športna disciplina. Na velikih morskih obalah so že od 1951. leta velike prireditve in celo svetovna prvenstva v smučanju na vodi in prav tako tudi v skokih. Pred kratkim je Amerikanec Bern Crery napravil poseben poskus. Razen smuči, ki jih je imel pripete na nogi, si je naredil še posebno razpeto platno, podobno zmaju, kakršnega si naredijo otroci. To platno si je pritrdil s posebnimi pripravami na svoje telo in začel z novo vrsto športa, ki ga lahko imenujemo tudi akrobacija: skoki in poleti nad vodo. Prve nastope, v katerih je prikazal svoj novi šport »človek-ptica«, je izvajal na reki Sacra-mento. Privezal se je za motorni čoln, ki jo imel moč 250 konjskih sil. Ta ga je vlekel po vodni gladini s hitrostjo 70 kilometrov na uro. S pomočjo zmaja se je v trenutku, ko je čoln presegel hitrost 70 kilometrov na uro, lahko odlepil od vodne gladine in odletel v zrak. Kot ptica je najprej letel po zraku 5. potem 10 in končno kar 20 metrov nad vodo. Največja višina, ki jo je dosegel, je znašala 30 metrov nad vodno površino. Takrat pa se mu je pripetilo tole: motorni čoln je zavil, on je obdržal še prejšnjo smer in naenkrat se je znašel nad gozdom, ki je bil 15 metrov oddaljen od obale reke. Podobne podvige je večkrat ponovil pred več tisoč gledalci, ki so občudovali njegovo, štiri metre dolgo in tri metre široko platno. Ta »zmaj« omogoča Crervju, da se lahko v zraku obdrži tudi več minut, seveda pa je za to potrebna tudi velika fizična moč in kondicija. Med poletom mora zelo dobro obvladati ravnotežje. Najnevarnejši del poleta pa je ponovno spuščanje na vodno površino. Ce bi pri hitrosti 70 kilometrov na uro in z 10 metrov višine priletel na vodno gladino, bi bilo to, zelo verjetno, življenjsko nevarno. Manj nevarnosti pa je, če bi se pokvaril med poletom njegov »zmaj«, ker je Crery tako spreten in vedno prisoten, da si pravočasno odpne smuči in skoči v vodo tako, da je za življenje čim manj nevarnosti. Med poletom imajo najtežje delo telesa roke in vsaka večja utrujenost lahko povzroči izgubo ravnotežja ter tako seveda tudi smrtonosen padec. Okoli tretje ure zj„'.raj ga je Tone prinesel domov. Vsa njegova družina je morala pokonci, da bo videla, kaj je prinesel njihov gospodar. Škoda le, da nismo vsi videli, kako je mladič divje tekal po kuhinji, neusmiljeno suval z rilcem, kar se je premaknilo pred njim in kako je cela družina držala noge kvišku. Tako so ubili že dva mladička, tretjega Pa so ujeli živega. Upamo, da je to pot naš junak Runo za svoj uspeh dobil mastne j šo porcijo. TUDI MATERI NISO PRIZANESLI Čez teden dni sta šla Tone in Lojze spe* na lov. Spremljal ju je zvesti in hrabri Runo. Komaj sta v temni noči prišla 200 korakov iz vasi, sta že slišala renčanje divjih prašičev. Sla sta na jaso med gozdom in njivo. Tam sta zagledala dva velika prašiča. Oba sta streljala na enega. Na mestu sfa ga nodrla. Na d-', mladostniku je navadno v neko napačno zadovoljstvo, če jim pri tem popusti. S takim popuščanjem se počutijo zopet kot otrok in uživa vse tiste otroške prijetnosti, kakor so ga starši že razvadili. da se brigajo za vse oni in so vse odločitve vedno le na njihovih ramah. Na ta način seveda iz mladostnika nikdar ne bo odrasel človek. Zato je seveda napak zanj in za starše, če ga obravnavajo prestrogo in nepopustljivo. Nasprotno, preveč popustljivi starši kar enostavno pustijo mladega človeka kratkomalo na cedilu. Ta dela vse kar po svoji volji, kar pa je zopet škodljivo v dveh ozirih. Na ta način bo morda prišel v resne težave in dobil vtis, da ni staršem prav nič zanj. Kljub vsemu je namreč še vedno otrok in na dnu svojega srca to tudi dobro ve, čeprav tega dejstva samemu sebi in odraslim mnogokrat noče priznati. Na drugi strani se lahko zgodi, da izgubi komaj porajajoči se in še ne čisto določeni občutek goLo-vosti in samozavesti, če začuti, da odraslim, ki igrajo v njegovem življenju posebno vlogo, ni dosti mar, ali dela napake ali ne. ljudje večkrat pomagajo z različnimi poživljajočimi sredstvi kot so n. pr. kava, čaj in druge pijače. Tudi alkohol začasno prežene utrujenost, a samo v majhnih količinah. Ljudje, ki mnogo pijejo, so pri delu zelo hitro trudni. Velik del svojih kalorij dobijo prav od alkohola in ker jim primanjkuje drugih sestavin, se mnogo prej izmučijo. Ob kavi, čaju itd. pri delu res lahko dalj vzdržimo, vendar s tem utrujenost ne preprečimo, ampak samo odgodimo na poznejši čas. Ko pa tudi ti pripomočki ne delujejo več in se utrujenost ponovno pojavi, tedaj zahteva organizem za počitek več časa kot v normalnih pogojih. Nekateri skušajo premagati utrujenost s kajenjem, toda to sredstvo ni preveč uspešno. Nikotin sam res pospešuje delo srčne mišice in jača krvni obtok, zaradi česa dobijo možgani več kisika in sladkorja. Tako tudi preneha občutek utrujenosti. Zal pa vsebuje cigaretni dim tudi ogljikov monoksid, ki veže nase kisik iz krvnih celic. Tako e poživljajoč učinek nikotina skoraj izenači 7 utruja-jočim delovanjem monoksida in posledica tega je, da smo kljub vsemu trudni. Prirodno zdravilo proti utrujenosti je spanje. Razni umetni pripomočki nam sicer večkrat pomagajo premagati kratkotrajne napore, nikdar pa nam ne morejo nadomestiti spanja, ki nam iz dneva v dan obnavlja izgubljeno energijo. Dopisujte ▼ „Glas Gorenjske«* r P R I S L A M N I K A R j I H Slamnikarstvo — t.j. pletenje 6lamnikarskih kit in izdelovanje slamnikov — je za Mengeš (vsaj za njegovo preteklost) najznačilnejša obrt. Po prvi svetovni vojni je sicr precej opad- V skladišču ie naloženih polno najraznovrstncjših in najmodernejših slamnikov la, a se zadnja leta zopet razvija. Slamnikarstvo je v naše kraje zanesel neznan Ihanec, ki je kot avstrijski vojak služil v Florenci (Italija), kjer je bila v tistih časih ta obrt že močno razvita. Ko je prišel v rojstni kraj. je takoj pričel s pletenjem kit in izdelovanjem slamnikov, svoje znanje pa je ljubosumno skrival pred sovaščani. Toda končno je le njegovo znanje prodrlo tudi med sosede in ■e kmalu razširilo še v Domžale in v Mengeš. Največji razvoj slamnikarstva se začne v prvi polovici 19. stoletja. Za surovino so uporabljali domačo pšenično slamo, ki jo je ti "ha pred uporabo dobro oko-Bftt, i/brati in okolenčati (odločiti od stebelnih kolenc). Pletli so predvsem v dolgih zimskih večerih in to vsa družina: možje, žene in otroci. Tri hilke vprek položene, ločene v sredi s četrto, je bilo treba neprestano prelagati in kolebati, da se je moral človek res pošteno utruditi, predno je napletel srednje dolgo kito (20 metrov). Slamo so belili na kaj preprost način. Naložili so jo v - e 1 i k. zaboj, vložili nanjo lonec ! žerjavico, na katero so nasuli '.veplo in potem zaboj pokrili. Pletenje kit je zelo utrudljivo in zamudno, toda kljub temu e bilo zelo slabo plačano. Kdor e bil izredno marljiv, si je v nem dnevu zaslužil za kilogram nesa. Danes se s pletenjem kit ba-/ijo največ kmetje iz okolice '.ukovice in Moravč (seveda pa 'judi iz okolice Mengša). Iz pletenih se potem šivajo slamniki, ki so jih v preteklem stoletju in prvih začetkih tega stoletja prodajali največ na Koroško in Štajersko — v preprostih cizah so jih vozili čez strmi Ljubelj in Kozjak — danes pa jih ostaja večina doma. Največji procvit slamnikarstva beleži Mengeš v drugi polovici 19. stoletja. Na splošno so tedaj ročno delo v obrti močno izpodrivali stroji. Naši obrtniki so se sicer seznanilli z razvojem in napredkom tehnike, vendar niso imeli finančnih sredstev, da bi sledili temu razvoju. Sredstva so imeli le tujci, ki jih je podpirala oblast in tuje denarne družbe. V Mengšu je industrializiral to obrt Tirolec Mellitzer, ki je v letih 1870—1875 zgradil tovarno slamnikov. Poslopje stoji še danes in sicer na mestu, kjer je stala Trdinova rojstna hiša-v njej pa je sedaj Tovarna glasbil. V sezoni je tovarna slamnikov zaposlovala okoli 160 ljudi. Razen v tovarni, se je obrt širila tudi med zasebniki, ki so leta 1907 ustanovili Slamnikar-sko zadrugo — eno najstarejših naših obrtnih zadrug. Edino ta zadruga izdeluje slamnike še danes. Ker so bile mengeške delavke — šivalke slamnikov — zelo znane po svoji marljivosti, se je njihov sloves razširil tudi po svetu in zanje so se zanimale tudi tovarne slamnikov v zamejstvu. Ponudile so jim mnogo večji zaslužek, kot ga jim je dajala domača tovarna, in tako se je zgodilo, da so mengeške šivalke odhajale vsako jesen v »fremde« (kot so dejali takrat). Delale so po tovarnah na Češkem, Madžarskem, Nizozemskem, v Nemčiji, Švici itd. Mnoge od teh žensk delajo še danes v zadrugi in marsikaj vedo povedati o svojih potovanjih in o svojem nelahkem delu v tujini. Prva svetovna vojna je prekinila razvoj slamnikarstva. No- dovolj in produkcija kar lepo napreduje. Značilno pa je, da so tu zaposleni samo starejši ljudje, ki so se s to obrtjo pečali že davno pred vojno. Kako nastane slamnik? Spleteno kito je treba najprej obarvati (rdeče, modro, črno — kakršen pač naj slamnik bo), potem pa na posebnem strojčku zlikati. Ko je zlikana, jo prevzamejo šivalke in na nalašč za to napravljenem šivalnem 6trojčku nastajajo prve oblike slamnika. Sešit slamnik gre potem na kovinski model {na »šprajcanje« — pod posebno temperaturo), v hidravljični stiskalnici pa dobi še dokončno obliko. Prav bi bilo, da bi mengeški slamnikarji poskrbeli za mlad kader, kajti škoda bi bilo, da Izkušeni slamnikarici zaključil eta zadnjo fazo dela na slamnikih - čepicali. ve meje in carinske omejitve so vplivale tako slabo, da je leta 1928 tovarna slamnikov prenehala z delom. Danes je proizvodnja slamnikov omejena zgolj na Slamni-karsko zadrugo. Surovin imajo bi Aa obrt v Mengšu zamrla, saj vendar predstavlja del narodnega dohodka tega kraja, ki je itak, predvsem, osnoven na dohodkih obrti. Morda bi se zopet našla tržišča za mengeške slamnike tudi v inozemstvu? A. C. GLAS GORENJSKE g\ Med niolili plavalci v Sloveniji so tudi Kranjčani w Sfiod * Speti ★ Sftatt Kratke novice SKORAJ NISEM MOGEL verjeti! Bilo je že v začetku meseca marca, ko sem slišal dva kranjska študenta, ki sta se na železniški postaji v Kranju glasno razgovarja. »E, kam pa greš!« je vprašal prvi, pa je dobil odgovor: »Na trening v Ljubljano.« Kaj menite na kakšen tre- pa je olajšal njihovo delo tudi 50-metrski bazen, kakršnih je malo v Sloveniji. Torej, imeli so možnosti, katere so izkoristili kolikor se jih je dalo, razen tega pa so tudi sami mnogo žrtvovati, da je njihovo delo postalo tako uspešno in plodno. S skromnimi začetki so se po 10 letih obstoja uvrstili med najmočnejše plavalne ekipe v Sloveniji. Plavalci - hrbtaši pred ciljem ning? Na plavalni! In to pozimi! Pozneje sem zvedel, da vsi kranjski študentje, ki so tudi aktivni plavalci, lahko trenirajo v zimskem bazenu v Ljubljani, kadar je ta odprt. Mislil sem si: to bo veselje za kranjske plavalce takrat, ko bodo imeli tak bazen tudi v Kranju in ko bodo vsi lahko trenirali tudi v »mrtvi plavalni sezoni«. LETOS BODO OBHAJALI 10-LETNICO OBSTOJA SE ISTO LETO, KO je bila naša domovina spet svobodna, je bil v Kranju ustanovljen plavalni klub. Približno 10 navdušenih plavalcev in plavalk je bilo, ki so uresničili željo vseh športnikov Kranja. Za njihovo delo — plavanje seveda, tudi niso imeli nobenih preprek. Vsd vemo kako je plavanje koristen šport za stare in mlade, veliko KAKO JE ŠLA POT NAVZGOR KRANJSKI PLAVALCI so prvič tekmovali leta 1946 na prvenstvu Gorenjske. Razumljivo, da takrat še niso dosegli kakšnih dobrih rezultatov. So pač šele začeli. Tako je bilo potem do leta 1950. Le skakalci v vodo so že pomenili razred za sebe, vendar so tudi plavalci že dosegli prvi skomnejši uspeh — postali so prvaki III. slovenske lige. Leta 1951 je v plavalnem klubu nastal preobrat. Prvič v življenju so plavalci dobili poklicnega trenerja, v klubu je bilo že 80 aktivnih plavalcev, razen teh pa je bila odprta še plavalna šola za začetnike. Vsi so začeli s smotrnim in sistematičnim učenjem plavanja. Omeniti moramo, da je v klubu to število članstva ostalo iz leta v leto in je še danes. Lani pa je bila ustanovljena tudi še šola za skoke. Kot prvaki III. slovenske lige so leta 1951 tekmovali v drugi ligi in si tudi priborili naslov najboljšega. Naslednje leto so že startali v I. ligi (B skupina) in bili drugi. Leta 1953 so tekmovali v isti ligi in si priborili tudi isto mesto. Ti uspehi in rezultati so zadostovali, da so se plavalci »Triglava« uvrstili med najboljše plavalne e-kipe v Sloveniji in Hrvatski. Ze lani so tekmovali v slovensko-hrvatski lteii. kjer so v svoji skupini zasedli II. mesto za Ljubljančani in pred »Na-prijedom« iz Zagreba! To je največji uspeh, kakršnemu se naši plavalci iz Kranja še nikdar prej niso približali. Upamo, da bodo tudi letos ponovili ta uspeh, na tihem pa si želimo, moramo priznati, še večje uspehe. Verjetno imajo tudi plavalci sami isto željo. Iz leta v leto so napredovali tudi »nogometaši« v vodi — vvaterpolisti. Danes so se tudi oni že uvrstili med prva štiri moštva Slovenije, vendar o večjih njihovih uspehih ne moremo govoriti, saj teh na žalost Slovenci sploh nimamo. Toda 'Olja in veselje, kakršno imajo Kranjčani, nam daje upati, da bo v prihodnosti boljše. KAJ PA POSAMEZNIKI? BREZ RAZMIŠLJANJA moram začeti pri štirikratnem državnem reprezentantu in trikratnem državnem prvaku — skakalcu s stolpa — Sinkovemu Ivkotu. Kar je najbolj zanimivo pri tem je dejstvo, da je dosegel take uspehe v skokih, katerih v Kranju ne more vaditi, saj na kranjskem kopališču nI 10 m skakalnega stolpa. Prav zato so njegovi uspehi še pomembnejši. Ivko pa je kot tako dober skakalec prav gotovo veliko doprinesel, da je bilo kranjsko moštvo skakalcev leta 1950 drugo v državi. V mladinskih meddržavnih dvobojih lansko leto z Avstrijo in Holandijo je naše barve zastopala tudi Kranjčanka Mirjana Vukič. To je uspeh, s kakršnim se lahko ponaša le še malokateri mladinec iz Kranja. Barbka Koncilja, lahko rečem, je najpriljubljenejša kranjska plavalka. Čeprav je še mlada je bila že večkrat med najbolj-štimi v Sloveniji, lansko leto pa si je kar v šestih disciplinah osvojila naslov republiške prvakinje. Velik uspeh je lansko leto na državnem prvenstvu dosegel Janez Tratnik, ki je na 200 m v metuljčku zasedel častno peto mesto z zelo dobrim rezultatom! ^Vaterpolisti vsako leto bolj navdušujejo kranjske športnike Preveč je dobrih posameznikov - plavalcev, da vam bi jih lahko vse predstavil! Za vse pa lahko rečem, da ima vsak velik delež pri uspehih, ki jih doseže njihovo moštvo na raznih tekmovanjih. MB, kar nas je gledalcev, pa si prav gotovo vsi želimo, da bi jih spet kmalu gledali v plemeniti borbi za čim častnejši rezultat. Falio Loški košarkarji so v prvem srečanju za točke v novoosnovani »gorenjski« ligi pobrali ves izkupiček. Premagali so TVD Partizan iz Vrhnike z rezultatom 61:31. Ta razlika točk povsem ustreza poteku igre, saj so bili Ločani precej boljše moštvo. To srečanje je bilo na Vrhniki. Najuspešnejša za Ločane sta bila Homan (18 košev) in Rihtaršič (16 košev). Šahisti jeseniške železarne bodo od 2. do 12. maja sodelovali na moštvenem metalurškem ^ahovsekm turnirju v Zap. Nemčiji, ki bo v mestih Essenu, Kolnu in Russelsheimu. Šahovsko ekipo jeseniških železarjev bodo sestavljali člani jeseniškega šahovskega kluba Z. Štrum-bl, L. Strumbl, inž. Sikošek, inž. Sesek, Korošec in Tušar. Pričakujemo, da bodo Jeseničani tudi to pot najboljši, kot so že bili na takem srečanju metalurških šahovskih klubov, ki je bilo leta 1953 na Bledu. TVD Partizan in športno društvo iz Medvod sta priredila v počastitev 10-letnice osvoboditve spomladanski cross. Približno 120 tekmovalcev in dvesto gledalcev se je zbralo na športnem prostoru ob Sori. Tekmovalci so bili razdeljeni po starostnih skupinah, najboljši pa so prejeli diplome in knjižne nagrade. Zmagovalci so bili-moška deca — Mišo Zupanek, mladinci — Andrej Knific, pionirji — Janez Skubic. člani — Silvo Cebulj, ženska deca — Tonka Premk, pionirke — Maj' da Triler in pri mladinkah Irena Jesih. Košarkarji TVD Partizan iz Medvod so preteklo nedeljo gostovali v Ljubljani in premagali B moštvo »Ljubljane« z rezultatom 45:34 (21:13). Odlikovala sta se Dolinar s točnimi meti na koš in Arandjelovič » požrtvovalno igro. To je bila zadnja preiskušnja Medvodča" nov pred pričetkom I. slovenske lige, ko bodo že 8. maja nastopili v borbi za točke v Trbovljah. Namiznoteniški klub »Triglav« je preteklo soboto in nedeljo priredil v Kranju turnir najboljših namiznoteniških igralk Slovenije, katerega se je udeležilo 11 tekmovalk. Prvo mesto je osvojila Bogatajeva (Triglav) z 10 zmagami brez izgubljenega niza. Druga pa je bila proti pričakovanju Rebevškova (Celje), kar pomeni zanjo velik uspeh. Naslednja mesta so za"* sedle: Teran (Triglav) 7, Errath (Kočevje) 7, Trampuš (Lj.( 8> Plut (Triglav) 6, Meško (Celje) A itd. Prvomajska nagradna križanka Gorenjski, pionir Miška in kruhek Bilo je "okoli polnoči. V ku- Spomnila se je, kako je nekoč, hinji je bilo vse temno in tiho. ko je bila še čisto majhna mi- Zdaj pa zdaj se je skrčil les v ška, skočila v tako skledo ln podu ali v mizi in tedaj je bilo kako jo je potem njena mati za slišati, kakor da je nekaj počilo, uhelj potegnila iz mleka, ker bi Drugače je bilo vse mirno. sicer utonila. Kruhek, ki je ležal poleg sklede, se je veselo namuznil: »Ej, mala požrešnica«, je zakll-cal s tenkim glasom, »pridi k meni! Svetoval ti bom, kako prideš do mleka. Jutri zjutraj me bo tako kak otrok pojedel in potem je že vseeno, kar zdaj narediš. Izdolbi si na mojem trebuščku ležišče in lezi vanj. Jaz pa skočim potem v skledo in bom plaval po mleku kakor kak otok. Tako se boš lahko po mili volji nalokala.« Miška si tega ni dala dvakrat reči. Hitro se je spravila nad kruhkov trebušček in jedla ln jedla, dokler ni bila vdolbina tako velika, da je lahko legla vanjo. Zdaj je kruhek poskočil — mleko je kriknilo »čef!« in v strahu zaškropilo na vse strani. Kruhek se je zibal po mleku kakor čolniček ln miška je veselo lokala kot še nikoli. Zdaj je bila sita in se je zavalila s prenapolnjenim trebuščkom v kruhovo vdolbino in zaspala. Kruhek je bil tudi žejen in je pil in pil, dokler se nI po-greznil na dno sklede. Miška je pa spala in vlekla dreto vse dotlej, da ji ie mleko začelo siliti v nos in usta. Jfcmalu se je zadušila. Mesec je še enkrat posvetil v kuhinjo — ne, tu se ni nič zganilo, vse je bilo tiho in mirno. Nagradni kotiček Mesec je nocoj prehodil že dolgo pot in posvetil v marsikatero okno. No, in zdaj je prišel do kuhinje, ki vam pripovedujem o njej ter posvetil vanjo. Na mizi je stala skleda, polna sladkega mleka. Kakor majceno jezerce s srebrnim bleskom, tako se je v mesečini svetila skleda z mlekom. Zraven sklede je ležal košček kruha in mesec ]e videl, kako je švignila drobna miška po mizi. Pri skledi se je miška ustavila, sedla na zadnje nožice, dvignila nosek in vzhičeno vdihavala duh po sladkem mleku. Skušala je priti do mleka, vendar so bile stene sklede gladke, da je zmerom izpodrsnila. Najrajši bi se bila v skoku pognala na sredo sklede in se nalokala dobrega mleka — toda kako naj pridem potem iz sklede? »120. OBLETNICA SIMONA JENKA« Z največjim delavskim praznikom celega sveta, dragi pionirji, smo začeli spet z naširn novim nagradnim tekmovanjem. V vsaki številki »Glasa Gorenjske« bom objavljal razne uganke, križanke, rebuse itd., v katerih bodo skriti razni podatki Iz življenja in dela slovenskega pesnika Simona Jenka. To nagradno tekmovanje bo trajalo do 120. obletnice njegovega rojstva. Nagrajenih bo deset pionirjev, ki bodo za nagrado brezplačno obiskali proslavo 120 obletnice Simona Jenka, ki bo v Mavčičah, istočasno pa bodo deležni še manjšega izleta, ki ga bo plačalo uredništvo. Torej, moji prijatelji, pridno na delo. Rešitev mi pošljite najkasneje v enem tednu na uredništvo, opozarjam pa vse, da boste priložili tudi izrezan kupon iz časopisa. 3 4 1. 2. 3. 4. 5. KUPON ŠT. 1 Iz naslednjih zlogov« CA — DE — JAR — GA — IZ — KA — LA — LI — LO — ME — NA — O — SAD — SNI — TI, sestavite besede, ki pomenijo: 1. je tisti, ki ima sadovnjak in ki goji sadno drevje, 2. izgotoviti, narediti, 3. trgovina z mesom, 4. lepo vedenje, 5. je tisto, kar vsak pionir naredi za šolo. Ce bosto vpisali pravilne besede, vam bodo prve in četrte črke brane od zgoraj navzdol povedale ime slovenskega pesnika. Vas vse najprisrčnejo pozdravlja in želi ob 1. maju — prazniku dela — mnogo veselja in zabave Vaš Kosobrin Vodoravno: 1., 34., 98. in 121. Vam čestita Glas Gorenjske, 17. nagrade, darila, 18. z vedrom . . . . vodo, 19. oblika pomožnega glagola, 21. vrsta blaga, 23. oteklina, bula, 24. kvartaški izraz, 25. podzemlje pri starih Grkih, 27. osebni zaimek, 28. vojaška edinica, 30. zabavišče, 31. velika pohoda. 32. vrsta bolezni, 36. močvirnat travnik v ravnini, 37. priimek zdravnika, ki j'> odkril najnovejše cepilo (otroška paraliza), 39. dobro o-piavljen, 41». Dt rabljena, 42. kratca za kulturno umetniško društvo, 44. suh, talen, 45. og-ljarska naprava. 47. dva soglasni ka. 4!» opozorilo, svarilo, fT. majnna. rr.išičasta, 53. italijanski spolnlk. 54. junak Gotovče-ve opero 5r\ liajrmmjši delec snovi, 57 veliko sito, 58. gostija, sA-atovanje. 59. neoši'jeno, 31 stircslovanska p'.jpča. 62. kratica za srednji, 63. odprtine na koži. G4. okrasek, 6U. prebivalec mesta na Balkanu. 68. vrsta meča *0. nalon, 71. gradbeni material, 73. učmji, 75. zla'o (francosko). 70. kmečki delavec, 79 ženske ime, 80. znamka predvojne zebne vaate, 81. vrsta čolna, 82. opravilo, 84. na-plačilo, 85. vrsta kamenja, rečna naplavina, 87. gora na Koroškem, 89. nikalnlca, 90. grška črka, 91. tišina, oneme'ost, 92. mlečni izdelek, 94. kratica za zvezo filmskih umetnikov 96. dva soglasnika, 97. kazalni zaimek, 101. kratica za humano organizacijo, 103. utrip srca, žile (z = s), 105. povrtnina, 106. udav, kožuhovinast ovratnik, 107. drag kamen. 109. menjati prostor, 111. vojaški pregled, novačenje, 113. jajčast, obel, 115. površinska mera, 116. glasbena znaka, 118. neumen, 119. grm, ki cvete zgodaj spomladi, 120. glej 19. vodoravno. Navpično: 1. ni nizek, 2. vrsta pesmi, 3. nebesni pojav, 4. glej 83. vodoravno, 5. staro ime za Ljubljano, 6. pokrajina v Jugoslaviji, 7. del voza, 8. osebni zaimek, 9. predlog, 10. šahovski izraz, 11. mil, drag, 12. človek, ki živi v jami, 13. zločin, 14. nemški snolnik, 15. začetnici priimkov borcev za proletariat, 1(5. trop. 20. očrt, 22. pohajkovanje, 24. del telesa, 26. del bilke, 28. dvig, 29. prijetnega duha, 31. nočna ptica, 33. tovarna alkoholnih pijač, likerjev. 34. prebivalec Gronlandije, 35. glas, vodilni ton, 36. uta, 38. čaša, 40. diplomatski dopis, 41. kiparsko orodje, 43. pritoki, 45. vrsta smole, 46. vojak v boju, 48. surov, 50. glasbeni pojem, 52. kesanje, 53. glasbila, 55. spevoigra, 58. zmagovalec je ... , 60. mesto na Japonskem, 63. cvetni prah, 65. glej 2. navpično (dvojina), 67. kazalni zaimek. 69. rudnik, 70. oder, vzvišen prostor, ti. del pohištva, 72. pi' salna potrebščina, 74. vpraša*-nica, 75. del obraza, 77. tovarna športnih potrebščin, 78. gorenj' ska tovarna lesenih obuval, 80. veliki ptici roparici, 82. ljubkovalno ime za papige in majhne psičke, 85. reka v Italiji, 86-izvir, 88. znak za kemijsko prvino, 91. gozdni sadeži, 92. opra* na, 93. pokopališki uslužbenec (narobe), 95. Ime za mesec, 97. tok za puščice, 99. vrednostni papir, 100. zarja, 102. klica, 103. država v Južni Ameriki, 104. tovarna upognjenega pohištva na Duplici, 107. naziv mila, ki g* izdeluje tovarna v Kranju. 108-sij, blesk, 109. ribiška potrebščina, 110. ime naše filmske igralke, 112. ne obut. 113. ur» (latinsko), 114 moško Ime, lM vas pri Ljubljani. 119. kratica za akademski naslov. Za pravilne rešitve, ki jih Je treba poslati do 10. maja nfl uredništvo »Glasu Gorenjske", so razpisane naslednje nagrad*1 1. 2.000.— dinarjev; 2. 1.000.— dinarjev; 3. 500.— dinarjev; 4. —6. knjižne nagrade. Žrebanje bo javno ln sicer l* maja ob 15. uri popoldne v Prcr štorih uredništva. Trgovsko podjetje PREHRANA TRZIC ♦etrtita vsem delovnim ljudem ob 1. maju S h* O > o cn o C g B Vsem delovnim ljudem in vsem delovnim kolektivom Čestita db 10. obletnici osvoboditve Radio Ljubljana Za praznik dela čestitamo vsem članom, članicam, mladincem in mladinkam ter pionirjem z željo, da bi v letošnjem letu čim slovesneje proslavili delavski praznik — 1. maj in 10. obletnico naše osvoboditve. Tako kot vsi delovni kolektivi širom naše domovine, se bodo tudi naše gasilske organizacije pripravile, da bodo čim dostoj-neje in čim lepše proslavile veliki praznik, kajti tudi gasilci smo s svojim programom vključeni v skupno borbo naših narodov za izgradnjo socializma. Gasilska organizacija varuje ljudsko imovino pred nesrečami in vzgaja ljudi, ki bodo vsak trenutek pripravljeni braniti to, kar ustvarjajo milijoni delovnih rok. Gorenjski gasilci bomo proslavili 1. maj z intenzivnim delom pri pripravah za najsloves-nejšo izvedbo Gorenjskega gasilskega festivala v čast 10. obletnice osvoboditve. 1. maja naj bodo gasilski domovi tako zunaj kot znotraj lepo okrašeni z zelenjem in z zastavami. 2. Gorenjski gasilski festival: V tem tednu bodo vsa P G društva prejela dokončno izdelan informativni bilten OGZ za Gorenjsko, kjer bodo podana zadnja navodila in nastale spremembe. V dneh 2. in 3. maja bo na terenu ekipa OGZ za Gorenjsko, ki bo pregledala izvežba-nost pionirskih desetin zaradi podelitve uniform. Opozarjamo s tem vsa PG-društva, ki so že v letu 1953 prejela pionirske u-niforme, da prav tako izvežbajo svoje desetine in jih pošljejo na nastop. 3. Finančna sredstva v 1. 1955. OGZ za Gorenjsko je z dokončnim sprejetjem proračunov okraja Kranj in Radovljica zbrala točne podatke o letošnjih kreditnih sredstvih za potrebe -»podaja pristna istrska vina svoji poslovalnici v Tržiču, na Blejski cesti št. 11. Poljoprivredna zadruga KATUN Vsemu delovnemu ljudstvu želimo srečno praznovanje 1. maja 1955! Delovni kolektiv tkalnice in tekstilne oplemenjevalnice ZVEZDA - Kranj čestita vsemu delovnemu ljudstva k 10. obletnici zmage K 1. maju in deseti obletnici osvoboditve čestitajo POLITIČNE ORGANIZACIJE KOMUNE JESENICE KOMITE ZK ODBOR SZDLS KOMITE LMS in ODBOR ZB S širokim udejstvovanjem krepimo socialistično zavest ln povečujemo količino materialnih dobrin, s čemer ustvarjam« resnično socialistično skupnost! Slovnenija-šport - poslovalnica Jesenice ČESTITA K 1. MAJU IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE Delovni kolektiv L ★ TRŽIČ ('(■stila vsem delovnim ljudem in vsem delovnim kolektivom ob njihovem največjem prazniku — Prazniku dela. in jim želi pri izgradnji socializma še več uspehov! PGD. V začetku junija bodo krediti razdeljeni, zato pozivamo vse upravne odbore ObGZ, da zberejo prošnje PGD. Pripominjamo pa, da so sredstva omejena ter naj bodo prošnje realne. 4. Tromesečna poročila. Naročamo vsem občinskim gasilskim zvezam, ki nam do danes še niso poslala poročila za I. trcmesečje, da to takoj store. Upravni odbor Gasilske zveze LRS bo v naslednjem Biltenu izdal navodila administrativnega poslovanja ObGZ. Po končanem festivalu bo OGZ za Gorenjsko izvedla skupen seminar. LOČANI! Podružnica našeiga lista v Skofjl Loki v pisarni podjetja »Trans4wršsU uradu je v torkih od 11. do 13. ure in v petkih od 15.30 do 17.30 ure. Tam lahko oddasrte male oglase, objave, reklame, česti tke v zahvale, prav tako pa sprejema podružnica tudi nove naročnike, male oglase in objave. JESENIČANU Podrmmioa nagega lista na Je-senioah, Prešernova c Ti, Jte odprta vsak torek in petek od 8. do JO. nre dopoldne. — Podružnica sprejema nore naročnike, oglase, objave, reklame, aahvale in čestitke. 100 uspehov na 1 oglas v našem tedniku Poročila poslušajte vsak dan ob 6., 7., 12.30, 15., 17., 19. in 21. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob nedeljah ob 13.30 in vsak delavnik ob 13. uri. — »Gospodinjski nasveti« vsak dan ob 7.30 uri. »Kmetijski nasveti« in »Kmetijska univerza« vsak delavnik ob 12. uri. »Pregled tiska« pa vsak dan ob 6.30 uri. Nedelja, 1. maja: 5.00 Prvomajski pozdrav. 7.15 Delovni kolektivi čestitajo. 8.00 Nagovor predsednika sindikatov Slovenije tovariša Janka Rudolfa. 8.15 »Naš prvi maj«. 9.00 Prejios reportaže s prvomajske parade v Ljubljani, nato prenos koncerta s Trga Revolucije v Ljubljani. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.45 Lahka glasba. 13.00 Našim kmetovalcem za praznik dela. 15.15 Mladinski zbori pojo. 15.30 Silvo Matelič: Andrejev 1. maj. — 16.00 Koncert umetniškega ansambla CD JLA iz Beograda. 17.00 Zvone Kržišnik: Fragmenti iz današnjih dni. 20.00 »Pot miru«. 21.00 Za ples ln dobro voljo. Ponedeljek, 2. maja: 8.00 10 let športa nove Jugoslavije. — 9.00 O, brat, iz množice, moj črni brat. 11.00 V. Manovič: Čarobni meč (ponovitev). 12.45 Zabavna glasba. 15.15 Domači na-pevi. 15.30 Z novinarji po Jugoslaviji, reportaža. 16.30 Zabavno popoldne. — 20.00 Mile Klopčič: Naši proletarski književniki. 21.15 Zaplešite z nami. Torek, 3. maja: 6.35 Slovenske narodne pesmi. 11.15 Cicibanom — dober dan. 12.10 20 minut z Veselimi godci. 13.30 Glasbeni mozaik. 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. — 15.30 Dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 16.00 Utrinki iz literature — Ivo Pirkovič: Beg čevljarja Kunstka — I. del. — 13.00 Zunanjepolitični feljton. 18.15 Slovenske narodne pesmi pojeta Helena Plevel in Janez Triler. 18.30 Športni tednik. — 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled. 20.10 Poje črnski sekstet Jubilee Singers. 20.30 Radijska igra — Aleksander Ma-rodič: Bunker nad vasjo. 21.00 Igramo vam za ples in razvedrilo. Sreda, 4. maja: 6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo. 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo — Josip Korban: Primožek. 11.45 15 minut igra Vaški kvintet, pojeta Sonja in Rezika. 12.10 Igra godba na pihala Ljudske milice. 14.30 Iz gledališč. 15.15 Na harmoniko igra Avgust Stanko. — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — Vladimir Nazor: Partizanska Mara. 16.30 Modni kotiček. 17.15 Popoldanski simfonični koncert. 18.00 Mednarodna radijska univerza. 20.00 R. Wa-gner: Lohengrin, I. dejanje. Četrtek, 5. maja: 6.35 Dalmatinske pesmi. 11.15 Za mlade pevce in godce. 12.10 Zbor Slovenske filharmonije poje slovenske umetne pesmi. 13.30 O" poldanski koncert. 14.30 Ljud-sko-prosvetni obzornik. 16.00 U-trinki iz literature — Ivo Pir-koviž: Beg čevljarja Kunstka, II. del. 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.30 Iz kolektivov za kolektive. 20.15 »Četrtkov večer«. 21.00 Literarni večer: Ne pozabite nas! Petek, 6. maja: 6.35 Po naši deželi. 11.15 Cicibanom — dober dan. 12.10 20 minut z našimi prireditelji: Emil Adamič. 13.30 Križem skozi operete, filme in revije. 14.30 Novi filmi. 16.00 Za pionirje — Pionirji in partizani. 18.00 Domače aktualnosti. 18.10 Poje Ljubljanski komorni zbor. 20.00 Tedenski zu-nanje-politični pregled. — 20.15 »Našo barako zamelo je« (spored partizanskih samospevov, pesmi in recitacij). 21.00 Oddaja o morju in pomorščakih. Sobota, 7. maja: 6.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. — 7.10 Jutranji orkestralni spored. 11.15 »Še pomnite, tovariši?« — (oddaja za pionirje). 11.45 Mladinski zbori pojo. 12.10 Skladbe hrvatskih avtorjev poje moški zbor DPD »Slava Klavora«, p. v. Rajka Sikoška. 12.45 Zabavna glasba. 14.00 Živi spomini, reportaža. 15.40 Partizanske pesmi. 16.00 Utrinki iz literature — Pesmi naših borcev. — 17.15 Marijan Lipovšek: Domovina, simfonična pesnitev. 17.30 Zvone Kržišnik: Ilegalna Ljubljana. 18.30 »Brigade s hrabov« (spored partizanskih pesmi in napevov). 20,00 Prenos slavno-sti ob obletnici osvoboditve. Oglašajte .Glasa Gorenjske" .HIIIiiminiNlIHl 10 let v svobodi SKOZI TEŽAVE DO USPEHOV Kdo v državi ne ve za tovarno gumijevih izdelkov »Sava« iz Kranja? Menda ni državljana, ki to ne bi vedel. V matičnem obratu tovarne gumijevih izdelkov »Sava« so proizvodnjo svojih izdelkov od leta 1954 pa vse do danes nenehno povečevali, tako da je do konca leta 1954 bila proizvodnja več kot podvojena z o-zirom na proizvodnjo v predvojni Jugoslaviji. Ta uspeh v proizvodnji, je treba predvsem pripisati racionalnemu izkoriščanju obstoječih strojev ter zelo velikemu dvigu delovne storilnosti. Z večjim elanom delavskega razreda ter raznimi racionalizacijami se je delovna storiinost v podjetju povečala za 35%. Norme so bile v »Savi« vpeljane že pred 17 leti, vendar so sistem dela v podjetju tako izpopolnili, ln to predvsem v povojnih letih, da dela danes po normah že 76 Odstotkov vseh v tovarni zaposlenih delavcev. ŠTEVILNI NOVI PROIZVODI Po vojni so na novo začeli izdelovati naslednje izdelke: avtomobilske plašče in tovorne zračnice, polne obroče za specialna vozila, transportno trakove, pogonske klinaste jermene, visokotlačne cevi, potapljaške ter razne zaščitne obleke, industrijske rokavice, gume za avtomobilske zavore, ležalne blazine, raznovrstne podplate (pluto guma in poro plošče), cevi za bencin, gumo za glavnike, vodne žoge. gobe za umivanje Scuxx Kranj ter veliko število raznih tehničnih proizvodov za najrazličnejše veje našega gospodarstva. O kakovosti proizvodov tovarne gumijevih izdelkov »Sava«, bi sicer morali spregovoriti odjemalci, vendar le-ti priznavajo, da izdelki »Save« po kakovosti ne zaostajajo za inozemskimi izdelki. Posebno s plašči za avtomobile (z rdečim žigom) je tovarna dosegla kakovostno raven inozemskih renomiranih tvrd k. STROKOVNJAKI, KADRI, KADRI. . . Pred vojno ni bilo v tovarni nobenega kvalificiranega ali visoko kvalificiranega delavca -gumarja. Leta 1946 so začeli v tovarni s strokovnimi tečaji za mojstre in delavce, katere je absolviralo 293 delavcev. Konec leta 1947 pa so v tovarni ustanovili tudi gumarsko industrijsko šolo, katero je doslej dokončalo 82 gojencev in gpjenk. Toda vse to je še premalo! Pri tako pestri proizvodnji kot je to primer v »Savi«, bi bilo potrebno podjetju mnogo večje število strokovnjakov. Le-teh pa je, kljub skoraj podvo- jeni proizvodnji, polovico manj kakor pred vojno. TOVARNA SE BO NUJNO MORALA RAZŠIRITI Gumarska industrija v naši državi še daleč ne pokrije vseh potreb našega trga po avto-gu-mah, transportnih trakovih in številnih drugih gumijevih proizvodih. Saj še vedno v državnem merilu uvažamo najrazličnejše gumijeve izdelke v višini 1 milijarde deviznih dinarjev na leto. Zaradi tega si »Sava« že dalj časa prizadeva povečati svoje obrate. V ta namen se bo že letos preselil del matičnega podjetja v obrat bivše tovarne »Tekstilindus« v Stra-žišče. Tam bo imela tovarna več možnosti za svojo razširitev. V začetku nastale finančne težave bodo kmalu odpadle, saj se je za razvoj te naše pomembne tovarne zavzela naša skupnost ter ji bo z ustreznimi krediti tudi pomagala. IZVOZ Marsikoga, ki je prebiral letošnji družbeni plan kranjskega okraja, je prijetno presenetila vest, da se bo številnim izvoznikom iz okraja pridružila tudi tovarna gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju. Rekli boste, kaj silijo v izvoz, saj še domačim potrebam ne morejo zadostiti! Toda tovarna se bo v le-tešnjem letu šele začela pripravljati na sistematične j ši izvoz v prihodnjih letih. Za izdelke »Save« se že zanimajo Sirija, Egipt, Turčija, Pakistan in še nekatere druge države. Tja bodo izvažali predvsem razen gumijasti sanitarni material, gumijaste cevi itd. DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA« SE PRIDRUŽUJE VESELJU NAŠIH DELOVNIH LJUDI OB PRAZNOVANJU NAJVEČJEGA PRAZNIKA NAŠEGA DELOVNEGA ČLOVEKA — 1. MAJA TER S PONOSOM ZRE NA SVOJO PREHOJENO POT V PRETEKLIH 10 LETIH SVOBODNE GRADITVE IN OBLJUBLJA, DA SE BO ŠE NADALJE BORIL NA VSAKEM DELOVNEM MESTU ZA DVIG PROIZVODNJE IN S TEM ZA BOLJŠO PRIHODNOST NAŠEGA DELOVNEGA ČLOVEKA! 0970 Diumen | TO' TOVARNA VIJAKOV IN ŽEBLJE V KROPA SLOVENIJA Ob 60-letnici tovarne „PLAMEN" v Kropi, ustanovljene 1. maja 1895 pod imenom Prva žebljarslca in železo obrtna zadruga, čestita vsem delovnim ljudem k proletar-slcemu prazniku 1. MAJU in jim želi mnogo uspeha in napredka ueiovne Kol eldiv PLAMEN je pred 60 leti pogumno, z žuljavimi rokami, v obdobju razvijajoče kapitalistične družbe, ustanovil podjetje socialističnega značaja, trdno verujoč v uspeh in zmago svojega dela S tem v zvezi čestita tudi k 10. obletnici zmage nad fašizmom in kliče: čuvajmo in utrjujmo tradicije narodne osvobodilne borbe in ljudske revolucije Delovni kolektiv Plamena Občinski ljudski odbor Kropa . Čestita ob dnevu praznika dela — 1. maju vsem delovnim ljudem občine kropa, zlasti pa delovnemu kolektivu tovarne „plamen" ob proslavi 60-letnice obstoja podjetja. pridružujemo se tudi pozdravom in čestitkam vseh naših delovnih ljudi ob 10. obletnici osvoboditve nase domovine! Delovni kolektiv tovarne usnja STANDARD KRANJ iskreno čestita k našemu največjemu delavskemu prazniku 1. MAJU vsem delovnim kolektivom z željo, da v nezmanjšanem poletu vztrajajo pri graditvi srečne bodočnosti naše socialistične domovine! iskren pozdrav k prazniku dela — 1. maju pošilja vsem svojim odjemalcem DELOVNI KOLEKTIV KRANJ svoje prvovrstne izdelke vsem toplo priporočamo! Vsem delovnim ljudem ob Prazniku dela mnogo veselja in zadovoljstva TRGOVSKO PODJETJE MODA KRANJ Delovni kolektiv tovarne obutve in prodajno osebje njenih 83 industrijskih proda- jaln čestita vsem delovnim ljudem Jugoslavije ob 10-letnicl osvoboditve in za praznik dela — 1. maj! trgovsko podjerje Kranj s svojimi poslovalnicami: „galanterija" „tekstil" „volna" „drogerija" „komisijska trgovina" čestita vsem delovnim ljudem za prvi maj! podjetja Kranj H « O > o w čestita vsem delovnim ljudem ob mednarodnem prazniku delovnih ljudi — 1. MAJU! Kmetijska zadruga Lesce čestita k I. MAJU vsem članom in kmetovalcem ter jim želi še veliko delovnih uspehov! Delovni kolektiv TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA „Slast" rBe(jUnje pri JlvSeah čestita vsemu delovnemu ljudstvu k 1. maju in k občinskemu prazniku občine Begunje — 4. maju! PREDILNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM Zamenjuje vsako količino oprane volne, osebno ali po pošli, za gotovo blago. Vsem odjemalcem čestita delovni kolektiv k prazniku dela — 1. maju! Gostilna „GOLICA" PODBREZJE čestita vsem svojim obiskovalcem k prazniku dela — 1. maju in se priporoča za obi;-;k! TRGOVSKO PODJETJE *,$adie* - Humi čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem k prazniku dela - 1. maju 5 ^ o si o (j) c O is o 5 6 « -§ •S o JELOVICA MEDZADRUŽNI LESNI KOMBINAT ŠKOFJA LOKA Delovni kolektiv čestita vsem delovnim ljudem K 1. MAJU Gorenjska predilnica ŠKOFJA LOKA Brzojav: Preja Škofja Loka — Telefon štev. 230 Uradne ure od 6—14 Tekoči račun pri NB Škofja Loka štev. 6111-T-ll IZDELUJEMO: Mikano bombažno prejo v številkah Nm 16—50 in to osnovno medio, triko, votkovo in flanelno vitje. Dobavljamo tudi na motkah in predenih. Nadalje izdelujemo vse vrste melange, šantung in stanično prejo, vigogne prejo in Nm 3—12, kakor tudi suka-no prejo na VVc formatu, na x motkah in predenih. Vsi izdelki so priznane kakovosti! OB PRAZNIKU DELA POŠILJAMO PLAMTE ČE POZDRAVE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM! Kolektiv Trgovskega podjetja LUBNIK ŠKOFJA LOKA čestita vsem delovnim ljudem Jugoslavije k 1. M A JU ! Mesarsko podjetje OZZ Kranj SEDEŽ ŠKOFJA LOKA pošilja vsem delovnim ljudem ob prazniku dela borbene pozdrave z željo, da bi se še nadalje tako odločno borili za socializacijo naše domovine! GRADIŠ GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LESNI OBRAT — ŠKOFJA LOKA želi ob prazniku dela vsemu delovnemu ljudstvu in vsem delovnim kolektivom mnogo uspehov pri njihovih naporih za ustvaritev socializma! V desetem letu svobode plamteč pozdrav vsem državljanom FLRJ za veliki delavski praznik 1. MAJ! MESNINA ŠKOFJA LOKA Delovni kolektiv TOVARNE FURNIRJA BODOVLJE pošilja iskrene čestitke ob prazniku dela vsem borcem za socializem! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE KLOBUKOV ŠEŠIR ŠKOFJA LOKA iskreno čestita vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem naše nove Jugoslavije k mednarodnemu prazniku dela. MOTOR Električni stroji — gasilska oprema — hladilniki ŠKOFJA LOKA - Železniška postaja: Škofja Loka IZDELUJE: Elektromotorje, asinhrone, v zaprti in zaščiteni izvedbi od 1.21 do 5.2 kW — Električno polirne stroje od 0,60 kW do 3,3 kW — Električne brusilne stroje 1,21-kW 2800 o/min, 0,60 kW 2780 o/min, 3,3 kW — Električne krožne žage z elektromotorjem 5,2 kW 1400 o/min ter zvezda trikot stikalom — Gasilske črpalke tipa T-I-l 300 l/min z bencinskim motorjem 5—6 KS — Gasilske armature, ročnike, spojke „Storz", trodelne razdeliloe, vodne zbiralec itd. — Sirene električne z elektro-mot. 4.2 kW, domet zvoka 8 km, ročne, primerne za kamnolome in slično, z dometom zvoka 0,5 km — Hladilne naprave. — Naprave za namakanje. Iskrene pozdrave vsem delovnim ljudem za 1. maj! Zveza sindikatov Jugoslavije Krajevni svet Škofja Loka čestita vsem delovnim kolektivom za delavski praznik — 1. maj. OB 1. MAJU borbene pozdrave vsem delovnim ljudem! Kolektiv trgovine Koloniale Kranj Obrtna zbornica za okraj Kranj čestita vsem delovnim kolektivom, političnim in družbenim organizacijam ter vsem državljanom k 1. maju 1955! Ob velikem delavskem prazniku pošilja Trgovsko podjetje TOBAK K run j iskrena Čestitke vsem državljanom nase svobodne domovine! NIKO delovni kolektiv III II * tovarne kovinskih in elektromehanskih izdelkov 4r i e-t^iiisi pošilja vsem delovnim kolektivom in še prav posebno svojim poslovnim prijateljem £feLfc£Nllt! oh 1. maju * prazniku delovnega ljudstva borbe ne delavske pozdrave Zagotavljamo, da se bomo še bolj borili za dvig proizvodnje in kakovosti naših izdelkov LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE (ESENICE čestita ★ vsem delovnim kolektivom, političnim in družbenim organizacijam ter vsem prebivalcem Jesenic k velikemu prazniku dela I. maju in 10. obletnici osvoboditve Vsem« delovnemu ljudstvu, našim odjemalcem in prijateljem čestita k dnevu ustanovitve OF, za desetletnico osvoboditve in k prvemu maju — prazniku delovnega ljudstva delovni kolektiv PUŠKARNE - KRANJ RIBNIK PODJETJE ZA IZVOZ RIB, RAKOV, POLŽEV itd. X A JESENICAH čestita vsem delovnim ljudem k njihovemu delovnemu prazniku in 10. obletnici veličastne zmage Delovni kolektiv Tržiške tovarne kos in srpov čestita vsem delovnim ljudem k največjemu delavskemu prazniku —■ 1. maju! Občinski liudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB Železniki čestitajo vsem delovnim ljudem svojega kraja k 1. maju Delovni kolektiv trgovskega podjetja ŽELEZNfNA Z JESENIC čestita vsem prebivalcem k delavskemu prazniku in se še nadalje priporoča svojim odjemalcem KMETIJSKA ZADRUGA SELCA čestita vsem odjemalcem in zadružnikom ob delavskem prazniku in jim želi še mnogo uspeha v izgradnji socializma! Restavracija „TRIGLAV" z Jesenic ČESTITA K PRAZNIKU t. MAJU IN 10. OBLETNICI ZMAGE VSEM DELOVNIM LJUDEM SIROM PO NAŠI DOMOVINI IN SE PRIPOROČA ZA OBISK KMETIJSKA ZADRUGA JESENICE čestita vsem delovnim ljudem k 1. MAJU — prazniku delovnih ljudi Delovni kolektiv hotela »POŠTA« Jesenice čestita vsem svojim cenjenim Obiskovalcem, k največjemu prazniku delovnega ljudstva — 1. maju! Vsem delovnim kolektivom in vsem državljanom naše socialistične domovine čestita k prazniku dela delovni kolektiv Medzadrnžnega lesno indnstrijskega podjetja Češnjica Izdelujemo radio omarice, zaboje za izvoz in notranji trg ter embalažne in vinske sode! Se priporočamo! Vsemu delovnemu ljudstvu in našim cenjenim cdjemalcem ter poslovnim prijateljem, čestita k 1. maju — prazniku dela DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE USNJA „RUNO" - Tržič DELOVNI KOLEKTIV MESTNE KLAVNICE KRANJ čestita vsemu delovnemu ljudstvu k 1. maju — prazniku dela, obenem pa se pridružuje tudi če- Ob 1. maju in lO.oblctnici osvoboditve nove Jugoslavije, čestita vsemu delovnemu ljudstvu in svojim obiskovalcem delovni kolektiv stitkam vseh delovnih kolektivov ""*"»-za 10-letnico osvoboditve naših narodov. / hotela „ Grajski dvor" v Radovljici Vsem svojim članom, delovnim kolektivom in delovnim ljudem pošiljamo ob našem velikem prazniku — 1. maju, iskrene čestitke in želje — za nadaljnji razvoj našega socialističnega gospodarstva! tovarna /iti yy obutve ^c/lll^ll iz Dupelj pošilja vsem delovnim ljudem naše domovine, borbene pozdrave ob največjem prazniku delavskega razreda — 1. maju. delovni ko.ekt.v ^„,^„1, kemične industrije Kamnik DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNE TITAI¥ IZ KAMNIKA čestita vsem delovnim ljudem in vsem delovnim kolektivom k prazniku dela — 1. maju. Vse sile za večji razcvit našega gospodarstva! """"j* ! pošilja vsem delovnim ljudem v r~) " naši domovini borbene pozdrave " žSlJ ob delavskem prazniku 1. maju in 'mm^tJ, m j 10. obletnici osvoboditve _ jugoslavije Ob 1. maju 1955, našem največjem delavskem prazniku, pošiljamo borbene pozdrave vsem delovnim kolektivom širom po naši socialistični domovini! Delovni kolektiv obrtnega podjetja ŠČETARNA o in miza u 111 1111u h i-tkilia i KOMENDA ^ ^ ^ • !■ 1-111 % Tesarsko in mizarsko podjetje OZ Z, Ljubljana-okolica Moste pri Komendi IZDELUJE: VSE VRSTE KVALITETNEGA POHIŠTVA, stav3nomizarske PROIZvode TER VSE VRSTE STREŠNIH KONSTRUKCIJ. — SE PRIPOROČAMO! delovni kolektiv OPEKARNE ČEŠNJEVK pri cerkljah na gorenjskem iskreno čestita vsem delovnim ljudem k delavskemu prazniku — 1. maju! B— EBBB533D Proizvajamo zidno in votlo opeko ter se IBB9HI našim odjemalcem toplo priporočamo! Vsem delovnim ljudem ob Prazniku dela - 1. maju mnogo veselja in zadovoljstva želi delovni kolektiv Grosističnega trgovskega podjetja „ŽIVILA" - KRANJ Vsem delovnim ljudem in delovnim kolektivom prisrčno čestita M 1. MAJ 195» K 0 K R A Trgovsko podietie za Gorenjsko na veliko KRANJ OB PRAZNIK C DEL \ ŽELIMO VSEM GRADBENIM DELAVCEM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM MNOGO SREČE IN ZADOVOLJSTVA Splošno gradbeno podjetje PROJEKT KRAN] Delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu ob 1. maju - prazniku dela in ob 10-letnici osvoboditve, želi delovni kolektiv TOVARME pri nadaljni socialistični graditvi in delavskemu samoupravljanju mnogo uspe hov! KAMNIK K prazniku dela lep pozdrav vsem občanom in volivcem Občinski ljudski odbor Pod na rt K mednarodnemu delavskemu prazniku 1. MAJU iskreno čestita vsem delovnim ljudem SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE 43» o 5. o 99 I O SAVA" JESENICE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K NJIHOVEMU PRAZNIKU DELA IN K 10. OBLETNICI ZMAGE ff Radovllica VARAŽDINSKA TEKSTILNA INDUSTRIJA VARTEKS prodajalni Kranj in Jesenice čestitata k delavskemu prazniku, 1. maju vsem delovnim ljudem! Se priporočamo! Delovni kolektiv MANUFAKTURE.KONFEKCIJE „PRI KRANJCU" KRANJ čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem Naša postrežba je hjtra. blago odlično in po nizkih cenah! Delovni kolektiv KOVINSKO. ELEKTRO IN MEHANIČNEGA PODJETJA ,KEM - LESCE čestita vsem delovnim kolektivom k 1. maju in 10. obletnici zmage! OKRAJNI LJUDSKI ODBOR RADOVLJICA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM RADOVLJIŠKEGA OKRAJA IN GORENJSKE K PRAZNIKU DELA K 1. maju -prazniku dela -iskreno čestitajo: JENKO ALOJZ, dežnlkar. Kranj NADIZAR FRANC, mizar, Kranj VOZELJ KAROLINA. gostilna »Pri kolodvoru«, Kranj BIZJAK JOŽE, avtoprevoznik, Kranj SMOLE ALOJZ, klepar, Kranj 1'IRNAT IVAN, mizar, Kranj DEBELJAK ZVONKO, kolar in izdelovalec smuči, Primskovo 7 MARKIC FRANC, klepar, Kranj-Primskovo KERN STANKO, čevljar. Primskovo KOS ANTON, mizarstvo, Kranj-Klanc 2 VOGLAR JERCA. Rostilna na Gorenji Savi 28 ANGELA RllClGAJ, Rostilna, Kranj POLICAR PAVEL, čevljar. Kranj OGRIZ ANDREJ, mizarstvo, Kranj-Labore 2 GOSTILNA »BEKSEL«, Kranj ROZMAN FRANC, avtomehanlk, Kranj Ljudski odbor mestne občine Kranj, Komite Zveze komunistov za komuno Kranj in Odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva za komuno Kranj ★ čestitajo vsem delovnim ljudem k delavskemu prazniku -1. maju in 10-letnici osvoboditve ★ Vložimo vse sile za izgradnjo naše socialistične družbene ureditve! Kmetijska zadruga Lancovo s svojimi člani in delovnimi kolektivi vseh odsekov čestita k delavskemu prazniku - 1. maju! Občinski ljudski odbor Žirovnica ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K 27. APRILU, 1. MAJU IN 10-LETNICI OSVOBODITVE Delovni kolektiv pilarne „Triglav" - Tržič SE PRIDRUŽUJE K ČESTITKAM OB DELAVSKEM PRAZNIKU Ob 1. maju — proletarskem prazniku borbene pozdrave vsem delovnim ljudem! Se priporoča trgovsko podjetje VELEŽELEZNINA „MERKUR" KRANJ Delovni kolektiv Kemične tovarne Podnart čestita vsem delovnim ljudem k prazniku L maja Tovarna verig Lesce pri Bledu čestita viemu delovnemu ljudstvu k prazniku 1. maja Ob delavskem prazniku — 1. maju — borbene pozdrave! Tapetništvo Radovljica Sedlarstvo Radovljica Delovni kolektiv podjetja „OKOVJE" KAMNA GORICA želi vsem odjemalcem in delavcem srečen delavski praznik 1. MAJ! Bife Kostanjevica čestita delovnim ljudem za delavski praznik! Prodajamo prvovrsten cviček po nizki ceni. Vedno na zalogi dobre in cenene pijače. Trgovsko podjetje „STOL" - Žirovnica čestita vsem svojim odjemalcem in delovnim ljudem k revolucionarnemu prazniku 1. MAJU! Kmetijska zadruga Žirovnica Z O. J. ČESTITA VSEM SVOJIM ČLANOM IN DELOVNIM LJUDEM OB 1. MAJU # „PRI PETRČKU" o želi svojim gostom in vsem delovnim ljudem veselo praz-S novanje delavskega praznika V> in 10. obletnice osvoboditve. .5 Se nadalje se priporočamo, "S postrežemo vam s kvalitetno O hrano ter sprejemamo še no-O ve abonente. Delovni kolektiv PARNE PEKARNE IN SLAŠČIČARNE NA JESENICAH pošilja prvomajski delavski pozdrav vsemu delovnemu ljudstvu Zadružno trgovsko podjetje Zadružnik" - Radovljica Vsem cenjenim odjemalcem in vsem delovnim ljudem za 27. april, 1. maj in 10-letnico osvoboditve borbeni pozdrav! DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA «(W - Utoni SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM DELOVNIM LJUDEM OB 1. MAJU IN JIM POŠILJA PLAMTECE POZDRAVE! 0 Kvaliteta & Nizke cene O Solidna postrežba so naše odlike in garancija, da boste zadovoljni z našimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami! Trgovsko podjetje SkladiSča: Kranj, Sk. Loka, Tržič Ob naših velikih praznikih — 27. aprilu, 1. maju in 10-letnici osvoboditve pošiljamo delovnim kolektivom iskrene čestitke in borbene pozdrave! TRGOVSKO PODJETJE JelezDina" - Radovljica DELOVNI KOLEKTIV Gorenjske tovarne čokolade LESCE PRI BLEDU čestita za 1. maj in se priporoča tudi v bodoče! Oh 1. maju - prazniku dela lx