zadružno gospodarsko glasilo. Nai po ta. , 4 števike 7 Din., 8 številk 12 Din., 12 številk 18 Din. Za Ameriko 12 številk 1 Dolar. — Oglasi a 105 Din., Vi 200jDin. — Va 325 Din. — Večkratni objavi znaten popust.— Mali oglasi: beseda 50 p. vpisi in pisma na: Uredništvo in upravništvo „Dolenjskih Novic", Novomesto. ‘lvhu Jugoslaviji ali Kako je vladajoča klika odirala narode in ljudstva. Državni proračun. - Kaj in kakšni so v /ki? Kaj mora vsak kmet, delavec in nik vedeti o davkih? Posredni in isredni davki. Državni davki, deželne in občinske doklade. Vsako gospodarstvo, vsako podjetje, . s a občina, vsako društvo, vsaka zadrn-g ali organizacija, pa seveda tudi najve-čja organizacija: država ima svoje dohodke in izdatke. Knjiga v katero se zapisujejo vsi dohodki ‘n izdatki na leto, se imenujejo letni,proračun (budžet). Državni p r o račun je tovaj letni proračun državnih dohodkov in izdatkov. Državni dohodki in izdatki gredo v miljarde. Priprost človek si težko predstavlja miljardo, ki je enaka tisoč miljonom. Če hitro štejete, lahko naštejete v eni minuti do sto. Če bi hoteli našteti z isto hitrostjo do miljarde, bi morali šteti noč in dan 20 let! Eno miljardo srebrnih dinarjev bi komaj naložili v 500 velikih vagonov. Ge veste, da so dosegli državni dohodki v Jugoslaviji že čez 15 miljard dinarjev, potem si lahko predstavljate, da bi morali naložiti 7500 velikih vagonov, če hi hoteli natovoriti enoletne državne dohodke v srebrnih dinarjih, to je 100 vlakov po 75 vagonov. Vsako leto so dohodki večji? Leta 1919/20 je bilo dohodkov 681 milijonov, izdatkov pa 1558 milijonov predvidenih, a v resnici se je izdalo 2500 milijonov več — kar se imenuje (deficit) primankljaj. Za ta primankljaj se je morala država zadolžiti. Leta 1920/21 so narasli dohodki na blizu 4000 milijonov, izdatki blizu 4000 milijonov, je pa zopet bilo izdano več, skoraj 1 milijardo. Tako vidimo, da vsako leto zrastejo dohodki za več kot 1000 milijonov in tako Presegajo dohodki zadnjega proračunskega leta že 10.mili jard ali 10J)00milijonov. Odkod dobi država te ogromne novce? Glavni vir državnih dohodkov so davki. Vsi davkoplačevalci vedo, da je davkov več vrst, zemljških, pridobnina, dohodnina itd. To so takozvani neposredni davki, ki jih plačujejo neposredno ali direktno v davkarijo. Te plačujejo posestniki in podjetniki pa celo delavci in uradniki direktno v blagajno, zato pa jih zelo težko občutijo posebno še danes, ko so tako krivično odmerjeni. Veliko večji in težji pa so posredni ali indirektni davki, ki jih mora plačati tudi najsiromašnejši posredno ali indirektno, kadar knpi vžigalice, tobak, sol, obleko, obntev in kadar ima opraviti z oblastjo. To so carine, monopoli, takse, trošarina in slični. Ti davki so najbolj krivični. Če pomislimo, da na teh davkih plača delavec, uradnik in mali posestnik ravno toliko kot miljonar, mora vsak priznati, da je to krivično. Malokdo ve, da mora pri 1 kg soli plačati najmanj 4 Krone davka. Pri petroleju, vžigalicah, tobaku ravno tako. Ti davki so podobni malim pijavkam, ki počasi sesajo premoženje in zaslužek ljudstva in ga pumpajo v državne kaše. Če pomislimo, da je n. pr. 1921 leta bilo predvidenih neposrednih davkov 560 miljonov, a posrednih 2883 miljonov, potem vemo, da država dobiva od bogatašev in posestnikov samo 1/4t dohodkov, a delovno ljudstvo plača 3/4 — trikrat toliko. Proračun odobrava Narodna skupščina, a predloge sestavi finančni odbor vlade. Vlada tudi razpolaga z državnim gospodarstvom. Iz tega vsakdo lahko razvidi, kako je važno za gospodarstvo vsakega, kakšnih zastopnikov je največ v parlamentu. Če je v parlamentu večina zastopnikov bogatašev, če so na vladi kapitalisti, bankirji itd., potem je razumljivo, da sestavijo prtiidčun tako, da največ davkov plača ljudstvo, a da se ti porabijo največ za proti ljudske ustanove. Tako vidimo, da so velikanske miljarde izdali za oboroževanje, za ljudske zadruge pa niti ficka. — Ljudstvo mora to vedeti in o tem premišljevati. Davki v Jugoslaviji so bili torej strašno krivično razdeljeni. Predvsem veliki posredni, ki jih plačajo v glavnem revni, a mali neposredni. Neposredni so zopet krivično dodeljeni. Obrtniki in mali posestniki morajo plačati preveliko pridobnine in dohodnine. Davki pa so bili v Jugoslaviji tudi krivično razdeljeni na pokrajine. Tako so plačale : neposrednih posrednih skupaj Slovenija | 1919/1920 13 8 milijonov, 42-8 milijonov, 56-6 milijonov Din. 1920/1921 94-7 Ti 1796 rt 274-3 Ti Ti Srbija | 1919/1920 30 rt 127 rt 157 1920/1921 83-6 Ti 682 Ti 765-6 rt n Bosna in | 1919/1920 116 n 66 Ti 77-6 Hercegovina ( 1920/1921 109 n 482 Ti 591 r, a Hrvaška | 1919/1920 18-5 Ti 61 Ti 79 5 rt rt 1920/1921 120 rt 402 n 522 Ti Banat in 1 ' 1919/1920 21-5 Ti 38 Ti 54-5 Bačka | [ 1920/1921 142 n 294 >1 436 rt rt Dvakrat večja Bosna je plačala leta 19/20 manj davkov kot Slovenija. Štirikrat večja Srbija je v prvih dveh letih po prevratu plačala manj davka kot Slovenija! Neenakomerno obdavčenje je eden glav- vnih vzrokov, da ljudstvo zahteva samoodločbo in in samoupravo. Kako se gospodari z ljudskim denarjem o tem prihodnjič. Deželne doklade gredo v državno centralno blagajno, ker nimajo pokrajine več deželnih zborov in deželne samouprave. Občinski odbori imajo pravico pobirati občinske doklade. Iz tega vidimo, kako važne so občine za mala gospodarstva. Kadar bo ljudstvo dovolj zavedno in dovolj organizirano, takrat bo tudi dovolj močno, da odpravi krivice današnjega davčnega sistema in vporabi ljudski denar v prvi vrsti za ljudske potrebe. Čitajte in razmišljajte, da se bo to zgodilo čim preje! He trgajte grozdja prezgodaj! „Naš vinogradnik dela z redkimi izjemami glede časa za spravljanje pridel-delkov dve glavni napaki: seno spravlja mnogo prepozno — grozdje pa mnogo prerano. Kdor ni strokovno izobražen, se ne more zavedati ogromne gospodarske škode, ki si jo s tem sam povzroča. Vinarska in sadjarska šola v Mariboru začenja s splošno trgatvijo — izvzemši iz vestne rane črne vrste — večinoma v drugi polovici oktobra ter jo končuje navadno šele v prvem tednu novembra z najlepšimi uspehi. Poskusi, ki jih je omenjena šola v letu 1921. 1922. 1923 napravila, so dokazali nedvomno, da ob ugodnem vremenu količina sladkorja v grozdju redno narašča, količina kisline pa pada. Tako so navedeni poskusi pokazali pri rizlingu leta 1923 : odstotkov sladkorja kisline */ 24. septembra 14-6 1*68 > 9. oktobra 169 1*3 1 18. 19-1 1*3 hf 21. 19 — 1*24 24. »J 19-7 1‘16 27. 11 196 1*15 24. septembra 15 2 1*46 •Jr 9. oktobra 17 8 1*3 18. 1} 17 9 1*3 hp 21. » 17 8 1*24 s 24. 11 19*— 1*16 27. „ 184 1*02 Že iz te tabele je razvidno kako sladkor hitro narašča, kislina pa pada. Leta 1923 je bila jesen lepa. Dokler je torej lepo vreme, se nikamor ne mudi s trgatvijo. Na žalost nimamo nikake organizacije niti zakonskih predpisov za začetek splošne trgatve. Žal nimamo niti dovolj obširne, vplivne in razvite gospodarske Za- druge, ki bi lahko s svojimi ukrepi preprečila, da vinogradniki ne bi povzročali sami sebi škode. Ker ni primerne organizacije, vinogradi niso dovolj zastraženi. Zato so tatvine na dnevnem redu in vsak se boji tatov in hoče čim-preje pridelek spraviti na varno. Najmanj kar bi se moralo v tem pogledu ukreniti, bi bilo, da glavarstvo zapre vsa pota, ki držijo k vinogradom in k vinskim goricam v času, kadar je grozdje zrelo. Dovolilo bi se samo onim, ki tam bivajo ali so zaposleni. Slične uredbe in še mnogo strožje se v Nemčiji že od nekdaj točno izvajajo z naj večjim pridom. (Iz članka Andreja Žmavca). Bačič in nova vlada. Oseba Stepana Radiča, predsednika Hrvaške Seljačke Republikanske stranke (HSRS) in predsednika Hrvaškega narodnega zastopstva je bila v zadnih mesecih predmet ne samo našega domačega časopisja, temveč je o njem mnogo pisalo svetovno časopisje. Pred vojno in med vojno je bila njegova stranka majhna. Imela je komaj par poslancev v Hrvaškem saboru. Po vojni pa se je naenkrat proslavilo njegovo ime, ker je zbral 200.000 podpisov na memorandum, ki je bil poslan „Zvezi Narodov", da jo informira o Hrvaškem vprašanju. Vsled odločnosti, s katero je zastopal pravice hrvaškega ljudstva, ga je dala Beograjska vlada kmalu po prevratu zapreti. Izpustila ga je šele po volitvah v konstituanto, kamor je bil izvoljen v treh okrajih s 50 svojimi pristaši. Ves čas konstituante je Radičeva stranka bojkotirala Narodno skupščino. 8. decembra 1920 je sklicalo H R S S velik shod. na zagrebškem sejmišču, kjer se je vkljub slabemu vremenu zbralo do 60.000 hrvatskih kmetov. Na tem shodu je proklamiran program H R S S, ki zahteva Svobodno Republiko Hrvaško v mednarodno priznanih mejah SHS države. Za časa konstituante je izdelala HRSS svoj program, in svoj predlog ustave za Hrvaško. Pri zadnjih volitvah v Narodno skupščino pa je odnesla HRSS skoraj vse mandate na Hrvaškem, večino v Dalmaciji, precej v Bosni in 2 poslanska mandata na Štajerskem — skupaj 70 mandatov. Naenkrat je zavzela toraj drugo mesto po številu poslancev. Tudi v to Narodno skupščino niso šli takoj poslanci HRSS. Zahtevali so najprej v takozvanem Markovem protokola v Zagrebu od Radikalne vlade nekatere zahteve, ki bi omogočile razgovore o sporazumu med Hrvati in Srbi. Pašič pa je vtaknil protokol v žep in nameraval vtakniti Radiča zopet v zapor. Temu se je Radič izognil ter odpotoval s potnim listom Zveze Narodov na Angleško, kjer je razvil živahno propagando za svoje ideje posebna pri sedaj vladajoči Delavski Stranki. Od tam je odšel na Dunaj in od tam vodil politiko svoje stranke. Kar naenkrat pa ga vidimo v Moskvi, kamor ga je povabil predsednik kmečke internacijonale Dombal. V Moskvi je Radič napravil odločen korak, ki je presenetil celo Evropo. Vstopil je s svojo stranko v Moskovsko Kmečko Internatijonalo, kar je njegova stranka odobrila. Kmalu na to je padla Pašičev ' vlada ter se obrazovala kratka Pašič Pri biče v -čeva vlada. Ko so se pojavili poslanti H R S S v Beograjski Narodni skupščini je morala tudi ta vlada pasti, kei ni iit Ta več večine. Kralj je nato poveril sestavi ^".ade Davidoviču, šefu demokratsk 'tanke. HRSS je glasovala za dektai acijo Da-vidovičeve vlade in jo je na ta način omogočila. 14.septembra letos pa je 1 • v Zagreba zcpet velik shod IIRSS, ’ ) je bi'3 navzočih čez 100.000 ljudi.' a a Jtodu je govoril burno pozdrav1^ ! Badič in ostali voditelji HRSS. Sklenilo se je ne samo, da HRSS podpira današnjo vlado, temveč tudi, da stopi v vlado ter prevzame 4 ministrska mesta. Nato so se vršila poganjanja. Pojavile so se tež koče, tako da se danes še ne ve, ali bo krona imenovala pristaše HRSS za ministre ali ne. Gospodarstvo- Naprava petijota ali domače pijače. V sedanjih težkih časih mora vinogradnik gledati, da stroške pridelovanja vina čimbolj zniža. Nnogo denarja se pri nas zapravi s pijačo. Nekateri vinogradniki svoje delavce z vinom takorekoč zalivajo in ne pomislijo, da pri tem ne pri- , dejo na svoj račun in da morajo gospodarsko propadati. Gotovo pa je, da tako vinogradnik kakor kmet ne moreta izhajati brez pijače. Delavci in družina jo zahtevajo in pa tudi, posebno pri težkem delu v vinogradu, potrebujejo. Ni pa prav, da se daje delavcem v vinograda ali gospodarstva vino, temveč zadostuje za to dosti cenejša domača pijača ali petij ot. Petijot, ki je izdelan iz vode, slad'^ kor j a in tropin, ni tako močan k akti vino, zato pa ugasi žejo in daje prijetnf okrepčilo, medtem ko vino, v večji met1' zaužito, delavca le upijani in napravi za delo nesposobnega. Seveda mora biti petijot dobro pripravljen, kajti ta razmeroma šibka pijača se nepravilno pripravljena in površno oskrbovana rada pokvari. Dober in stanoviten petijot izdelamo na sledeči način: Za napravo petijota vzamemo tropine od dobrega, zdravega (ne gnilega ali pokvarjenega) grozdja, iki smo ga pecljali, kajti v pecljih se nahajajo snovi, ki da^ jejo sicer petijotu sirov okus. Črninske tropine so boljše kakor tropine od belega grozdja, malo nakvašene tropine so boljše kakor čisto sladke. Cim manj tropine oprešamo, tem boljši bo petijot. Najbolje je, da odtočimo iz kadi samo odtok (župn), nato pa nalijemo na tropine takoj sladke vode. Tropine ne smejo nikoli stati ali ležati na zraku, ker porjavijo (se oksidirajo), daje petijotu grdo barvo, ukns po tropu in pa lahko tudi cik. Če tropine prešamo, jih moramo torej takoj od preše predrobiti v kad in nanje takoj naliti vode, najbolje takoj sladke vode, ki smo jo že poprej pripravili. Če ne, moramo sladkor čimpreje dodati. Dober petijot mora imeti vsaj 6°/o alkohola, to je toliko kakor dober jabolčnik. Da to dosežemo, moramo vzeti vsaj 8 do 10 kg sladkorja na bi (100 1.) vode. Sladkor raztopimo v vroči vodi, razstopino pustimo nekoliko ohladiti, potem pa jo še'mlačno nalijemo na tropine. Pri tem pa gledamo, da nastane v kadi pravilna kipelna toplota, to je 18 do 20 stopinj Celzija, kajti potrebno je, da vrenje takoj prične in se hitro izvrši. Zato moramo tudi skrbeti, da se prostor, kjer petijot kipi, med kipenjem ne ohladi. Važno pa je dalje, da se trop v kadi ne ugreje in da ne stoji dlje časa na površini ker na ta način ne more iz njega sladka voda izvlači vinskih snovi, pole£ tega pa se v njem zaredi cik in se nam petijot pozneje lahko popolnoma skisa. Najboljne je torej, da se za kipenje petijota poslužujemo enakih kadi, kakor za kipenje črnine, namreč takih, ki imajo na siedi pritrjeno preluknjano (prevrtano) dno, katero brani, da ne more trop med vrenjem na vrh stopiti, ne ovira pa, da prihaja do tropa sladka tekočina, ki ga izlnži. Tako dno si pripravimo lahko sami iz navadnega, jelovege lesa. Najprej natresemo v kad tropin, ki jih zalijemo z vodo, Potem ustavimo v kad (približno v dve-tretjinski visočini) notranje, preluknjeno l|no in nato nalijemo v kad še ostalo sladko vodo, ki naj stoji vsaj eno ped nad omenjenim dnom, pa vsaj eno ped pod robom kadi. Kad pokrijemo na to še s pokrovom ali pa s kako čisto plahto, tako da ne more ne nesnaga in ne zrak do tekočine. Nato pustimo tekočino vreti toliko časa na tropu, da sladkor pokipi, to je kake štiri do pet dni, potem pa jo iz kadi odtočimo, tropine izprešamo in spravimo petijot v sod. Sod napolnimo do vrha in ga na lahko zamašimo. Tako pustimo petijot do glavnega pretakanja vina, ki se vrši navadno okoli Božiča. Tedaj pa nalijemo petijot na drože, ki ostanejo na dnu soda, ali pa te drože pomešamo v petijot. Seveda za to uporabimo le drože od dobrega, zdravega vina. V vinskih drožeh se namreč nahaja dosti vinskega kamna, ki se v petijotu raztopi in mu da kislejšega in bolj vinskega okusa. Zato drože s petijotom dobro premešamo. Mesec dni pozneje, ko so se drože v petijotu zopet usedle, pretočimo tudi petijot, in sicer v snažen, nekoliko zažveplan sod. Proti spomladi pretočimo petijot v drugič in ga pri tem raztočimo v več manjših sodov in pri tem zobet dobro zažveplamo. Na to pa rabimo petijot na ta način, da nastavimo en sod, ostale pa do viha zalivamo. Tako porabimo en sod petijota za drugim. Preko poletja mora ležati petijot v dobri, hladni kleti, drugače se lahko pokvari. Končno naj omenim še obstoječe predpise vinskega zakona, ki se nanašajo na izdelovanje petijota. Po vinskem zakonu bivše Avstrije, ki je pri nas doslej veljaven, smejo izdelovati petijot samo vinogradniki iz lastnih tropin, in sicer le za lastno, domačo porabo, ne pa za prodajo, in to v množini dveh litrov petijota za vsakega člana družine, vštevši posle in delavce, na dan. Množino napravljenega petijota in število oseb je naznaniti do 31. januarja pristojnemu županstvu. Sode, kjer se hrani petijot, je označiti s primernim napisom in neizbrisljivim ležečim (-{-) križem. Kmetovalec, B. Skalicby, Grm Novo mesto. Izvoz naše perutnine. Iz Srbije izvažajo perutnino sledeče tvrdke: P. I. Klefisch, Jagodina, 140 vagonov; bratje Mihajlovič, 200 vagonov; Šnmadinska banka, 40 vagonov; Samuel Osme, Lapovo, 20 vagonov; Dim. P Petrovič, Leskovac, 40—50 vagonov; Jaša Mihajlovič, Mladenovac, 30 vagonov; Av-ram Tajtacak, Jagodina, 70 vagonov; Živa perutnina tehta 800—150 gramov, zaklana izgubi 15 cio 20 odstotkov svoje teže. Jrbske kokoši tehtajo 1200 do 1500 gramov, race 1500 do 200 gramov. Blago je tretje vrste, toda pri g. Kle-fischn, v Jagodini in Veliki Plani se piš- - četa pitajo 15 do 20 dni, tako da postanejo drugo- ali celo prvovrstna. Naša perutnina odgovarja pogojem, ki jih zahtevajo inozemska tržišča. G. Klefisch ima 16 posebnih vagonov za izvoz perutnine, g. Jaša Mihajlovič 4 vagone. Gg. Tajcak, Osme in Šnmadinska banka se poslužujejo tovornih voz, ki jih naložijo na vagone. Bratje Mihajlovič so nakupili vagone, ki se nahajalo v popravi. Savska banka ima pet vagonov, ki jih daje v najem. Drži va ima samo 20 vagonov in bi jih morala imeti najmanj sto. Od januarja do septembra navadno izvažajo živo perutnino, od septembra do januarja pa zaklano. Izvažajo jo v Bo mbnih kletkah in jo hranijo na potu. V Bački izvažajo Bratje Mihajloviči v Novem Vrbasu letno 30 vagonov perutnine, gg Hartman in Konen v Subotici 70 vagonov, g. S. Hnnterleider v Subotici 60 vagonov, Vasi B Topola, Čentivar. M. Idjoš, Črno Broo. Bailek in Senta izvažajo 150 tisoč piščet. in 20 tisoč zaklanih pur. Perutrvna v Bački je križane pasme Pchsrocks in Orpintom, toda domače pleme najbolj uspeva pod tem podnebjem. V Banatu se bavijo z izvozom gg. Bratje Mihajlovič 40 vagonov, Moric H-.l-ler v Bečkeregn 30 vagonov, Bernet Ber-kus v Bečkeregn 40 vagonov; Samuel Rosenfeld v Bečkereku 15 vagonov, Dušan Barbnlevič v Pančevu 15 vagonov, Kaniči Laibniker v Bečkerekn 20 vagonov. En četrt izvoza so gosi, tri četrt piščeta. Gosi se pošiljajo na Dunaj, piščeta v Italijo in v manjših količinah v Španijo. V Slavonji izvaža tvrdka Bratje Mihajlovič 50 vagonov, gg Hartmanu in Kennen v Mitroviči 40 vagonov, Jovanovič v Mitroviči 20 vagonov. Izvoz iz Bosne dosega 55.000 komadov perutnine, teža ista kot pri srbski. V Hrvatski, Slavoniji in Sloveniji izvaža družba „Oveks“ 140 vagonov, E. Vajda V Čakovcu 60 vagonov, Matija Zupanc v Maribora 40 vagonov, Reja Jos.& Ko Maribor. Suppanz v Pristavi, Senčar v Ptnjn itd. kakih 25 tvrdk izvaža tndi perutnino. Naboljša perutnina je na Štajerskem, kjer se dobivajo izborna piščeta, petelini piske in kopuni, za katerimi vlada veliko povpraševanje. Žive piske tehtajo 800 do 3500 gramov, zaklane 600 do 2500 gramov. Zaklano blago je belo, med tem ko je italijansko rumeno. Gg. Kleifisch v Jagoaini, Hartmanu in ICenenn v Subotici, E. Vajda v Čakovcu in Zupanc v Mariboru imajo klavn'ce in hladilne naprave. Dve veliki klavnici s hladilnimi napravami se pa ne izvabljate. V Sremski Mitroviči, kjer se nahaja tržišče za debelo in dobro perutnino iz* Mačve, je teža 1500 do 2000 gramov za komad, par pur tehta 8 kg. Isto težo ima perutnina v Bački in Banatu. Pitane gosi tehtajo tu 8 do 12 kg par, pure 8 kg par, piščeta 3 kg par. Žive gosi tehtajo 6 do 8 kg par. Če se jih zakolje, izgube 700 do 800 gramov, piščeta 250 gramov. Povprašuje se pred vsem po mladi in dobro pitani perutnini. Španska zahteva stare, ali zelo mastne piske, Italija pa živa piščeta za domačo uporabo, v zameno za svojo lastno perutnino, ki je boljša kot i.aša in ki se prodaja v Švico, Francijo in Anglijo. Anglija zahteva za božič debele pure v zelo velikih množinah. Za naš izvoz bi bilo do-dro, če bi se importirali petelini močnih plemen in križali z domačo pasmo. Treba bi bilo celo si preskrbeti vagone za živo perutnino in hladilne vagone za prevoz perutnine. Skupen izvoz je znašal 1. 1922 za živo perutnino 1,099.230 kg v vrednosti 23,011.371 Din, za zaklano perutnino 3,005.424 kg v vrednosti {51,894.049 Din. Izvoz raste od leta do leta. (Po Revne ćconomique et fmanciere de Belgrade.) Iz teh podatkov je razvidno, kako velikega pomena je perutninarstvo za ljudsko gospodarstvo. Mali posestniki na Dolenjskem, posebno pa naše dolenjske gospodinje bi morale posvečati veliko več pažnje reji perutnine. V prihodnjih številkah bomo objavili več člankov o gojenju perutnine in opozarjamo že sedaj nanje naše gospodinje. Gandhi. (Indijski Mesija.) Indija, ogromna, 300 miljonov ljudi preživljajoča dežela, najbogatejša angleška kolonija, s čudežnimi pragozdi obdana, z bajnimi, rodovitnimi poljanami, narošenimi od svetih rek Indusa, Gange in Bramaputre, s neprehodnimi, tajnost-nimi puščavami, od nepiistopnih gor, od mrzlega severja ograjena dežela — je njegova domovina. Pravijo, da je ona tudi pradomovina vseh indoevropcev! Indijo — koromadijo — pozna tudi naša narodna pesem. Iz filozofije treh religij je črpal snov za svojo filozofijo: Budha, Brahma in Mohamed. Svoje mladostno znanje je obogatil na evropskem zapadu. V večnem boju med sabo so Indijci razdvojeni v več sto strogo odvojenih kast (slojev), lahko obvladani od nekaj tisoč tujcev. Ali v novejšem času, pod vplivom modernih idej in socijoloških nauk se je pričela dramiti tudi doslej speča Poromajte naročnino! Agrarna reforma- Del nadškofijskega posestva v Zagrebu so dobili kmetje po agrarni .leformi v zakup. Zoper ta razdelitev pa se je nadškofijski ordinarijat pritožil in je že prejšnja vlada ugodila pritožbi. Kmetje bi morali oddati zemljo nazaj, kar pa . je vzbudilo med njimi odpor. Ker so povečini pristaši HRSS je Radič interveniral v tej zadevi ter dosegel, da je zaenkrat ostala zemlja kmetom. Vedno večji je odpor pri veleposestnikih zoper agrarno reformo Pomanjkljivosti te agrarne reforme, ki je deloma samo pesek v oči kmetom in s katero se vganja mnogo korupcije, daje veleposestnikom še vedno nade, da odvzemajo razdeljeno zemljo kmetom. Agrarni odbori pa spijo. Ako bodo kmetje tako malomarno branili svoje pravice, potem ne bo dolgo trajalo, da se jim lepega dne zopet od vzame zemlja. Veleposestva so pri nas večinoma fevdalni ostanki In njihovi lastniki fevdalci po mišljenju, brez socijalnega čuta. Izjeme so toliko bolj častne in hvalavredne. Ljudstvo bo znalo ceniti in nagraditi take veleposestnike, ki so z dejanji v času reakcije pokazali svoj socijalni čut in ljubezen do zadružnega gibanja. Tlaka, ki se opravlja še skoraj povsod na veleposestvih sicer ni tako kruta kot v srednjem veku, vendar je krivična. Ako Indija. Klic svobodni, od Angležev neodvisni Indiji se vedno močnejše razlega po bajni deželi. Indijska inteligenca, izšolana na evropskih univerzah, postaja polagoma voditeljica indijskega naroda, ki so mu doslej načelovali razni fevdalci: veliki knezi in duhovniške visoke kaste. Indija je rodila v novejšem času celo vrsto odličnih učenjakov, politikov, literatov. Tagore — indijski pesnik je znan celemu svetu. Voditelj modernega indijskega nacionalnega in državnopravnega gibanja, ki stremi: po popolni osamosvojitvi (avtonomiji) indijskega naroda, pa je dr. Gandhi. On je prerok, mučenik, učitelj — mesija. Njegov nauk in njegovo delovanje v marsičem spominja na učenje Kristusa in njegovih apostolov. Duša gibanju je aktivni odpor s silo razžarjene ljubezni, vere in požrt vovan j a." „Preje žrtvujem svojo svobodo, kot svojo resnico1*, besede spremenjene v življenje in dejanje po- v?___ rrivo m raziViic --- se preračuna tlaka, ki jo še vedno opravljajo kmetje na graščinskih in cerkvenih veleposestvih v mezdo v denarju, potem se šele vidi kako drago plačajo kmetje zakup .ali žetev in kako poceni dobi s pomočjo tlake graščak delovno silo. V prihodnji številki bomo temu vprašanju posvetili večjo razpravo z mnogovrstnimi zgledi. Zemlja naj bo tistega, ki jo primerno obdeluje in izkoriščanja. Dopisi. Semič. Vsled paleža bo letošnja trgatev žalostna. Toliko bolj se med našimi vinogradniki širi misel zadružništva, čim večja je revščina. Oni uvidevajo, da bodo brez umnega kletarstva propala njihova gospodarstva. Še par takih letin, pa se bomo morali zadolževati. Za umetno kletarstvo pa je potrebno veliko kapitala. Mora biti na razpolago velika čista zidanica -klet in veliko čiste posode. Posameznik tega ne zmore. Zmogla pa bi vinogradniška zadruga, ki bi združila 10—30 vinogradnikov. S pomočjo umnega kletarstva bi dvignili naš domači vinski pridelek na večjo stopnjo ter bi ga lahko dražje prodajali. Toda še je premalo zadružne zavesti med kmeti. Zato je potrebno še mnogo pouka našemu ljudstvu. „Dolenjske Novice„ nam veliko koristnega svetujejo, samo preredko izhajajo. Ko bi izhajale vsaj dvakrat na mesec! Zelo radi jih čitamo.