Leto III Ljubljana, 3. februarja 1953 Štev. 4 V Beograd! Zveza "studentov ob V. kon-gresu Ljudike Mladine Jugo-slavije Mladma Jugoslavije bo pnbod-nje dni zabeiežila v svojem razvo-ju pomemben dogodek. Od 6. do 9. marca se bo vrsil v Beogmdu V. kongres Ljudske mladine Jugo-slavije, ki }€ že nad deset let zdru-žena v enotni polilibni orgamza-ciji. Zato je razumljivo, da je tudi Zveza "stndcntov kot njen sestavni del neposredno zamteresirana na tem kongresu, %a) je zrastla iz Ljndske mladine in je njen cil) kljub drugačmm metodam m vse-bini dela enak cilju LMJ, ki zdru-žuje delavsko, kmečko m srednje-solsko mladmo. Nas skupm namen je izobliko-vati ideo-lo-sko enotnost miadme, ki naj temeiji na zdravi sociali-stični m-oraii. Druzina, sola, tovar na ali druhvo, kjer miadina živi in dela ter se razvija, ji morajo dati osnovne možnosti, da si mla-di rod izobhkuje pravilen pogled na svet. Družbena aktivnosi, v katero mladmo vključuje njena organizacija pa mora te politično-vzgojne ideološke probleme raz-vijati in utrjevati v pestrih obh-kab dejavnosti. Pogoji za to delo nis>o lahki in enostavni, da bi za-gotovili uspesen razvoj orgamza-cije z oblikami in prezivelo or- Zahtevamo da nas zakon bolj upošteva Ze nad pol leta se razvija diskusija o osnutku zakona o Univerzah. V diskusijo posega-jo naši profesorji, pohtičm de-lavci in študentje. Seveda gle- svoje perspektive Na osnovi piedlogov je sedaj lzšel že po-pravljeni in dopolnjeni osnu-tek. Naš list je že večkrat ob-javil članke, ki so jih poslali šiudentje in v njih stavljali svoje konkretne predloge za izpopolnitev zakona o Univer-zah. Pri tem delu je treba po. sebno pohvaliti vodstvo Zdru-ženja pravne fakultete, ki je poslalo svoje preriloge tudi ko-mis:ji, ki sestavlja novi zakon. Ugotovili so, da nam zakon ne zagotavlja dovolj pravic, da mora naša organizacija dobiti pravico neposredne pritožbe na skiepe univerzitetnih obiasti, da ruorajo seje fakultetnih oblasti biti javne in da obisk preda. vanj ne srae biti obvezen. V ZŠJ mora dofeiti pravico neposredne prifožbe na sklepe uni-verzitetnili organov. Seje imiverzitetnifa organov morajo biti javne. Ljudski poslanci z Univerze naj podpro naše predloge j p ganizacijsko strukturo, ki je teme- posebni številki »Tribune« pa ijd dedajem statntu ZATO smo zahtevali tudi spremembo ijda na iiosedanjem statutu. ZATO BO BREZ DVOMA ENO IZMED ZELO POMEMBNIH VPRA-ŠANJ, Kl BO OBRAVNAVANO NA KONGRESU- OBLIKE IN VSEBINA DELA LMJ, KI NAJ ODGOVARJAJO STVARNEMU DRU2BENEMU RAZVOJU, Praksa je pokazala, da so seda-n'}i aktivi-na."sofoh, v podjetjib in na vasi precej neživljenjski. De-iavskd mladina )e ločena od sred-nješohke, vaska pa od delav>ke. Kljub temu pa a po obveznem posečanju predavanj bi samo jamčila slabim in nesodobnim Kaj so pokazala zdravstvena predavanja Predavanj so se udeležiSe šfudentke z Uniuerze — 85 % udefisženk prosi za po-novifev teŠ3s.$a — 80 % jih smatra9 da je to vprašanje treba obravnavati že v višjih razredih s«*ed7i|e šoie Ko so člani sekcije za socialno terih se ttimajo priloznosti vsak dan razgovarjati. Predavatelj se je zato omejeval zlasti na vpraša-nje spolnih cJ-jsoVj sterilnosti, kontracepcije i. pd. Zgoščeno in s čutom za tematiko je seznanjal po-slušalke z ugotovitvijo in pogiedi sodobne medicine na tem področju pred:ivateljem, — tudi taki so še na Univerzi — da imajo pol-no predavalnico in tako po-trebno število predavanj. Tukaj očitno ni nekaj v redu! Univerzitetni in fakultetni sveti Po predlaganem in tudi že popravijenem osnutku Student-ske organizacije nimajo večjih pravic kot ostale organizacije in posamezniki, ki pri reševa-nju problemov Univerze niso neposredno prizadeti. Razvoj naše stvarnosti gre odločno v smeri neposredne udeležbe dr-žavljanov pri upravljanju. De-lavci v tovarni imajo svoje predstavnike v delavskih sve-tih, nam pa zakon o Univerzah tega ne jamči. Saj vendar fa-kultetni in Univerzitetni sveti obstoje zaradi študentov. Stu-dentske organizacije v predlo-gu zakona nimajo zagotovila, da bi se njih predlogi sploh objektivno in podrobno pretre-sali. Predlagana dopolnitev, da bi študentske organizacije ime-le svojega predstavnika v sve-tih, zagotavlja, da bi študent-ske organizacije mogle uspešno zagovarjati interese organizaci-je, posamezDih njenih skupin in članov. Ce se za take pravice bore študenti v kapitalističnih državah in v tej svoji borbi uspevajo, ne moremo dopustiti, da bi novi Unverzitetni zakon prikrajšal za to pravico štu-dente, ki grade sociaiizem. Stu-dentska organizacija seznanja preko svojega glasila o vsem tem javnost z namenom, da skrbelo. Ko pa se je pnjavna pola ouuuum. im.uiv.nn, ua Ltm y>v\*>.\j>-)** , -~ , , .. t-* i j ' r • "j i ",~ — ------ "".'.'',' — t--------- vi i ¦ • • i t i •!• • • i -i v podpre upravicene z.ahteve stu- ficne naloge, vendar z L]udsko medicino pripravliah svoio prvo zacela polniti, so si oddahmh m m odgovarjal na vsa vprasanja, !L_r ijaž- u,i/icb-« nntianro mladino eaim skupni cilj, vzga- zdravstveno akcijo — ciklus pre- se popoinoma pominli ze na pr- ki so bila sicer številna, a zal se Drosimo da ob razpravlianju jati dobre patriote, ki bodo znali davanj za študentke — so s stra- vem predavanju: predavalnica je premalo izčrpna in lahko rečemo r .„__,'-_«„ ,ai,nna n |Tn5 - ' ' ' ' ' ' " ....... ~ ' bila polna, naslednje dni pa do- tudi premalo pogumna. in sprejemanju zaKona o um- __r______ besedno naibita — doka.z, da napore delovnega Ijudstva v bor-(Nadaljevanje na 2. strani) bila zamisel dobra in je dosegla ceniti svojo domovino in prema- hom pričakovali rezultatov. Popol- govati težave ter bodo razumeli danska ura, neposredna zapo- rednost predavanj, oddaljenost predavalnice in še marsikaj jih je svoj namen. 1 ¦'¦' Teh predavanj skoraj ne more- mo več imenovati tečaj. Pičlo od-merjeni čas in preobremenjenost predavatelja nista dopuščala dol-gih in podrotanih izvajanj. Namen teh zdravstvenih ur je bil zgolj obravnavati neka) najbolj perečib problemov iz življenja iene, o ka- PRVO POROCILO IZ ST. MORITZA Zanimanje pa je bilo veliko in prvi poizkus se je obnesel... O tem priča tudi anketa, ki je pri-nesla zelo pozitivne zaključke. Naj govore številke: Prijavilo se je 125 študentk. pozivamo, vsako predavanje je povprečno diskusijami poslušalo 90 deklet. Mnoge pa so bile zadržane zaradi strokovnih predavanj, predvojaške vzgoje, vaj itd. Udeležba po fakultetah je bila zelo različna. Propaganda je bila sicer povsod enaka, razen na TVŠ, kjer je ni bilo, vendar }e največ študentk prtslo s prirodoslovno-matematične fakultete (38%), s fi- ona o verzah ne pozabijo, da smo tudi mi študenti pozitivna po-stavka v naši socialistični do-movini. Vse študente in Združenja pa da nadaljujejo z o zakonu o uni-verzah, svoje ziključke, pred-loge in resolucije pa naj pošljejo na UO ZSJ. Gorkič Miloš na 2. strani) »Mladino« tiskajo St. Moritz, 3. marca 1953. fozofske 32%',s prava 22%,'z eko-Danes se je v St. Moritzu v Svici pričelo študentsko smu-čarsko prvenstvo. V prvi disci-plini tek 14 km so zmagali Finci. Jugoslovam Svet se je pla-sirad na 6. mesto, kar je odličen uspeh. Nastopa okrog 50 tek-movalcev iz 8 držav. Jutri bo na sporedu veleslalom. OBVESTILO! Skupina ZSJ V. letnika bo imela 15. marca ob 10.30 sesta-nek na strojni fakulteti. Pogovo-rili se bomo o nadaljnjem dclu. Poverjenik ZSJ Nizozemski šfudenti v bofu za rodno zemljo Ustoličevanje keroškiii ve|ved |e ml slovenski obfčaj (Knjiga, ki jo je javnost kljub njeni Kakor poroča glasilo holandskih Ob velikih katastrofah, ki so za- dentov z Univerze v Leidenu Ne- dele to najibolje urejeno evropsko derlandse Studenten Raad, se je na državo, je tudi Ijubljanski Univer- stotine holandskih študentov pri- zitetni odbor Zveze študentov Ju- javijo takoj po veliki viremenski goslavije razpravljal o možnosti, katastrofi, ki je zadela njihovo da naža Univerza odpošlje popol- domovino, da sodelujejo v akci- noma opremljeno delovno brigado, jah za pomoč ogroženim in priza- ki bi se še v spomladanskih mese- 2*0 kongresu Kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva se je v Beo-gradu udeležil tudi naš delegat tovariš Rino Simoneti, ki je po-segel samcs:ojno v razpravo o bodočem delu in značaju Socia-listične zveze ter iznesel neka-tere naloge, ki čakajo Sociali-stično zvezo v boju za sociali-stično Umverzo. Tov. Simoneti je bil edini delegat, ki je ob-ravnaval študentska vprašanja. Objavljamo izvleček njegovih izvajanj. Zveza študentov Jugoslavij« bo kolektivni član Sociaiistične zveze delovnih ljudi. Zato bi vas želel seznaniti z nekaterimi problemi Zveze študentov Jugo-slavije ljubljanske Univerze in visokih šol. Prepričan sem, da so podobni problemi :udi v dru-gih univerzitetnih centrih. Kljub temu, da so v zadnjem letu doseženi lepi uspehi, ki se kažejo v večii Dolitični rn stro-kovni aktivnosti, zboljšanju ideološkega dela in živi kul-turni in športni dejavnosti, ugotavljamo, da smo šele na začetku borbe za socialistično Univerzo. Ta borba je v tesni zvezi z vprašanjem strokovnega in ideološikega nivaja predavanj. seminarj«v in konec koncev je to stvar profesorskih kolegijev in celotne socialistične skup-nosti. in javnega življenja na spIoS, Pokazala se je živa potreba po čim tesnejšem sodelovanjtu Stonjeni so bili že prvi korski, ki so javnost seznanili s pro-blenn našega političn«ga življe-nja, našo Univerzo pa pribli-žali širokim problemom javno-sti. Tudi v bodoče mora biti naša družba mnogo neposredne-je obveščena o položaju na na-ših univerzah, saj končno prav ona tudi zanje skrbi. Potrebno je, da povedo vsi delovni ljudje svoje mnenje o delu na naših univerzah. V preteklem letu je napravil naš Univerzitetni adbor anali-zo socialno ekononaskega stanja na naši Univerzi. Ugotovili smo, da je odstotek mladine iz me-ščanskih krogov in družin znat. no višji od odstotka delavske in kmečke mladine. Studentov delavskega porekJa je vsega 10°/». Nizek je tudi pritok štu-dentov iz primorskih in pasiv-nih krajev. Menimo, da se mo-ra to stanije popraviti v naj-krajšem času. Hkrati ^moraino ugotovki, da današnji sistem socialno ekonomske pomoči prav gotovo ne stimulira pri-toka študentov v smislu, kot si ga želimo. Otroška doklada, takšna kot j€ danes, v nobenem primeru ne vpliva niti na šitu-dij niti na socialni sestav štu« Ob pra&niku šiudenti toplo čestitamo DELOVNIM ŽENAM IN KOLEGICAM Kljub sugesMjam o učnih na-črtih do sedaj še ni uspelo vzpostaviti tesnejii kontakt s profesorji, kakor še vedno ni dosledno iz.boljš&n učni načrt V tem pogledu načrt novega zakona o Univerzah ni izpolnii vseh naših pričakovanj. Hoteli smo zakon, ki bi bil solidna podlaga za borbo proti vsem starim pojmovanjem na nasih univerzah. Razgovori o tem za-konu so prinesli nekaj predlo-gov, med njimi predlog o so delovanju in odnosih med štu-dentsko organizacijo in univer-zitetnim zborom. V nekaterih drugih državah so uspele študentske organiza-cije postaviti svoje predstavnike v Univerzitetne svete. Ne vi-dimo razloga, čemu bi pri nas ne bilo mogoče doseči prav ta-ko sodelovanje, ki bi vsekakor koristilo tako študentom, kot tudi univerzitetnim oblastem. Zveza študentov Jugoslavije je v svojem dosedanjem delu, v vrsti političnih, ekonomskih in drugih akcij dokazala, da je za to v vsakem pogledu dozorela. Neka zastarela pojraovanja ven-dar ne morejo ovirati takšnega sodelovanja. Ena izmed naših osnovnih slabosti je prav gotovo izolacija dela študentsfke organizacije od dejavnosti ostalih organizacij dentov. V zadnjem času smo v ti&ku večkrat načeli pereča vprašanja nove uredibe 0 otr akademsko društvo 22. II. je bila v Kranju usta-novna skupščina Kranjskega Akademskega društva. Priso-stvovali so: zastopniki Sveta za kulturo in prosveto, MK ZKS in mladinske organizacije ter člani bivš-ega akademskega dru-štva. Skupščine se je udeležilo okrog 90 študentov. Sprejet je bil statut in pro-gram društva in izvoljen 9-član-ski odbor. A. V Beograd! (Nadaljevanje s 1. strani) bi za ioaalizem. ALI NE Bl OB VSEM TEM BOLJ ODGOVAR-JALA ZDRU21TEV VSE MLA-DINE V NEKEM KRAJU, V NASELJU, NA VASI, KJER 21VI, BREZ OZIRA NA TO, ALI JE TO KMEČKA, DELAV-SKA ALl SOLSKA MLADINA. Študenti, predvsem tisti, ki bodo zapustili Univerzo kot vzgofitelji, pcdagogi in bodo imeli vsakodnev-m stik s šolsko mladino, se mora-jo zanimati za te probleme. Pa tudi bodoii inženirji in drugi irt-tclektualni dclavci, ki bodo v okvi-ru delo-onih kolektivov zaintere sirani na strok-ovni irt splomi vzgoji dclavske mladino, se mora-jo zamuliti ob teh vprasanjib. Ljndska mladina Jugoslavije je naredila vclik razvoj od svoje uttanovitve in od l. kongresa USAOJ-a v decembru 1942. leta v Bihaču. SKOJ, rezerva Partije in avantgarda ml.tdine, je ob liku Lole Ribarja vodil jugoslovansko mladino, dokler se m v letu 1948 zdruiil z LMJ v enotno orga-nizacijo. Ne samo pri na$ v domovini, tudi drugod v ivetu cenijo Ijudje napore in požrtvovalr.ost naše mla-dine, njeno hrabrost v NOB ter udeleibo v pcvojni sccialističm graditvi. Vsak, ki sc je udelezeval delovnih akci) v mludinskib bri-gadab bo najbolje razumd jekleno voljo in Ijubezcn mladine do tega, kar ustvarjamo, za kar sc borimo. Stotnie kilometrov p-rog in cest, mogoine tovarne in hidrocentrale so najbvlj otipljiv dokaz tch na-porov. Mladina Jugoslavije se zj-leda časa, v katerem živi, ko }i dajc drurba vse razpoložljive moi-nosti, da se izobrazi m razvije. Na pozitivnib osnovab, na ka-tcrib se je gradila Ljudska mladi~ na, se bo brez dvoma razvijala mladinska organizacija tudi v bo-doče koi kolektivni član Sociali-stične zveze delovnih Ijudi. Zveza. Uudentov, ki vkljucuje mlade intelektualce, ne more biti ravnodttsna do svojih rnlajsih to-varisev. Naša dolžnost je, da so-delujemo z mladtno v različnih sportnih in prosvctnih druhvib v Ljubljani in na podeželju, kjer imamo svojc khtbe in akidemska drmiva. M.la.dina iiče razvednU in ga sprejema tam, kjer ga nctjde. Zato pridc dostikrat v stik s kvar-nimi vpHvi malome"sčanske morale in misticizma. Tem problemom so mladinska vodstva posvečala prc-malo pJiznje pa titdi ostale druž-bene arganizacije niso nudiU zadostne potnoči mladinskim akti-vom v tch vprasanjih. Posamezni~ ki so iskali vzorov ob plitvih fil-mib in »revolverski hteraturi* ter se izživljali v dckadenci, v pi-jančcvaniu, kar je b?ez dvoma tudi •vzrok za pojavo kriminala med mladino Itd. Preprtčam smo, da bo V. kon-gres Ljudske mladine Jugoslavije sprejel taksen statu-t in sklrpe za bodoči razvoj orpntizacije, ki bodo od%o-vj.rjali realnemu stanju in našemu družbenemi* razvoju v socUlizem. B. L nične probleme, katerih razisko-vanje in reševanje ima nepre-cenljiv pomen za vse delo pri naši socialističr.i graditvi. PRESERNOVA AKADEMIJA Na iniciativo »Slavističnega društ\w« je bilo sklicano posveto-vanje o ustanovitvi in programu »Prešernove akademije«. Posve-tovanje je bilo 1. marca in se ga je udeležilo večje število kultur-r.ih delavcev. Univerzitetni od-bor je bil sicer na posvetovanje povabljem, vendar pa ni poslal svojega zastopnika. O podrobno-stih bomo poročali v prihodnji številki. Ohvestilo ZŠJ Vstopnice za predstave ZSJv Operi, Drami in Mestnem gleda-lišču naj dvignsjo fakultetni re-ferenti redno dva dni pred pred-stavo na UO ZSJ od 12. do 13. ure. Sekretariat UO Biti funkcionar ni monopol Ali se je kdo zmenil za popust, ki bi nam ga dale založbe, za predstave v Mesinem gfledališču in za koncertne priredifve? VOLK DLAKO MENJA... Živahno delo našega plesnega kluba Decembra lanskega leta smo ustanovili Akademski plesni klub (APK), katerega namen je: prirejati plesne tečaje za študen-te, poživiti družabno življenje na Univerzi in vežbati svoje člane za medklmbske, republiške in mednarodne plesne turnirje. V ta namen smo takoj decemb-ra organizirali začetni in nada-ljevalni plesni tečaj. Prijavilo se je okrog 150 tečajn:kov. Za na-rodne plese smo poklicali na po-moč Maroltovo AFS, za moderne pa tovariša Simončiča iz Maribo-ra, ki je prinesel s seboj tudi plošče. Na tekmovanje ob za-ključnem venčku 25. januarja so dosegli sledeče rezultate: 1. V začetnem tečaju par: Ko-lenc Rudolf - Puc Andreja, 44 točk. 1. v nadaljevalnem tečaju par: Prestor Branko - Picus Ines 31 točk. 1. v D razredu (APK) par: Ko-kol Marijan • Elica Maver 25 točk. ZAHVALA Organizacijski odbor III. štu-dentskega prvenstva FLRJ v smučanju v letu 1SJ53 se najlepše zahvaljuje za vso materialno podporo, ki so mu jo ob priliki prvenstva izkazali štev. ustano-ve in podjeja. Posebna zahvala gre sekretarju Izvršilnega sveta LRS tov. Zoranu Poliču, predsed-niku Zveze športov Slovenije in podpredsedmiku MLO Ljubljana tov. Leopoldu Kresetu. Svetu za prosveto in kulturo, rektorju Univerze, Tehniene visoke šole in Medicinske visoke šole, da smo lahko z njihovo pomočjo uspešno izvedli to r.ajvečjo zim-sko študentsko prireditev. — Or-ganizacijski odbor III. študent-skega prvenstva FLRJ v smuča-nju. Iz ankete, ki smo jo izvedli na koncu, nam govore tečajniki sle-deče: 1. O programu mnenja niso enotna: 42 odstotkov se jih stri-nja brez pripombe, 58 odstotkov pa s pripombami; nekateri bi radi več modernih. drvJgi pa več narodnih plesov. 2. Pri tehnični izvedbi je bilo 87 odstotkov pripomb in večina od teh, da je premajhna dvora-na, nekaj manj, da je .premalo plošč. Cas jim ni ugajal, radi bi večerne ure in tudi z družabnost-jo ni bilo najbolje. S plačeva-njem je večma zadovoljna. (Nadaljevainje na zadnji strani) Govoriti o delu naših kulturnih referentov — ako jih lahko tako imenujemo, ker vČasih pripravijo zelo nckulturno razna zborovanja in prireditve — je težko. Tudi pre-malo poznam celotno dejavnost na Univerzi, da bi si mogel lastiti pravico, ocenjevati njihovo delo. Toda nekaj me že dolgo časa bode in to moram povedati. Kolikor vem, je Tribuna že pi-sala v tem, zakaj nimamo več svo-jih kino prcdstav po znižanih ce-nah. Na vprašanje, ki je bilo ta-krat postavljeno, vse do danes še nihče ni odgovoril. To je lahko pozabljivost, ali referenti ne spremljajo naŠega študentskega ti-ska, kar je tudi možno; po vsej verjetnosti pa se tovarišu enostav-no ni rdelo vredno odgovarjati na vprašanje, postavljeno v časopisu. Torej postavljamo isto vprasanje še enkrat: zakaj vse do danes ni-manto svojih kinomatografskih predstav po znižanih cenaht Naslcdnja zanimivost je ta. Čc-mu mislimo, da moramo imeti predstave ravno v Slovenskem na-rodne gledališču in čemu se ne bi zadovoljili tudi s predstavami, ki bi nam jih bilo pripravljeno dati Mestno ali Šentjakobsko gledalisče? Študenti itak mnogo obiskujejo oboje gledališč, še prav posebno pa Mestnega. Ali se je sploh kdo od odgovornih tovarišev pozani' mal za možnosti studcntskih pred-stav v teh dveh gledaliUih? Na Univerzi je zelo težko prlti do vstopnic za naše gledališke predstave, zato naj se tovariši, ki te stvari urejajo, vsaj sedaj pobri-gajo. Vprašanje nabave strokovnih in leposiovnih knjig je prav tako za nas vse zelo problematično, ker so knjige drage. Recimo slavisti bi prav radi imeli svojo knjižnico z leposlovnimi knjigami. Ali res ni mogoče doseči kakega popusta pri založbah? Založbe so vedno kaza- Za uveljavljanje v javnosti Ugled Studentov v javmosti po naši krivdi še vedno ni za-dovoljiv. V telkačem študijskem lctu smo sicer dosegli lepe uspehe v dejavnosti nažih Edru-ženj v klubih ter z ustanavlja-njem Združenj v večjih sredi-ščih širom po Sloveniji. Vse to je v glavnem le v okviru Uni-verze in javnost o trem ni do-volj obveščena. Cuti se pomanj-kanje našega sodelovanja pri ustvarjfinju javnega mnenja, pri poglabljanju zveze z delov-nimi ljudmi. Te napake kažejo z.greš€no raiselnost nekaterih o avtonomijii Univerze in izolira-nosti od dnevne problematike. Tovariši ki so delali v stari Jugoslaviji kot študentski vodi-Uelji, so težili za afirmacijo v javnosti, kar jim je tudi uapelo. Univerza je bila često žari&Je revolucionarnih in naprednih dejanj. Mi imamo silno skromne ob-like dela, s katerimi si pred-6tavljarno javnost. N. pr. Aka- Zapoilif ev za študentke Studentska Samopomoč išče vedno novih možnosti za pomoč socialno šibkim študentom. Ho-norarne zaposlitve, inštruikcije in razna priložnostna dela so sicer pomagala mnogim, vendar je bil obseg tega še veliko premajhen, da bi lahko samo iz tega krili vse potrebe. Ker je namen štu-dentske Sanvopomoči čim bolj znižati razne podpore podjetij, in predvsem preskrbeti študen-tom možnosti, da se sami preživ-ljajo, smo z veseljem pozdravili predlog tovarišic MO AF2, da narn tudi one preskrbe nekaj ho-norarnih zaposlitev. V poštev bi prišle predvsem Ustoličevaraie korošklh vojvod (Nadaljevainje s 1. strani) rantanske ¦* -žave in poiskal tu-di družbene gonilne sile tega razvoja in konkretno funkcijo, ki jo je imel obred v svojih posameznih razvojnih stopnjah v konkretnem gospodarsko-družbenem okviru. Dokazal je, da lahko govonmo o državi karantanskih Siovencev kot pr-vi državni tvorbi pri Slovanih. Plonkretna oblika obreda pa je v svojem jedru nedvomno slo. venskega izvra in jo je mogo-če povezati le z ureditvijo države karantanskih Slovencev. Delo, ki posega v zgodnji srednji vek in s tem v z.^četke zgodovine, je izredno ve-pomena za razvoj našc historične znanosti, ker avtor s pomočjo sodobne zgodovinske metode pride do novih rezulta-tov in zaključkov iz razdobja saiinstpjn«! slovenske K.aran-tanske države. Slovenci vno lahko na to temeljito zgodovin-sko delo našega historika mlaj-še generacije ponosni. V. I. študentke in preprlčani smo, da bomo s tem vzgojno in moralno pomagali marsikateri ljubljanski družini. Matere, ki nimajo nobene po-moči v gospodinjstvu imajo ve-liko premalo časa za vzgojo svo-jih otrok. Ker so poleg tega z mladoletnimi otroki navezane iz-ključno na dom, ne morejo obi-skovati nobenih predstav, izle-tov, tečajev itd. V poštev bi prišla naslednja dela: 1. Varovanje otrok v odsotno-sti staršev. 2. Vodenje otrok na izprehode. 3. Inštruikcije in podobno. Studentke, ki bi hotele prevze- ti to zaposlitev, naj se prijavijo osebno odboru študentske Samo-pomoči, Tomšičeva 13, v torek in četrtek od 12.30 do 14. ure ali pismeno na isti naslov. Navesti morajo priimek, ime, stanovanje in čas, v katerem bi bile pri-pravljene sprejeti zaposlitev. Student, ki ima resen odnos do študija se ne bo strašil nobe-nega dela in študentska Samopo-moč ima namen podpirati pred-vsem tiste, ki so si tudi z last-nimi silami pripravljeni pomaga-ti do diplome. — Odbor Samopo-moči Univerze in visokih šol. d&m®ki pevski rbor, folklorna skupina, A&K, ASD in nekaj drugih klubov. Pri vsem tem je zanimivo, da imajo nekateri funkeiona^ji dokaj odklonilno stališče do teh skupliu Progla-šajo jih za »frajerje« in jim oči'tajo vse mogoče naipake. Sil-no nezdravo je tudi ravnanje s temi skupinami v klubskih pro-storih, kjer imajo stalne prepi-re zaradi sob. Zanimiva je iz-java nekega člana UO, ki je vprašal predstavnika folklorne skupine pred odhodom na tur-nejo po Stajerski: »Kakšen po-litični efekt bo imela ta vaša turneja?« To kaže na izredno nepoznanje vloge folklore in na-radne pesmi pri dviganju nacio-nalne zavesti in končno tudi nepoznavanje sredstev za popu-laa-iz»cijo študentov. TakJni »kritiki« gotovo ne poznajo tru-da, ki je vložen v delo teh sku-pin. Napake gotovo so, vendar bi jih z lahkoto odpravljali, če bi bili na tem zainteresirani predvsem tist.i ki zato odgovar-jajo in ki Lmajo o tem največ povedati. Mnenja setn, da bi moral UO nuditi večjo pomoč tem skupi-nam, da bi lahko gostovale po na&ih delavskih središčih. Go-tovo ne bo po takih gostovanjih tako težko naprošati podjetja za podipore v korist Samopo-moči ali za podelitev štipendij, ker nas bodo poznali. Niz dogodkov v kulturnem življenju gre mimo nas. O njih sicer debatiramo, lmamo svoje mnenje, a ga ne povemo naprej. Koliko debat je ob letošmji po-delitvi Prešernovih nagrad kul-turnim delavcem. V našem li-stu pa o tem ni besede. Mnogo se govori o tem, da je vsa kul-turna dejavnost skoncentrirana te v ro-kah nekaterih, kar ne more ugodno vplivati na raz-voj slovenske kulture in umet- nosti. Tudi o tem ničesar ne beremo. Pravniki se često čudi-mo nekaterim nezakonitim po-javom posebno na podeželju. a nič ne reagiramo. Takih prlme-rov, kjer bi lahko odločilno po-segli z našim mnenjem, je ne-šteto. Združenja izven Ljubljane bi morala odigrati večjo vlogo. Stuidentov se v življenju doma-čih krajev ne čuti. Nedavno smo iskali podatke o študentu, ki prejema štipendijo od Komi-teja svojega kraja. Odgovor je bil porazen. Ne samo, da ima omanjeni kaj čudno preteklost, temveč tudi o njegovem seda-njem zadržanju niso mogli iz-javiti drugega, kot da vedo, da nekaj študira in se v vasi z ni-komer ne druži. Pa je pravnik, ki naj postane morda sodnik ali kaj podobnega. Na našem podeželju je Se precej zaostalosti. Mar ne bi bi-lo primerno, da bi na priuaer študenti medicine pripra^vili za počitnice protitrahomsko akcijo v Prekmurju, Ali se ne bi lah-ko formirale skupine medicin-oev, gradbenikov in agronomov, ki bi v skladu z načrti OLO šli po naših naseljih, bi izdelali načrte za asanacijo podeželja, svetovali kmetom o izboljšanju raznih zemljišč itd. Prav gotovo bi s takim delom dosegli lepe uspehe. Mi sami bi lahko ogromno pridobili, našim lju-dem pa bi koristili. Brez dvoma bi razni OLO na tak način de-la pristali. Prepričan sem, da bi te štu^ente želeli pozneje.tudi zaposliti in bi jih do konca štu-dija tudi radi po svojih močeh podprli. V kratikem članku je nemo-go^e obdelati vsa vprašanja o problemu afirmacije študentov v javnosti. Prav zaradi tega je primerno, da se oglasi še kdo! Janez Sinkovec le veliko razumevanje za na?e po-trebe in ne morem verjeti, da ne bi tega razumevanja ponovno po-kazale, ako bi jih naprosili in jim daii neko garancijo, da popusti ne bodo vodiii do zlorab. Se je ie sploh kdo obrnil nad Medzalozntski svet? Ali res ve delo tiči samo v sestankih in izme-njavi mišljenj, ki mnogokrat vkljub dobrim sugestijam čakajo naslednjega sestanka, kjer ugoro-vijo, da ni ničesar napravljenega? Prav bi bilo, ako bi tovariši, ki skrbe za reševanje teh osrednjih problemov, malo bolj življenjsko reševali svoje naloge. V hitrem in uspešnem reševanju vseh teh vpra-šanj bo naša Zveza posula mo. polletna 105 din. četrtletna 55 din — l/.haia 3 m 18 v mesecu - Tisk Tiskarne Slovenskega IMw,,'f»v»lr'fi Rrtknnicciv iip vra^amo Te-kočl rafun prl KB 606 • T • 841 Studentje, ki bi hoteli dajatl inštrukcije, naj se javijo študent-ski Samopomoči vsak torek in četrtek od 12,30 do 14. ure. Išče-mo inštruktorja za angleško kon-verzacijo. Studentje, ki so pripravljeni delati v popoldanskih in večer-nih urah, naj se javijo na štu-dentski Samopomoči vsak torek in četrtek od 12,30 do 14. ure. V poštev pridejo predvsem tovari-šice. Prosimo vse tiste tovariše, ki so prejeli posojilo od študentske Samopomoči v šolskem letu 1951-52 in do danes niso povrnili dolga, naj se oglasijo na štu-dentski Samopomoči. V nasprot-nem primeru Jih bomo izročHi dekanatom in disciplinskerau so-dišču v postopek. Rok je 1 mesec. Opozarjamo, da se prošnje revnih študentov za poinoč rešu-jejo samo v času od 25. pretekle-ga meseca pa do 7. tekočega me-seca. Izven tega roka prošenj ne bomo mogli reševati. Dramatshi krožek na VIII. gfmnaziji Na VIII. drž. gimn. je dra-maitski krožek precej delaven. Obstaja že več let in uprizorili s0 nekaj precej uspelih stvari, tako n. pr. Gogoljevo »Zenitev«, skeče prof. Leopolda Staneka in podobno. Bolezen in smrt prof. Potokarja pa ]e delo pre-cej zavrla. Poleg tega smo iz-gubili svoje najboljše Igralce, ki so P° niaturi zapustili zavod. Sprihodom prof. Misje na na-šo šolo pa je drarnatska sekcija ponoviiio oživela. Naštudirali so »Ra,zvalino življenja« iin ko bo predstava, bomo nanjo povabili tudi avtorja — pisatelja Finž-garja. La>nsko leto so našj igralci gostovali na akadermijah v Po-Iju in v Litiji, letos pa bo ver-jetoo prvi nastop na festivalu srednješolcev. Kiparski krožek na VIII. gimnaziji Na VIII. gimnaziji že dve le-ti obstajata plastični in grafični krožek. Mlade kiparj« vodi aika. demslci kipar prof. Stamko Ko. lenc, ki zasluži vsg piriznainje in pohvalo, da krožek presenetlji-vo uspeva in se vedno bolj uve-ljavlja. Grafični krožek vodi prof. Pavle Medič. Ta krožek ima precej ve^ scdelavcev kakor ki- ia se tudj dz dtneva v dan izipopolnjuje. — Clani se ukva-rjajo z akvareli, linorezi, monotopijo in se poskušajo tudi v oljnatih slikaih. M. Medvešek. Namiznolenšški turnir na V. gimnaziji Na V. drž. gim-n. je bilo 21. februarja tekmova.rije v namiiz-nem tenisu. Tekmova,n.ia se je udel*žilo 18 igralcev, ki so bili razdeljeni v dve skuipiiini. Prvo-^ drugo- in tretjeplasirani iz vsa. ke skupme so prišLi v finale. Posainezniki so pokazali zelo lepo igro in maloštevilni gle-dalcj so jim dali večkrat pri-znanje. Prvi trije bodo igrali na tur-nirju za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol, ki bo 22. III. v Ljubljani in ga prireja TSS. Igrailoi so bili precej izenačenj razen mladega Sedeja, ki je po-kazal moderen namizni tenis (saj je sodeloval že na mnogih turnirjih in na mladvnskem prvenstvu Slovenije, kjer je za-sedel pet0 mesto) in z lahkoto premagal vse svoje nasprot-nike. se tio »TRIBUNO« Dobro igro je pokazal tudi pionirski prvak Tonnaž Zajc, ki je zasedel tretje mesto. Drugo mes*o je zaised«! Justin mlajši, ki posebno dobro igra v chram-bi. Cetrto oz. peto mcsto sta za-sedla Justin starejši in med-ve. šek mlajši, ki je bil novomeški pionirski prvak. ^ da bi tudj iia drugih gimnaztijaih organazirali podobna prvenstva in bi potem medse-bojno tekmovali. F. B. le potrebe po novih izvajanjih te vrste. Mnogo je bilo tudi predlo-gov, kakŠna naj bi bila vsebina. V glavnem si zele tovarisice slisati o seksualnem vprašanju, o materi in otroku (vzgoja), o negi do-jenčka, splomi in mentalni higi-jeni ter o zenskih boleznib. Na vprasanje, ali se jim zdi po-trebno obravnavati zdravstvene problele (zlasti vprasanje spolnib odnosov), ze v sredjni soli, je 79% odgovorijo pritrdilno. 15% smatra to za neprimerno, 6% pa se jih ni moglo odločiti. Večinoma je priporunila, riaj bi bila taka pre-davanja šele v višji gimnaziji, predvsem v 7. in 8. razredu in to v obliki primerni takratni zrelost-ni stopnji. Razen ene tovarisice so dekleta odločno pritrdila vprašanju, ali se jim zde podobni razgovori umest-m tudi za moške. Mnoge so okre-pile svoj »da« s klicaji in pripom-bo: nujno! Ker baje v resnici štu-denti o tem debatirajo, naj se ogla-sijo in povedo svoje želje! In končni zaključki? Anketa nam je potrdila mnenje, da spada k splošni izobrazbi tudi pravilna in dobra zdravstvena vzgoja. Pa ne samo iz zgolj zdravstvenih raz-logov, ampak tudi zato, da bomo lahko odpravljali najrazličnejše škodljive predsodke in napačne predstave, ki jih je še dovolj med mladino in so posledica napačne vzgoje. Zanimivo je tudi vedeti, kako glcdajo na ta vprašanja naši pro-svetni in mladinski delavci. Zelo razveseljivo bo, če se bodo oglasili k disknsiji v našem listu — k temtt jih vljudno vabimol — le — Kako je s članarino v združenjih Univerzitetni odbor ZSJ je že v decembrski številki Tribune (št. 3 od 15. decembra 1952) podal svojo obrazložitev o finančnem poslovanju Združenj na fakultetah in je opozoril na nekatere napake in malomaren odnos posameznih odborov zdru-ženj do plačevanja članarine. Poudaril je tudi, da bo v skladu s statutom predlagal Združe-njem kaznovanje neodgovornih Ijudi, ki so zadolženi za finanč-no poslovanje ZSJ. V ta namen je Univerzitetni odbor ZSJ poveril nadzorni ko-misiji nalogo, da pregleda bla-gajniško poslovanje v Združe-njih. Poleg tega je tudi sekre-tariat UO ZSJ ob zaključku zimsikega semestra preveril od-vajanje članarine Združenj Uni-verzitetneinu odboru v pretek-lem letu in je ugotovil sledeče: Svoje obveznosti so do«ledno izpolnila 4 Združenja: filozof-ska, prirodoslovno-matematična, pravna in geodetska iakulteta. Ta Združenja so ves čas redno odvajala članarino, za kar gre priznanje predvsem marljivim blagajnikcm: tov. Ostrovški Darji, Orehek Saši, Florjančič Ljubi in Belec Teobaltu. Ns»'» malomarnejši odnos pa so ime)a Združenja ekonarrrske fakultet«, medicincev, agronomov, gozdar-jev ter Akademij za likovno in igralsko umetnost. Večina ome-njenih Združe-nj ni plačala čla-narine že od junija 1952. Zato sekretariat resno razmišlja o ukinitvi ugodnosti tem Zdru-ženj^ern ter bo to sprožil na prvi prihodnji seji Univerzitetnega odbora. To js upraviičen uikrep proti malomarnosti in neodgo-vornosti, ki ju bomo lahko iz-koreninil: le z daslednim izvar jsnjem skiepov. L. Stev. 4 »TRIBUNA« STRAN MED ŠTUDENTI PO SVETU Univerza v Posarju Most tned dvema evropskima kulturama Gospod Michel Salmon je V obiskal univerzo Saarbriicken in Motiv z Dunaja Volitve v Avstriji Avstrijski študenti so 27. janu-arja že petič po vojni volili svoje predstavnike. Po izvajanju go-spoda dr. Kurt Skalnika so štu-dentske volitve vedno tudi baro-meter, s katerega razbereš poli-tično razpoloženje študenta. Ze leta 1945 so se pojavile 3 skupine med študenti: Zveza so-cialističnih študentov in komu-nistična skupina nakazujeta v svojih imenih politifrno oprede-litev. Mladi katoličani so ustano-novili Svobodno avstrijsko štu-dentsko zvezo in poudarjali svo-jo neodvisnost. Jevseni leta 1945 pa se je zlila z nekaterimi kato-liškimi korporacijami v Unijo avstrijskih akademikov. V novembru leta 1946 so se te 3 skupine prvič borile za glasove študentov. Do danes je potek vo-litev z majhnimi spremembami ostal isti. Vsaka skupina postavi na vseh visokih šolah svoje kan-didate. Na osr.ovi izida volitev se sestanejo predstavništva Vi-sokih šol in predsedniki. Pred-sedniki z nekaterimj posebniml mandati tvorijo Centralno za-stopstvo avstrijskih Vlsokih Sol. To telo je razredni zastopnik vseh avstrijsldh študentov. Takrat, v letu 1946, so bile vo-litve kaj razburljiv dogodek. Mnogi študentje so volili prvič v življenju. Prišlo je seveda tudi do pretepov. Zmagala je s 75% neodvisna Unija avstrijsk;h aka-demikov, dočim so komunisti dobili 3%, socialistična skupina pa 2io/o. V naslednjih letih 1948 ir. 1949 se je pojavilo še nekaj novih skupin: skupina medicin-cev in kandidatna lista Akademi-je na Dunaju. Nacionalistične skupine niso imele posebnega uspeha. PLANICA Letosnje prireditve v Planici bodo 7. in 8. marca. Na 80 m ska-kalnici bodo skakali najboljši ju-goslovanski skakalci kot Polda, Klančnik, Rogelj in drugi. Poleg domačih tekmovalcev bomo vide-li tudi najboljše skakalce srednje-evropskih držav. Oba dneva bodo v Planico vozili posebni vlaki. Zadnji 2 leti sta bili za zastop-nike študentov posebno težki. V stavki proti znižanju pristoj-bin so morali sprejeti kompro-mis. Od prvih volitev leta 1946, na katerih je bila udeležba 82% je to število stalno padalo. Le-tošnje volitve so imele proti pri-čakovanju velik odziv. 70% gla-sov je bilo oddanih. Tudi tokrat je zmagala tako imenovana »Ve-lika skupina«, v kateri so se združile z Unijo avstrijskih aka-demikov še nekatere krščansko demokratske skiipin«, z 49%. Na drugem mestu je »Zveza svobod-iih študentov«, v kateri so združene nacionalistične skupi-ne. UDS je dobila 1,8% glasov. Preostale glasove pa so dobile nekatere strokovne skupine, ki so tudi postavile svojo listo. napisal o svojih opažanjih v li. stu UN^ESCO Courier (Pariz) daljši članek, iz katerega posne-mamo najvažnejše. ...V Posarju, majhnem ko-ščku zemlje, ki leži med Fran-cijo in Nemčijo, je morda več rudnikov in visokih peči, kot kjerkoli po svetu na tako tes-nem prostoru. Univerza leži sre-di ozkega pasu svežega gozda. Uredili so jo v stari, nerabni ka-sarni. Kratka zgodovina te Unl-verze — stara je komaj 5 let — simbolizira počasno in težavno prebujanje evropskega duha iz razvalin pretekle vojne. Za mlade študente te dežele je bila vojna še posebno kruta. Ne le zato, ker je bila razruše-na in uničena vsa pokrajina. Tudi prave možnosti za obisk visokih šol niso imeli. Na fran-coskih univerzah so jim bila vrata zaprta, nemške — Heidel-berg, Mainz, so bile prenapol-njene in zelo oddaljene. Rudni-ki pa potrebujejo mlade inže-nirje in zdravnike in še vrsto akademsko izobraženih Ijudi. — Tako je nastala Univerza lz krajevnih in duhovnih potreb prebivalstva. Njen cilj pa je vzgojiti ljudi v novem duhu mednarodnega razumevanja in sodelovanja. Najprej je bila ustanovljena medicin&ka žakulteta v Hombur-gu, kjer je najboljša bolnišnica. Pozneje je nastala še Univerza z juridično, filozofsko in priro-doslovno fakulteto. Ustanovljeni so inštituti za metalurgijo in in-štitut za evropske študije. Univerza je v statutu označe-na kot evropska, dejansko mea-narodna in lahko nastavlja pro-fesorje ter docente iz vseh de-žel in je na razpolago študen-tom vseh narodnosti. Saarbrii-cken, kjer stanuje vecma pro-fesorjev in docentov, je pravi Babilon. Tukaj se srecujejo in spajajo: Oxford, Helsinki, Sor-bonna, Sankt Gallen in Cam. bridge. Približno 250 profesor-jev, docentov in asistentov za-stopa 10 narodnosti. Studentje, 13"" po številu, pa so pnpadni-ki 25 narodov. Predava se v nemščini in francoščini. V načr-tu pa imajo predavanja v an. gleškem, italijanskem in špan-skem jeziku. Ceprav je takšna ureditev težavna, se je pokaza-lo, da študentje pri zagovoru svcjih d»l brea nadaljniega od-govarjajo na vprasanja specla-lisiov, pa mjsi foo v angleškem, francoskem ali italijanskem je-ziku. V svojem »petletnem načrtu« imajo: razširitev poslopij, šport-no igrišče in veliko knjižnico, kjer bodo zbrali vsa cela, ki so trenutno spravljena Se po raz-nih koncih mesta. Studentom je življenje zelo olajšano. V domu staauje poce-ni in udobno 300 študentov, v prijazni in čisti menzl lahko do-be za majhen denar svoje obro. ke. Solnine so nizke, tako da lahko študira mladina vseh slo-jev. O tem priča tudi socialni sestav slušateljev: 27 odstotkov je delavskega porekia, 20 od-stotkov pa iz družm uslužben-cev jn malih obrtnikov. Cilj Univerze je: dati najbolj-še tnženirje rudarstva in meta-lurgije, ker je za to tudi na po. sebno primernem položaju Ev-rope, v pokrajini, kjer so na-kopičene izkušnje stoletij, ki so pomembne za študente vsega sveta. Učitelji žele, da bi posta-la Univerza Saarbriickena za rudarstvo Evrope to, kar je v USA Princetownska Univerza za matematiko in John Hopkin-sova Univerza za medicino. Ta. ko bi prihajali študenti ne sa-mo zato, ker je Univerza po statutu mednarodna, temveč za-to, ker bodo tukaj deležni teh-nične izobrazbe, ki je dejansko mcdnarodnega pomena. Parlamentarne debate v Scheffieldu AH naj pride Tito v Anglijo ali ne? N O V I C E Prvenstvo Univerze v šahu Na turnirju za prvenstvo Univerze sodelujejo: Gabrovšek, Grosek, Mikunda, Ribarič, Sta-nojevič, Sušnik, Vrhovec (vsi LUSK); Benedičič, Blinc, Cu. derman, Kočevar,, Roblek, Vo-špernik (Triglav); Kržin, Kr. žišnik (Krim); Fajon (Kranj); Horvat in Kos (2el. Maribor). Igralni čas je od 19—23 med tednom, v soboto od 15—19, v nedeljo pa od 8—12. ure. Po vsakem 4. kolu se igrajo preki- ŠAHOVSKl PROBLEM 2 marca 1953. Vse šahiste va-bimo na ogled zanimivih borb, ki bodo v klubskih prostorih na Miklošičevi cesti. Studente opozarjamo, da bo na oglasni deski v avli Univerze lzobeše-na turnirsk^ tabela, ki bo vse-bovala najnovejše rezultate a Kako belgijski štu-dent čita časopis? ZanLmiva anketa, ki jo je pri-redil publicistični seminar Uni-verze Louvain v Belgiji, je po-kazala zanimive stvari. Na an-keto je odgovorilo 310 študen-tov, med njimi je 26 inozemskih. Zelo redki — 4 — so študenti, ki ne čitajo časnikov nikdar. Največ jih čita po 1 časnik red-no vsak dan. Mnogo je pa tudi takih, ki čitajo redno po več časnikov. Večina čita zato, da se informira ali iz kulturnih vzrokov, le rediko za zabavo ali iz čuta dolžnosti. Večina ne dopisuje nikdar svotj^emu časniku. Skoraj vsi či-tatelji so skeptični, vendar kljub temu malokdo dejansko zasleduje resnico. 220 jih časnik preleti z očmi, 93 si izbere za-nimiv članek, medtem ko drugi prelete samo naslove. Temeljito prečita velika večina uvodnike, pohtične komentarje in medna-rodna poročila. Diskusija v par-lamentu skoraj nikogar ne zani-ma, kakor tudi notranjepolitični dogodki. Zanimivo je, da tudi športne novice niso deležne ve-likega zanimanja. Kronike, felj-toni, reklaine in oglasi so zelo slabo čitani (nikdar 170). Hu-morji in karikature imajo raz-lifren uspeh. CPo L'EachoIier, Louvain). V Pakistanu protestirajo Pri demonstracijah, ki so jih organizirali študenti, je prišlo do spopada s policijo. Associa-ted Press poroča, da je bilo več ranjenih in mrtvih na obeh straneh. Studenti so smatrali, da upravičeno zahtevaijo zniža-nje šolnin. Začasno je bilo ne-kaj demonstrantov aretiranih. večjih listov, ki izhaja v kitaj-ščini, je izjavil, da bo prispeval za ustanovitev univerze milijon dolarjev. (The New York Times) Tudi tokrat je zmagala Ijubezen Vsak študent, ki študira v inozemstvu po programu UNE-SCO za izmenjavo študentov, se mora obvezati, da se ne bo poročil za časa študija v USA. Neka 29-letna Dunajčanka je to obveznost prelomila in poročila amerikanskega kolega. Zato so jo takoj izipisah z državne vi-»oke šole Fort Hays. Nacionaina Unija študentov v Sheffieldu ima svoj debatni klub. Delo v debatnih klubih poLeka v obhki parlamentarne razprave. Novo izvoljem pred-sednik v letošnjem letu je Mr. Forster. Zadnja številka njiho-vega Jista »Darts« prinaša po-te>k debate o vprašanju, ali bo-mo izrekli dobrodošlico ob pn-hodu maršala Tita v Anglijo? Morda bi se nad to debato za-mislila na.*a Združenja. Kakšni so naši debatni večeri? Se sploh kdaj vrše v podobni obhki? Gospod Schofield je otvoril debato s svojim stališčem: »Ce hočemo nasprotovati prihodu maršala Tita, moramo biti so-vražno razpoloženi do jugoslo-vanskega ljudstva in do moža, pod čigar vodstvom so partizani v pretekli vojni zadrževali 20 nemških divizij.« Opisuijož svoj obisk v Jugoslaviji, je stavil v ospredje vprašanje verske ne-strpnosti, ki pa ima nove po voljne p-erspektive. Trdil je, da so v Jugoslaviji velike narod-nostne in verske razlike, ki nujno ustvarjajo nasprotja.Edi-na Titova pot do uspeha je bila: sprejeti trdno usmerjeno poli-tiko z vsemi.« Svoje izvajanje zaključuje z apelom na Dom, da naj upošteva te težave, s kate-rimi se Tito bori in si prizade-va, da bi jih premagal. »Mi vsl vemo, da se Tito smatra za pra-vega dediča marksizma. Ali na-sprotujemo marksizmu, ali pa je le ruski imiperializem tisti, ki si je nakopal nai strah in našo jezo?« Mr. Nunan je hotel poznati deloval revoiucionarno.« Mr. Cooper je govoril o raz-gibani pogumni življenjski zgod-bi marsala Tita. Po njegovem je maršal Tito največji voditelj od VVashingtona daLje. Njegov uspeh je bil spontan in enovit, če pa bi žrtvoval načela za go-lo delovanje, bi bil samo posne-malec Napoleona. Mr. Forster je ta dan pred-stavljal opozicijo. Pripomnil je, da je zanimivo, da more tako vnet socialis* kot je Mr. Scho-freld, podpirati konservativno politiko. V poetskem jezikc bi se to reklo: kadar se lopovi stri-njajo, morajo pošteni ljudje tre-petati. Ce ni v Jugoslaviji ver-skega preganjanja, zakaj je po-tem sam canterburyski škof mo» lil za trpeče kristjan«? Dom je dolgo razpravljal o tem vprašanju in podanih je bilo mnogo nasprotujočih si mnenj. Nekateri so nasprotovali prihodu raoža, ki je bil v dobrih odnosih s Kremljem. Poudarje-na je bila važnost Jugoslavije kot dežele »odbijača« napram pritisku z vzhoda. Z 38 glasovi proti 15 (3 so se glasovanja vzdržali) se je Dom odločil za gostoljuben sprejem Martina Lutra 20. stol. Nova univerza v Turčiji Turška vlada namerava v vzhodni Anatoliji osnovati novo univerzo. Vlada hoče na ta ručin dati krajem, kjer je splošna izobrazba še razmeroma nizka, vzpodbudo, da bi kulturni razvoj praktične rezultat« takega obi- te pokrajine napravil nove, bolj odiočne korake. Za vzdrževanje nove univerze je vlada že nakaza-la preko enega milijona turskih funtov. E(uropaischer Studentenspiegel). ska. »Ali lahko sprejmemo Ti-ta? Ali so njegove oči odprte za stvari, katere bo videl v za-hodni demokraciji? Tak ceremo-nialni obisk bi komaj da lahko ¦ 8 I i 1 ¦ I • Novi domaci filmi Medtem, ko bomo v Ljubljani na vasi (v dveh glavnih moikih gledali film »Jara gospoda«, bo vlogah nastopata igralca - 3ma- v Zagrebu premiera hrvaškega umetniškega filma »Kameni ho-rizonti« (Kamenita obzorja). V filmu je prikazano ž;vljenje v Dalmatinskem Zagorju pred dru-go svetavno vojno. Centralna osebnost v filmu je kmečko dekle Mala (Irena Kolesar), ki zaradi slabih socialnih razmer odide v bližnje mesto za služkinjo. Tu spozna celo galerijo različnih tipav — pozitivmh in negativ- terja). Istočasno pa bo izdelalo svoj film tudi srbsko filmsko podjefie »Avala«. Film je prirejen po Voj-novičevi drami »Ekvinokcij« in se bo imenoval »Nevjera«. Kdor že pozna dramo ali pa istoimen- Organizirali so vsesplošno stav- nih- Pre pričakuje film, kajti zanima ea, kako bodo zaživele na filmskem platnu glavne osebe iz »Ekvinok-cija«. Scenarij je napisal Momčilo Iljič. ki se je sedaj prvič uvelja-vil kot scenarist. Delo režiserja Vladimirja Pogačiča pa nam je znano že iz dveh prejšnjih fil-mov (Zgodba o tovarni, Posled-nji dan) v katerih je pokazal — posebno v zadnjem — precejšnje mojstrstvo. Film je začel snemati Stevan Miškovič a sta ga kmalu nato nadaljevala Jovan Jcvano-vič in Nikola Najdak. Scenograf je bil Nikola Radanovič (Po-slednji dan). Kompon:st pa je znani dirigent Krešimir Barano-vič. , ; V glavnih vlogah nastopajo sami znani filmski in gledališki igralci kot so: Marija Crnobori (Jela), Milivoje Zivanovič (Ni-ko), Viktor Starčič (Frano), Se-verin Bijelič (Ivo). Film »Nevjera« bo letos v apri-lu prikazan tudi na mednarod-nem filmskem festivalu v Can-nesu. Nova premiera V torek je bila premiera slo-venskega umetmškega filma »Ja-ra gospoda«, ki smo ga vsi pri-čakovali že kar precej nestrpno. Film je režiral Bojan Stupica. snemal je Ivan Marinček, glasbo je napisal Bojan Adamič. Glav-ne vloge igrajo Mira Stupica, Bojan Stupica, Stane Sever in Vladimir Skrbinšek. »' estnik deželnega muzeja v Bosni in Hercegovini«, je pričei izhajati 1889. leta, v njegovi šte-vilki iz leta 1917 pa je opisal dr. Čiro Truhelka stanje v Srbiji 1811. leta. Ker naravnost presencča ža-lostna indemičnost postopkov im-peratorske Rusije iz dobe Aleksan-dra I. s postopki ponovno impe-rialistične Rusije iz časa Stalina prvega. in upajmo tudi zadnjega, — narneravam ob predhodnem kratkem uvodu objaviti interesan-ten odlomek iz te Truhelkove razprave. Leia 1804 se }e dvignila pod Karadoido vstaja in polnih sedem let so se uporniki uspešno zoper-stavljali osmanovemu cesarstvu. Ko je izvršila takratna Turčija veliko reorganizacijo svoje vojske in se s premočnimi silami priprav-lja.!a na odločilen napad proti uporni Srbiji, je prišlo do razdva-janja med posameznimi vodji srb-ske vstaje. Razdelili so se v dve grupi, v napredno na čelu s Ka-radordo, ki se je zaradi svojega zdravega nazora opredelil za manjse z!o — avstrijsko monarhi-jo, ki je že taiko združevaila večji del bratov iz jugoslt)vanskega ju-ga pod manj brutalno okupacijo (obstoie celo podatki, da se je Ka-radorda obračal tudi na Napo-leona) in v reakckmarno, na čelu z vladiko, ki je težila k pomopi iz Rusije, v karero Karadorda iz mnogih razlogov ni zaupal in ki je bila takrat (po mojem mišlje-nju) vsekakor večie zlo od Napo-leona in Habsburžanov. Pogleimo, kaj piše o tem dr. Truhelka: »Leto 1811,'če sta dezorganiza-cija in borba za novo organiza-cijo na turški strani vsekakor ovirali uspešno vojskovanje in za-tiranje vstaje, je bilo v vrstah od-pornikov veliko osebnih zaprek in prepirov, ki so preprečevali enot-no vodenje in uspešni razvoj od-porniškega pokreta. Poedini od-porniški voditelji in važnejše oseb-nosti so se medsebojno sumničili in večkrat je prislo do prepirov in razdorov, saj so mnogi od njih predpostavljali svoj osebni mteres skupnnmu. Narod, ki je to gledal in uvidel. da lahko reši državo le enotna oblast, je režil k avtoriteti, ki bi znala nesložne voditelje držati na uzui. Srbi, ki so se dvignili proti car-ju, so tako po sedmih letih vstaje ponovno želeli carja. Ker so se odvrnili od turškega sultana, sta jim ostala samo še dva carja, ki bi lahko vzela Srbijo pod svoje okrilje in jo rešila kaosa odpor-niške vojne — ruski in avstrijski cesar. Položaj se je v zacetku 1811. leta še posebno zaostril. Senat in narod sta se razdvojila v dve stran-ki. Obe sta vedeli, da Srbi brez tuje avtoritete \n pomoči ne more-}o vzdržati, le ena od njih pa je bila za priključitev k Avstriji. Ta je tudi ze izdclala memorandum z 42 točkami, ki naj bi se predal zeignieistru baronu Hillerju, ta pa bi ga poslal na Dunaj. Zunanje ministrstvo je spis vrnilo z željo, da se v njem izvršijo nekateri po-pravki in Karadorda, ki se je po-sebej zavzel za to akcijo, je oblju-bil, da se bo spis ponovno redi- giral in vrnil do 24. januarja 1811. leta. Medtem pa so drugi senarorji, na čelu u. Milenkom Stojkovičem, Petrom Dobrincem in beograjskim vladiko Leontijem, kot vneti ru-ski pristaši, napeli vse sile, da bi to akcijo prehiteli in zato so odšli v ruski glavni stan v Budimpešto. Tam so ponudili vrhovnemu ko-mandantu Kamenskemu, da vzame Rusija Srbijo pod svoje okrilje in da pošlje vojsko, ki bi se razme-stila v najvažnejših srbskih trd-njavah, predvsem v Beogradu, Smederev^i, Šabcu in Užicah in da zaradi zaščite poljskega naroda, itmveč zato, da si s Hitlerjem raz-deLi plen). Truelka piše dalje: >»Karadorda je vedel, da je ta pokret osebno proti njemu in je zato nerad in ogorčen gledal, ka-ko je 10. februarja vkorakalo v Beograd prvih 500 Rusov s štiri-mi topovi, pod vodstvom polkov-nika Aleksandra Balasa. Rusofili so jih pričakovali z vclikim slav-jem, v cerkvi pa je bila prebrana posebna svečana maša ?a carja Aleksandra, ki ji je Karadorda pri-sostvoval oblecen v svoje vsakda-nje obla^ilo ter $ tetn pokazal svoje polkovnik Nedoba vso civilno ublast v svoje roke, njegovo obna-ianje pa je bilo tako, da je mno-gim takoj postalo jasno, kako o samostojnosti, obljubljeni z ruske strani (verjetno le ustno — tid) ni nobenega govora, ker je postal Beograd ruska gubernija, v kateri so Rusi osvojili ne le vojaiko, tem-vei tudi civilno oblast, (Kaklna neprijetna analogija z današnjo SSSR?!) Na zgornji trdnjavi so takoj izobesili rusko zasravo v znak ruskega suvercnsrva.. Na se-natnem poslopju je bil nameščen ruski grb, kar jc zlasrj izzvalo ve- KARADORDE ..TITOVEC" zato pride v Srbijo do pomladi vsega 25.000 ruske vojske, ki bo operirala proti BoŠnjakom. S tem je bilo to vpražanje že reseno v korist rusofilske stranke, ker je Kamenski takoj začel pošiljati vojsko v Srbijo.« (Zanimivo je, da carsike Rusije, za razliko od Avstrije sploh ni interesirala želja srbskega naroda, ki ga je vsekakor predstavljal vodja vstaje Kara-dorda, temveč so jo nasprotno vodili izključno njeni interesi in je takoj začela poliljati svoje tru-pe, podobno, kot je SSSR v pre-tekli vojni maržirala v Poljsko, ne negodovanje. Iniciatorja akcije, Milenka Stojkoviča in Petra Do-brinca je razrešil senatorskih dolž-nosti in ju poslal iz Beograda, vla-djko Leontija je pregnal, sam pa je, prav zato, da ne bi videl ruskih vojakov, kako se lopirijo po Beo-gradu, odšel v Topolo, kjer je osta! daljši Čas in čakal nadaljnjega raz-voja pri tem pa zbiral svoje pri-staše in prepulčal Beograd Rusom in njegovi usodi. Njegovo ogorčenje proti okupa-torju je rastlo vz dneva v dan, za kar je biio dovol; razlogov. Čim so Rusi prišli v Beograd, je vzel liko ogorčenje, ker je bil $ tem se-nat degradiran na običajno rusko dumo; ogorčenje je osralo tu-Ji po-tom ko so Rusi odstranili grb iz zgiradb« in ga namestili v sena'n> dvorani. Vse ftare topove, ki 'o jih Rusi nasli v Beogradu, so dali tc koj pretopiti v labke, premične poljske topove, ko pa so nekateri senatorji izrazili potrebo, da <' vlije tudi neka) tezkih topov, ti bi lahko sluiili za obrambo Be''-grada ob primeru turlkega navala, jim je bila želja zavrnjena in vsa-kemu pametnemu cloveku je po-stalo jasno, da kanijo Rnsi s lem razoroziti Srbijo, saj bi ob potrebi topove labko vzeli s seboj, v pn-meru neredov pa jih obrnili proti samim Srbom. To je bilo dovolj, da je vzneje-voljilo Kardordo, njegovo ogorče-nje pa se je stopnjevalo, ko je sli-šal, da bočejo Rusi ujeti njega samega, ga v okovib odpeljati v Budimpesto in mu za vedno one-mogočiti povratek v Srbijo. (Kaj ni bil tovariš Tito v podobnem po-ložaju, ko je bil pozvan v Bu-ditnpešto?) Ko sta potem ?e Milenko Stoj-kovič in Pcrer Dobrinac v Krajini ovignila upor, da bi v narodu zlo-mila njegov vpliv, je Karadorda planil in z nekaj svojimi najza-nesljivejšimi Ijudmi takoj odšel v Krajino, da tam pomiri nastali upor. Kako je bil krepko ogorcen, je mozno sklepati tudi po tem, da }e v Krajini lastnoročno tako pre-mlatil vladlko Leontija, najbolj fa-natičnegu rusofila, da je oblezal polmrtev na tleh. Upor v Krajini je zlahkj pomi-ril, du pa se rusofilske simpatije niso razsirjale, so v Beogradu pn-skrbcli tudi Rusi sami, ki so za-radi svojih bahalih postopkov iz-gubili t'Mednarodnega združenja za so-dobno glasbo« v Barceloni; na fe-stivalu v Salzburgu so izvajali nje-gove »Variacije za orkester s pi-halnimi instrumenti« na temo franka Bridgea; v času svojega bi-vanja v Kanadi in ZDA je napisal zborno muziko za Rimbaudove »Les Illuminations«. Pisal je tudi balerno glasbo »Sokee Musicale«, vendar mu je po njegovem mns-nju najbližja opera. Vse kaže, da bo postalo Brittenovo ime bitno zapisano v zgodovini angleške glasbe. Po uspeli premieri njegove prve opere »Peter Grimes« v ZDA, je izjavil dr. Sergej Kusevicky, diri-gent Bostonskega simfoničnega or-kesrra, da je bila to »najuspelejša opera zadnjih let«, »New Yo>rk Times« pa je pisal doslovno: »Na mladega komponista, ki se je v ta-ko kratkem času in tako vsestrano razvil, je trcba vsekakor gledati s spoštovanjem.« Lansko leto je izvajal ansambel se ne t>i kar peckrat oženil. Peachum je prav tako voh-un, istočasno pa nekak šef bandkske-ga zaledja, ki se briga za razpro-dajo ukradenih m prigoljufanih stva,ri, pri č.emer kna skupno s svojim kompanjonom, glavnkn kilju^arjem sodnih zaporov Locki-tom, kar največjo korist. Oba ima-ta hčerki — PoLly in Lucy — ki sta zailjublieni v Captain Ma-cheath-a, vodjo slepa.rske taipe, Don Huana podzemlja, ki ima lju-bavno razmerje z Lucy, hkrati pa se skrivoma poroči s Polly. Oba oceta sta proti zvezi, saj svoji hčerki ne >vzgajata« za možitev, temveč jima služka za pridotbiva-nje denairja; dena*r pa pomeni uii-vanje in prav to — uzrvanje za vsalko ceno, brez ozka na kakrs-nokoli moiralo, je osnovni motto te banditske, podzemske sredine. Ob obilici vuilgairnosti, ki da-\eL presegajo renesančno comedio ddl'arte, je v tekstu veliko cene-nega, včasih pa tudi zelo pro-dornega bumoirja: Gsk&r Bill je smatra.1 ta tekst za najduihovkejži, kar jih je kdaj imela katkšna Opera, Brittenova verzija »Beraške opere* Britten je v svoji verziji iste apere melodično v celoti vnesel vse Gayeve songe, le da jiih je mu-ziikaJno obdelal. Vendaf tudi nje-gova »Opera« ne predstavlja eno-vitega miuzikailnega cpusa, zaradi česar tudi ni opera v pravem smi-slu besede. Ker so popevke nekje v srediini med zelo obžknim in diraimsko zahtevnkn proznim tek-stom, spominja na operetto, mor-da pa bi jo najtočneje ozna&Li kot neko posebno virsto drame s petjem. Brittenovo delo je pravzaprav komprlacija raznih izrazniih sred-ste-v, ki so do danes 6lužila drami in operi, njegova najrvečja origi-nalnost pa je prav v tein, da nas skozi vso faibulo uvaja bera<č- zagrebške opcre njegovo »Lukre- avtor, podobno kot Pomet v »Dun-cijino ugrabijenje«, letos pa je sMe- du Mairoje« in da se v.ršijo spre- rnembe kar pred oboinstvotna, fcrez zavese, kor je brisan tudi ta ele-ment operne traidicije. Brez uva-janja bi bilo nemogo^če razumeti sicer tako konfuzno zgrajeno fabulo. V svoji obdeJavi popevk in o&ta-lih populaimiih mdlodij, je ostal iu, na festivalu v Belgiji, na »Cheltenham Festival of Contem-porary Music« itd na isti na&in siedi drugi. Talko se n:!a Jjubljamka opera — v svoje repertoarne politike, ki vkijučuJ2 v program novitet tudi sodobno delo — izvajati Britte- novo »Beraško opero«, pisano v letih 1947/48 za »The English Opera Group«, ki jo je tudi prva uprizorila 24. maja 1948 v Cam- bridgeu. pozneje pa je bila izva- Britten po svojem na^činu v me- jana tudi na holandskem festiva- jah kanona in madrigala, katerih tradicija se je v Angiija ohraniiia p^reko staletij vse do danes. Na-vaBeggar's opera*-e Po Purcellovi smrti se je za ne-kaj časa prekinila razvojna pot angieŽke giasbe, ki sta jo prav go-tovo povseni zadušila Handlovo srvariti:ljsko delo in italijanska opera, ki takrat h ni imela svojih sedanjih muzikalno dramskih kva-litet. Bila je v celoti pisana za vo-kalne bravure kastrata — prima-dona (Farinelli, Senesino) in ni imeia po svoji muzikalni in vse-biski tendcnci prav nič skupnega z duhom angleškega naroda, kar je izzv,3lo odpor nacionalno orien-tiranih angleških komponistov, ki so gradili svoj samostojni muzi-kalni izraz na motivih narodnih popcvk. Te narodne pesmi, balade snovI in ie diramaiturško poivsem m plesi so postali kaj hitro tako neorgansiko zvezana z dokaj oibšk- iuje večji ali manjsi del ansambla. Te sekvence, ki so in se monoto-no ponavljajo, skoroda utrujajo, ceprav so tudi mesta, kjer se nudi možnost popolnega estetskega užit-ka te komorne miuzikalne oblike. Prav to komorno muzikalno vzdusje, naijvečlkirat zolo subtilno in diskretno zarisano, je postav-Ijeno v naipačno akolje, v kaiterem ne more enakovredno zazveneti in 'oiti hkrati podila/ga robustnemu, skiraijno vuilgarnem.u dogajanju na sceni. Muzilkalno zato po svojem značaju ne odgovarja dramski popularni, da je leta 1927 že pre-Ilo v obi^aj, izvajati jih cclo na javnih prireditvah in to ob spe-cialno konstruiranih tekstih, ki so izzivali posmeh posameznim ne-gativnim družbenim pojavom. Ta-krat je prišel John Gay — inspki-ran od poznanega sodobnega satirika Jonathana Swifta (»Gu-liverjeva potovanja«, »A Tale of a Tub« — satka na pckvarjenost v religiji in znanosti) — na smelo idejo napisati v tem stilu svojo ba-lado — opero »Beggar's opera«, v kateri je izpostavil posmenu ele-mente takratne italijanske opcre, hkrati pa polno izrazil svojo opo-zicionalno nastrojeno naravo. V sodclovanju s Pepush-om, ki je napisal kratko uverturo, je vpletel v obsežno prozo 69 po-pevk (songs), takrat zelo popular-nih, ki so bile vse smiselno zabe-ležene. Podpisan je bil improvizi-ran tekst v naslovu — songa ali baladc — pa je bil ohranjen tekst originala. Gay je hotel prekkriti s cradicijo italijanske oipore, v kateri so na-stopali sarno krailjl, plemači, bogo-vi in razna mitalc^ka bitja, pri tean pa je zašel v drugo skraijnost. Za osncvo ni vzcl povprečneiga ^lovcka z niegovimi hnrenji in sla-bostmi, fabulo je nasprotno gra-dil na družben.iih izikoireninjencih nim proznlm teksrotn. Tako nuj-no prihaia do občurnih posledic. V trenutku, ko se začne izvajati kaikšen »song«, se diramska akcija kot bitni eleaient, brez katerega ni niti drame nki opore, povsem zamstavi. Vrlina in dral gledalilke pred-stave sta prav gotovo v tem, da se g!eda!ec vključi v aikcijo, se jasno opredeli za igro aii proti-igro, da z nekom sočustvuje, deli junakovo zmago kot svojo in pri-zadeto občuti njegov zlarn. Mi smo za Tosco, Cavarajdossija, Figaira, proti Baziliju, Bairtolu in tudi proti sadnikom, ki sodijo Andr^ Cheiveru. Za koga smo v »Bera-žkd operi«? Tu se prav gotovo ne morenio opredaliti za nikogar. Ce-ilo najmanj pokva.rjeni lik Poilly je pod narmalno poštenim likom Oakleta. Delo je preobloženo z vu!-gairnostmi in taiko absurdnimi re-zoniranji v okviru nekakšne prak-ticistične fHozofije, da kratkopia-do prcseda in izziva tudi estetski verbaJne duhovkosti. Zaradi na-štetih slabosti se prav gotovo krha tista satirlčna ost, ki je 'bila uper-iena v družbeno stmrnost. O nekakšni parodiiji opere v tem pritneru ni govora. Morda je to le Mtis obje.ktivnega gledalca v bal- bedo, povedo tudi kakšen sravek o aimoralnosti vladajočnh družbe-nih krogov, čeprav je beseda po-štenost, izgovoirjena na ustih lopo-vov zelo male vrednosti. »Beraska opera« je za nale po-goje povsem odigrala zgodovinsko vlogo. V taiki obJiki nam ne more prožiti tisrega estetskega užitka, ki ga človek od gledaližča priča-kuje in želi. Izbor tamega dela zato ni bil posrečen. Ob »Bera"ski operi ni-smo prepniljivo tpoznali najbolj-šega sodobnega angleškega kompo-nista, saj gre za adaptacijo in ver-zifO opere, ki je samo v svojem zgodovinskem miljeju lahko iz-zvala. sirako zznimanje. Igrahkim postulabom, ki jih terja ta drama s petjem pa ne more zadvstiti no~ ben operni ansambel v nasi državi niti najbolpi od nfih — ansambel Ijubljanske opere. —fid sonetnem vencu Abrostiha si lotil se, Mesctr?l Meso povezal z Naso si vezjo in s svojo spretno pesnisko roko postal sonetnih vencev klobasar! (Jane Slak) KULTURNI FESTIVAL SREDNJEŠOLCEV V sredi meseca marca bo v Ljubljarai festival srednješolcev. Zastopane bodo vse kulturne sekcije ljubljanskih srednjih šol: igrailske družine, pevski zbori recitirali bomo svoja lastna dela, razstavljali svoje slike, risbe in kipe, modelarji bodo pokazali svoje modele^ prirodoslovci, radioarnaterji in fotoamaterji se bodo odrezali po svoje, nadadje bodo sodeio-vaM tudi glasbeniki, pevcif fol-klorne in baJetne skupine itd. Vsak zavod bo dal svoje naj-boljše stvari. Prograin je v glavnem že sestavljen in zdaj nameravamo š« naprositi knji-ževnika Miška Kranjca ali pa Jožeta Pahorja, da bi nam eden od njiju pri&kočil na pomoč. »Cakor je bilo prvotno sikle-njeno, bo festival trajal teden dni. Slikarji in kiparji bodo raz-stavljali svoje stvari v posebnih prostorih^ istotako modelarji, prirodoslovci in fotoarnaterji. Hočemo, da javnost spozna delo srednješolcev in upamo, da bomo želi uspeh. Pokazati ho-čemo, s čirn se ukvarjamo v izvenšolskem času, Težko že piričakujem.o pred-stave. ke.r bi radi videli. kako se bodo naši igralci odrezali. Z gotovostjo pa upaimo na usipeh( ker imamo nekaj zelo dobrih in n,adarjenih igralcev, tako na pr. Pugljevo, Pikla in Burnika. M. Medvešek. SMRT trgovskega potnika Zdi se, da je hotelo vodstvo SNG z eno samo potezo kljubo-vati vsem mnogoštevilnim ob-dolžitvam uradnih in neuradnih kritik, ki so očitale dramskim uprizoritvam neko standardno povprečru>st v izvajanju reper-toarja. Tokrat so izpremenili oboje: repertoar in način izvaja-nja, tako da so vsestransko pre-senetili občinstvo. Millerjeva tragedija je sicer že sama po sebi močno in kvalitetno delo, ki za uspeh ne potrebuje po-sebnih aikcentov, vendar že za-radi obsežnosti oz. dolžine tra-janja in izredne zapletenosti zahteva spretnega režiserja, da lahko izrazi številne obrobne probleme, brez katerih bi bila uprizoritev hladna in morda ce-lo dolgočasna. Z vsebino dela je avtor pri-kazal družinsko tragiko ameri-škega malega človeka, ki pro-pade v boju za življenjsko eksi-stenco, ker nima več dovolj spo-sobnosti, da bi se mogel boriti s težavaimi v svojem poslovnem življenju, niti moči, da bi mo-gel zadržati svoj notranji raz-kroj. Načrti in upi se mu podi-rajo drug za drugim in vzpored-no z razočararuji se v njem njuje živčna razrvanost, subjektivno nima nobenega iz-hoda ve^. Njegov samomor sledi kot psihološko nujna posledica takega položaja, saj »za trgov-skega potnika ni nikjer zadnje postaje«, kot pravi njegov pri-jatelj Charley. Potek dogajanja izpričuje dvojno krivdo, moral-no krivdo Illyja Lomana, trgov-skega potnika in krivdo okoli-ščin, t. j. ameriških socialnih razmer. Na teh dveh osnovah je avtor zgradil cel idejni sistem tragedije. In posrečilo se mu je, da je z genialno silo velikega umetnika vskladil svoje hotenje s svojim pogledom na življenje in njegove probleme. Velika osebna prizadevnost odseva v delu v oni prepričljivi objek-tivizaciji resničnosti, ki omogo-ča dojemanje avtorjeve teze o malem človeku, »neznanem in neznoitnem, a vendar velikam princu«, ki razdaje vse svoje živlienjske moči, a ga na nje-govi poslednj' poti spremlja sa-mo nekaj njegovih najbližjih. V svetu Howardov učinkuje takšna teza s posebnim poudar-kom, ki zadeva domade razme-re, pri nas, kjer poizkušamo dati prav takšnemu »miajhne-mu« človeku njegovo polno vrednost, pa govori Millerjeva drama tudi o družberi veljavi Strandiot Lojze: Zvečer Kadcer se mrak razteza po dolini in se vasi poskrijejo v meglice, ko zaprhut&}o večerne ptice in odlete kot blazeni spomini, bo skozi mrak zazuhore potoki, ko se poti poskrijefo v rcuvnini, ko z barom bor "sepeče si v sipini kot mlada si zatkonca po poroki, človeške prizadevnosti kot o etični vrednoti. Toda avtor ni hotel prikazati toliko socialne krivice sistema, v katerem lahko Howardi odloča:o o življenjskih usodah, kot predvsem moralni problem socialne in osebne krivde. Na zanimiv, za nas docela nov način je ponazoril Arthur Miller svojo umetniško tendenco; v dveh vzporedno potekajočih de-janjih je oblikoval zgodbo od nastopa krize do epiloga. Dogod-ke iz preteklosti, ki žive v pod-zavesti nastopajočih oseb, je v obliiki stranskega do.gajanja spravil na oder in s tem omo-gočil brez poseganja epskih teh-ničnih sredstev izredno precizno in docela realno motivacijo raz-pleta zgodbe. Režiser Slavko Jan je z dokaj pomanjkljivimi sredstvi (n. pr. luč) uprizoril delo problemisko jasno in umet-niško kvalitetno. Režiral je do-sledno realistično in je zavestno odklanjal vsako možnost pri-tegnitve imaginarnih in iluzio-nističnih momentov, zaradi če-sar je podoba Lomanovega bra-ta Bena (Maks Furijan) izzve-nela nekoliko preveč deklama-torsko. Vendar je dvignil kvali-teto celotne predstave dalečnad povprečje naših dramskih upri-zoritev, k čemer pa je pripo-mogla v marsižem tudi izredno dobra igra celotnega ansambla. Janez Cesar in Vida Juvanova sta initeripretirala morda svoje najboijše vloge in bosta prav gotovo ostala gledalcem za ved-no v spominu. Najtežje stališče je prav gotovo imel dsbutant Lojze Rozman kot Biff, tako za-radi izredno z?.htevne vloge, kot zaradi Cesarja svojega pro-tiigralca. Svojo nalogo je rešil zadovoljivo kljub teži protiigral-čeve igre. Motila je edino nje-gova pretirana krčevitost v po-dajanju akcentov. 1 ila je Veliiifca1, imela $e svetl^ vaJovite lase in lep«, temno-modre oči. Prišla je v predaval-nico. Počasi je odprla vrata, po-zdravila in sedla na prvi prosti stol. Gledal sem jo in kadar je bolj premaknila glavo, sem skušal ujeti njen pogled, toda le bežno je ustavila oči na vsaikem od nas. Pa vendar se mi je zdelo, da bi nas že ne-skončno rada spoznala in se na-smejala. Saj so bile njene kret-nje tako žive in nestrpne. Ko je profesor z nasmehom odšel iz seminarja j« obsedela tiho in mislil sem, da je v zadregi. Nenadoma je vstala, raztegnila ustnici v prijazen smehljaj in s prijetnim glasom dejala: »Jaz sem Majda. Pa tudi vi mi povejte svoja imena!« Nismo bili vajeni tako odikrito zahte-vajočih besed. Nasmihali smo se, kašljali in nekdo je prisiLje-no kihnil. Majda pa je skrčila oči, stisnila ustnici, nato pa ža-lostno premotrila okolico in sedla. Obmolknili smo in nihče se ni zganil, čeprav bi ji morda mnogi radi dejali: »Razumeti nas moraš, saj nam ugajaš, toda naša dekleta ne govore tako z nami in moramo te spoznati, da te vzamemo takšao, kakršna si.« Ne vem, zakaj smo molčali, ker pa smo molčali mi, — je mol-čala tudi ona. Minevali so tedni. Mnogo smo govorili o Majdi. Bila je naj-zanimivejši predmet naših po-govorov. Tudi drugi so jo že opazili in nas povpraševali o njej, mi pa je pravzaprav sami nismo poznali. Le giedali smo jo in zdela se nam je lepa, ža-lostna in mirna z nekim skritim, priijetnim veseljem. N«kega poznega jesenskega dne smo šli na zdravniški pre-gled. Vso pot smo se smejali in kljub mrazu nam je bilo toplo in prijetno. Le Majda je povešala glavo in njene oči so preplašeno begale na vse strani. Zjcj&I? se mi j«, da Jl j ora?aau oblikujejo neko poseb-HO ouistvo in da jo pretresa meni nfiftnan nemir. Videl sem, kako je nekajkrat stisnila zobe in dvignila glavo, toda že naslednji trenutek je dobilo njeno lice prejšnji izraz. Ko pa sem slonel pred vrati in čakal, da me zdravnica preišče je prišla mimo %doio. da sem nejbolj r.esredna in bajboli osamelo uitje. Bolj' sem si govoril, da misli vsak; mlad človek tako, tem bolj sem čutil, da sem tako sam samo jaz in da bom lahiko nekoč priznal, da so bila moja čustva edin-stvena. Takrat sem zagledal Majdo. Drobceno dekletce je vodilo za roko ia ko sva postala. Ala Peče: Majda Scena (ing. arh. Ernest Franz) je bila zgrajtna tehnično zado-voljivo, notranjščina hiše in ne-botičniki v ozadju pa so le pre-več spominljali na domišljijo malega Janezka. c mene m začutil sem bolj kot videl, da me je s solznimi očxni premotrila in lahno, skoraj ne-vidno zardela. Da mi je ta dan še danes v spominu je kriva Vera, ki je s skrivnostnim na-srnehom pripovedovala, da se Majda ni hotela sleči, da bi jo se&tra stehtala, niti ni. ubogala, ko je to zahtevala zdravnica. Oblečena da je šla z njo v sobo, nato pa čez dolgo časa žalostna odšla. Takrat sem si želel, da bi jo vendarle enkrat spoznal, da bi ji lahko govoril in se z njo smejal. In ker nisem imel edini te želje smo sklenili, da nare-dimo majhno zabavo na katero povabinao tudi Majdo. Prijazno je poslušala naše vabilo in de-jala »hvala varn«, vendar pa ni nihče vedel, ali je ta »hvala« odklonitev alj zahvala in ob-enem privoljenje. Tako smo ča-kali tisti večer zelo nestrpno, najbolj nemara jaz, ki sem si že dva dni pred zabavo le s težavo krotil svoj nemir in čudno čustvo. Majda pa je prišla na zabavo. Bila je vesela in vsak trenutek si je na novo osvajala srca svojih 'tovarišev in jih omamljala s preprosto veselost-jo, nežno lepoto in prijetno lahkoto s katero je plesala. Le dekleta so hladno občevala z njo in na njen smehljaj odgo-varjale z jezo. Prav malo jih je bilo, ki so v njej videle dobro, morda malo čudašiko osa-melo mlado bitje in so se vese-lile njene sproščenosti. Po tem večeru ni nihče več prepoznal Majde in če sem jo 1Z 'ALJSVMA NAŠIH NLADIH UMETNIKOV.- Milogoi Dominko: DEKLICA Dve razstavi ko netopirji prelete dvorisče vsak v svojo smer, kot da. zgubljeno i)če; takrat napotim po stezah se v poije, takrat popotnik z mano je nermr, kanaki državd, kjer so vse žtvljenj- povsod po poljtt pa spokojcn mir. V Moderni galeriji razstavlja-jo te dni ciklus barvnih lesore-zov japonskega slikarja Ichiryu-sai Hiroshige. To je prva raz-stava te vrste pri nas in je že v tem oziru pomembna novost. Opazovalcu se v teh slikah raz-kriva docela tuj svet, ki pa je v svoji tematiki v tolikšni meri obče človeški, da ga more do-jeti vsak, tudi povprečen pozna-valec estetskih vrednot. Hiro-shiga je resnično mojster v svo-ji stroki, to je mogoče ugoto-viti že ob bežnem pogledu na razstavljeno delo — »53 poštnih postaj na cesti Tokaido«. Na vsaki od teh 53 podob je dro-ben izrez japonskega živlijenja podan na sugestiven in preprič-ljiv način, na vsaki podobi je izražen specifičen odnos do živ-ljenja in njegovih problemov. Hiroshiga spominja z marsikate-rim motivom na evropskega mojstra Brueghela, morda še bolj zato, ker je obema skupna težnja po problemski umetnosti, oziroma umetnosti, ki naj izra-ža relacijo umetjadka do zuna-njega sveta. Z. K., pisec uvoda v katalogu, se je pač resno zmo-til, ko je napisal, da je »glavna vrednost japonskega lesoreza v barvi; in to ne v komiplicixanih barvnih odtenkih, kot jih zazna naiše oko v naravi, temveč v mojstrski razporeditvi nekaj preprostih osnovnih barv v har-monično umetniško lepoto«. Bar-ve, kompozicija itd. so vedno samo izrazno sredstvo tega, kar slikar mora in hoče povedati. Slika pa, čeprav dovršena v uporabi izraznih sredstev, je prazen kič, če ničesar ne pove. Značilnost japonskega slikar-stva pa je prav v tem, da z upo-rabo skrajno preiprostih sred-stev, včasih celo samo z nekaj potezami doseže največjo izraz-no možnost. Da je možno tudi v pokrajinski motiviki izražati osebni odnos do resničnosti, so dokazali že stari mojstri in v kolikor pr' nas nekateri sodobni slikarji in teoretiki zanikajo to-vrstne principe, je to samo do-kaz njihove duhovne revščine. Poleg pomanjkljivo urejenega kataloga občutno motijo na raz-stavi netočne navedbe, oz. po-mote pod slikarni. Tako n- pr. lahko prebere obiskovalec pod 19. sliko razlago, da je nekoč v borovem gozdičku, ki se vidi na sliki, plesal ange] pred ribi-čem zato, da bi dobil nazaj svo-ja ukradena nebeška oblačila. A zdaj služi ta luka predvsem za izvoz čaja. Pod 21. sliko pa je zabeležena duhovita pripom-ba, da pri nas ni v navadi obar-vati nebo rožno in cvetove sliv gledal nisem mogel verjeti svo-jim očem. Iskal sem zamišljeno, iepo deklico, videl sem pa Majdo, ki je bila polna življe-nja in nekega veselega nemira. Vedno češče sem mislil na njo in spominjam se še dni, ko sem bodil po parku. Bilo je prijetno opazovati popke po vejah in drobne, zeleno-rmmene liističe, ki so počasi lezli iz njih. Tu in tam so cvetele prve marjetice, ob pataku trobentice, na gričku blizu Rožnika pa je bilo vse polno vijolic. Včasih sem jih nabiral m ko sem imel že maj-hen šopek, sem jih vrgel v potok in gledal, kako so mirno plavale mimo mene. Da sem za-Ijmbljen, to sem si ob neki taki priliki priznal, ko pa sem se vračal proti domu, se mi je temnosive (čeprav Imamo Slo-venci slikarja Miho Maleša), da pa nam vendar prav to rožnato nebo in ti cvetovi odkrivajo du-ha pomladi. Menim, da bi bilo bolje, če bi v bodoqe nadobudna poetižna duša pisala srčne iz-live te vrste v spominske knji-ge, namesto y opombe pod slike. Hiroshiga je v svojih »posta-jah« preprost in pester umetnik, ki je znal prav tako učinkovito upodobiti tudi najtežje likovne probleme (meglo, bleščeče mor-je itd.), kot izraziti vso skalo sviojega doživljanja. Prizori, ka-tere opazutjemo na lesorezih, po-(Koncc na 6. strani) da bi izmenjala nekaj besed, jo je nežno božala po temni glavici. »Zelo rada jo imaš,« sem dejal in z nasmehom je pctrdila. »Bi imela tako bebico?« sem v šali vprašal. Uprla je oči v moj obraz in s stisnjenimi ustnicami skoraj hudobno spre-govorila: »Tepček!« Kmalu sva se poslovila. 2al mi je bilo, da sem toliko govoril in jo ujezil. »Se nekaj je, še ne poznam Majde,« mi je govorilo srce, ko sem stopal proti damu. Prišlo je poletje. Počasi so minevali vroči dnevi in skoraj želel sem si predavanj. Sedaj nisem mogel niti od daleč obcu-dovati Majdinih las in njene postave. Kopala se ni nikoli. na sprehode ni hodila in nihče mi ni vedel povedati kaj dela irx kje je. Nekoč pa, ko sem s pri-jatelji šel na Pohorje, se nam je pridružila. Presenečen sem bil. In ko smo hodili od vrha do vrha in prenočevali v raznih kočah, sem vedno težje čakal nanjo in kljub temu, da se me je izogibala, sem mislil, da ne pozna inojega čustva. Morda sem se motil. Ne vem. Se vedno mi je živo pred očmi neko zgodnje jutro na Suiniku. Stopil sem iz koče, si z las pobiral slarno in na vse pretege zehal. Gozdovi v okolici so rahlo šumeli, v dolini je šumel potok in počasi sem kre-nil proti gozdu. Opojno je dišalo in kljub vlagi, ki mi je bila prijetna, sem šel dalje. Dospel sem na zeleno jaso in rad bi bil legel, toda trava je bila vsa rosna in vodne kapljice so se lesketale v soncu v najrazlič-nejših barvah. Bil sem vesel in žal rni je bilo, da sem sam. Pobral sem suho vejo, ki je le-žala na tleh in žvižgaje pre-koračil travnik. Zopet sem bil kraj gozda in potoka, ki pa je tu delal majhen slap. Običajno smo se tu pod njim umivali in spomnil sem se, da nimam ne mila, ne brisače. Jel sem po-hajkovati sem in tja. Tedaj se mi je zazdelo, da nekdo v bli-žini poje. In res, zagledal se,m Majdo, ki je čisto gola, s hrbtom proti meni stala ob potoku in si z belo brisačo drgnila rame-na. Ko se je n&koliko sklonila sem čakal, da se bo obrnila in postalo mi je hladno in vroča obenem. Počasi sem stopal proti vodi in vedno bliže sem bil njenemu telesu, ki se ga je okleipalo so>nce. Z vejo, ki sem jo še vedno držal v roki, sem zadel ob kamen in Majda se je naglo okrenila. Videl sem nje-ne velike, preplašene oči; videl sem njeno bledo lice, ki ga je poikrila rdečica, toda sedaj sem videl še več. Videl sem njeno telo, ki je bilo od vratu pa do stegna zgrbančeno, vse svetlo-rdeče in ponekod modro. Lise, ki so se ji v krožnih gubah za-jedale v kožo so menjavale barvo in strmel sem vanje, ka-kor v nekaj nenavadno brid-kega. Nato pa sem dvignil oči od tega pohabljenega telesa k lepemu obrazu in spomnil sem se Majdine občudovane postave, njenih kretenj in besed in naj-raje bi bil zajokal. Ko jo je lahno pretresel mraz sem stopil k njej in jo potegnil iz vode. Z brisačo si je hotela skriti golo telo, s solzami pa, ki jih je imela v očeh, mi je pokazala svojo žalost in trpljenje. Stala je pred menoj in nežno, kolikor sem le rnogel sern jo poljubil in pobožal po licih. Z nekim stra-hom me je potisnila od sebe in s tresočim glasom dejala; »Počakaj.« Opazoval sem jo, ko se je oblačila in vedel sem, kako trpi. Pa vendar sem se ves-elil tega, kajti še vedno sem jo ljubil in upal sem, da jo bom lahko tolažil in ji lajšal trplje-nje, ki prav gotovo ni bilo majhno, ne kratkotrajno. In ko je bila gotova sem moral po-gledati njen stas, ki se mi je zdel pod obl«ko lep m pravilen. Uganila je moje misli in rekla: »Zakaj nisem grda. Bilo bi mnogo laže.« Rad bi jo bil obsul z besedsmi, pa nisem mogel, le poljubil sem jo in z oieko težavo zajecljal: »Bodi moja!« Obrnila je obraz proti meni, razprla svoje modre oči in okrog ust ji je zaigral brideik smeh-ljaj. Morda je govoril: »Ljubil si me, sedaj pa se ti smilim.« Bil sem v zadregi, pa sem jo le objel in. kljub njeni kretnji je nisem hotel izpustiti. Cutil sem, da se je pomirila in tudi njen. obraiz je govoril tako. Meni pa je bilo lepo, ko-t še nikoli. Lepa Majda je postala moja. Bila je še vedno Ijubljena in O'bčudovana, toda ali je mene Ijufoila ali ne, tega ne ve nihče. Ster. 4 »TRIBTTNA« STRAN 5 Morfologija slovenskega jezika Skripta, prirejena po predava-njih prof. dr. Franca Ramovša v 1. 1947/49. DZS založila za Univerzitetno študijsko komisijo. Str. 167. Skoraj 30 let je, odkar nam je prof. R a m o v š obljubil kot V. knjigo svoje Historicne gramatiike Obiikoslovje (morfologijo) siovenskega jezika (Historična gra-matika II. 1924, str. II.). Neumor-nemu znanstvenemu delavcu ni bilo dano, da bi svojo veliko za-misel do kraja uresničil. Ovir in preprek je bilo vsaikršnih. Pač je bila v nad tridesetih letih Ra-movševih predavanj na ljubljan-ski Univerzi večkrat na vrsti tudi slovenska historična morfologija, a tiskanega sistematičnega pregle-da smo pogrešali doma in v tujini. Zato je treba močno pohvaliti vzpodbudo nekaterih slušateljev slavistike, da pripravijo in izdajo vsaj skripta iz tega predmeta, prof. Ramovšu pa biti hvaležen, da je pokazal vso pripravljenost in razumevanje za načrt, ko že sam zaradi prezaposlenosti ni mogel snovi primerno obdelati in izdati. Pfičujoča Morfologija slov. jezika jev obliki skript prircjen ciklus dvoletnih Ramov-sevih predavanj o oblikoslovju iz let 1947/48 in 1948/49. Slavisti, ki so skripta pripravili, so imenoma navedeni v predgovoru knjige; največ prizadevanj in truda je v izdajo knjige vložil pač prvi med njimi. Knjiga, ki smo jo dovolj nestrpno pričakovali, je namenje-na predvsera študentom slavistom za študij; a po njej bo posegel še marsikdo drugi. Razdeljena je na Uvod (str. 5—10), T e m a t o-1 o g i j o (11—27), M o r f o 1 o-gijo nomina in prono-mina (29—115) in M o r f o 1 o-gijo 'glagola (117—150). Najzanimivejše je pač poglavje o deklinaciji substantivov, kjer se razgrne pred bralcem nenavadno pestra slika najrazličnejših form in se hkrati najbolj očituje moč glavnega gibala v morfologiji — analogije. Na koncu je poleg se-znama kratic knjigi pridejan seznarn citirane literature in osnov-nih del o morfalogiji (študentu v cnrientacijo), seveda tudi nepogreš-ljivo stvarno in besedno kazalo, brez katerih si sodobno urejene znanstvene knjige skoraj ne mo-remo misliti. Kdor je poslušal Ramovševa silno intcnzivna in zgoščena pre-davanja, ve, da ni bila mala reč, vestno in verno beležiti njegovc dograjene stavke in izklesane for-mulacije. Včasih je že ena izpušče-na beseda lahko docela pokazila smisel povedanega, kajti mašil v Ramovševih predaivanjih ni bullo. Povrh vsega je biio tu Se toliko tujibv sluš«itelju često nerazumlji-vih besed, a s table je bilo treba kar najhitreje in najtočneje pre-pisati med razlago podano gra-divo. Da so zato zapiski slušate-ljev nepopolni in lahko celo na-pačni, ni nič nerazumljivega ali nenavadnega. Treba si je pač pomagati s kombiniranjem več zapisov. Vse to so doživljali gotovo tudi slušatclji, ki so skripta prirejali za izdajo. Dela pri tem ni bilo malo. Kljub vserau trudu pa žal vendar ne moremo reei, da je knjiga taikš-na, kakršna bi morala biti ali bi vsaj lahko bila. Tekst, ki so ga po zapiskih pripravili za tisk, so premalo natančno in kritično pre-gledali. Tudi prof. Ramovš, ki je skripta sicer pregledal in besedilo tudi popravljal, se, kakor vse kaže, ni mogel docela posvetiti izdaji; izida knjige pa ni vcč uča-kal: sredi korekturnega dela se jc »a vedno poslovil od nas. Knjiga kaže marsikako po-ir.anjkljiivost, včasi>h celo neiko po-vršnost, ki moti in nas ru in tam navdaja morda z rahlim nezaupa-njem. Treba je imeti pred očmi, ca tiskana knjiga (čeprav kot ro-kopis; prav gotovo bo prišla v roke tudi tujim slavistom) le niso navadna razmnožena skripta, kjer smo navajeni včasih zatisniti oko. Res je škoda, da moramo v poro-čilu o prvi slovenski morfologiji, ki smo nanjo čakali toliko let, omenjati predvsem njene hibe. Navedel bom nekaj pomanjklji-vosti obenem s kakšno pripombo. Pri tolmačenju maskulinizacije nevter je nedoslednost. Na str. 36 beremo, da se je v glavnem izvr-žila iz morfoloških vzrokov, da je plod izravnavanja sklonov med maskulinom in nevtrom, torej ni glavni razlog glasoslovnega zna-čaja, za kar so navedeni tudi pri-meri. Toliko bolj nas začudi na-sproten zaključek na str. 79 (če ga prav razumem), da sta maskulini-zacija in feminizaoija najprej glasoslovnega in šele potem raor-fološkega značaja. Pripomnil bi, da sta oba pojava obravnavana veliko preskromno in presplošno. Piritegnitev obsežnejšega gradiva bi dala marsikak drugačen, zanimiv rezultat. Pri tolmačenju feminiza-cije (str. 37) mi ni všeč izraz a k a n j e '*končnic, ker s tem na-vadno razumemo fonetični proces. Pri instrumentalu (vratami) pa že celo za nobeno »akanje« ne gre več. Pri D. sg. m. n. je v 1. točki (str. 39) presplošno rečeno, da se —« reducira v polglasnik; lahko se, ni pa nujno; isto velja za ne-akcentuirano končnico —i v N. pl. m. (str. 43). Primer u tim erdečim moryei na str. 41 je med Sentjernejce ušel menda iz Trubarja. — Če rečemo, da se je neka končnica obdržala do danes pri adverbih in navede-mo nato najprej — Trubarja (vku-de, str. 41), je ta »danes« presneto dolg. — Neroden je izraz p r e k o razvelariziranega pre-hoda: u-u-i (41). — Lokativ-na končnica sg. m. n. - u bi kot edina veljavna v knjižnetn jeziku zaslužila svoj odstavek (41). — Nerodne alj površne stilizacije na str. 42 in 43 so: ugotovitev, da je končnica I. sg. -om prevladala pri mask. in nevtrih; da -em konkuri-ra z -om (v resnici je obratno); da »konkurenca« pri Trubarju še ni povsem izpeljana (mišljena je pre-vlada -om; da je v določenih po-gojih končnica -om prešla v -um v starejših tekstih (v govoru ne?); da je -am od zadnje-ga desetletja XVI. st. splošna končnica I. sg. m. n., ko pa bere-mo v naslednjem stavku, da je končnica bila razširjena v XVI. st. v več primerih v gorenjščini, dolenjščina pa je le ni poznala (bolje bi bilo stavka zamenjati); da končnica je v glavnem ne sega preko okvira maskulinskih t-jev-skih debel, ker naslednji stavki to ovržejo. — Drugi del predzadnje-ga stavka na str. 43 spada v okle-paj. — Na str. 44 v.9 je končnica samo -i, ne pa -ovi. Da je -am (D. pl. m. n.) v slo-venski knjigi od Stapletona dalje tradicionalna končnica, je ugo-tovitev, da ji manjka drugi mej-nik (47). Mešanje dveh razlag v tolmače-nju nastanka končnic -em in eh v D. in L. pl. je povzročilo prav-cat konglonierat zmešnjave p prVi na vrhu in ko priaogalhaoo $&& ii, #h a<*-i8aŠBsiji> etlžse lji« pred priijaiznim donj)om> ma Kisavcu. Na cilju smo. Dvainajst tabor-nikov z medicine piričenjai čarski tečaj. Uspeširw> delo v mestru zaildjučujejo z sko smufco sredii bele opojtrio-sti... Lepo je tukaj. Prastomi dorai stoji na ro^bu, odi kbcfler' oiko vse Kamaišfeo polje Ljitibiljane, ki zažari ob veeerih na obzorjto kot joč ^at teajku.. ¦0mkq »a 6. do STRAN 6 »T R I B U N A« Stev. 9 Tudi dar.es ofcr javljamo sliko iz filma, vendar ne kot uganko, ker tega filma nismo vsi videli, tem-več le nekateri ali bolje izbrani. Na sliki sta igralca Hedi La- marr in Vlctor Macture v vlogi Samsona in Da- lille v istoim&n- skem filmu. ki ga je v Ljublja- r.i predvajala jugoslovanska kinoteka. Cezij zdravi raka Teleterapija s pomočjo cezi-ja je zdaleka cenejša in uspeš-nejša od dosedanjih nacinov zdravljenja raka m predstavl;'«. v resnici napredek medic 'ne. rsssvaioi NA KISOVCU (Nada'jsva:nJ3 s 5. strani) Za domom se razprostirajo prijazna srnučišča pod robom Male planinie. V daljavi se dvi-gajo zasnežene gore, ki se raz-prostro v vsej svoji belj lepoti^ če si vzarneš uric« časa, da se povzpnel ri.a Planino. Tudi za maoij romantične ob-čudovalce narave je na Kisovcu prijetno: za to s-krbi mami Klei. ner, ki polni krožnike petkrat na dian z okusnimi proizvodi svoje kuharske umetnosti. Pravzaprav smo reveži: tre-ba je jesfit spati, mazati smuči, se smejati, peti in smučati. To zsdi^je je še najhujše — ža tiste pač. ki na dilcah še niso preveč stsbllni. Učitelj je neizprosen, treba je stisniti zobe in korajž-no ponavliati vaja za njim. Oht da! Neusmiljeno postavlja pali-ce, ti pa, revež( zavijai okrog nj'lht za njimi, 'pod njimi... No-ge se ti izpahujejo cd krče-vit-ega pluženja, »podaljšek« hrbt3 je čud:%o razbolel, od no-su in obleke kaplia .. . »Eočno drssir.je, plužni zavoj, zsima/h k bregu! Kolena skupaj, pcčepni, obrni ram-e!« Nežni spol iš-čemo z daljno-gledom — tako lepo bel je, da ga sploh ne ločiš od okoHce. Mar:iika*t8ra »močp.siša« pnlovi-ca ni dosti na boljšem. Glej ga, spet ©den na stai-tu: že vozi, r.^siba se, krili, hc.če zavreti v p.'ugu — zeraan! Dilce so mu-haste ... In že drvi mimo nas, trd v kolenih, loveč ravnotež-je ... Se brezmočen klic: Odem jfl .. . !!! Na dnu se pokaže oblalc pršičg in globoka luknja. In tsko dan za dnwn. Počasi le napredujemo. Vrsme nagaja. Megla in L'r.eg čestr> prisilita veselo dužbo, da ostane doma. Glavni stan js na peii. Dobro, da vzdrži, kadar se vsi spravi-mo nenjo!. Tč'borr.ik mora znati še kaj dru?eg3 kot smuča't'i. Sanitetna mizica kaže vzorno zbirk^ ma-teriala za prvo pomoč. No, za medicince stvar ni težavna. Hujše js, ko je treba v mrzlem vetru pripravl:-t drva. Lepo bi bilo ost-j+i za toplo pe^jo, a dc-lovna discipliaa zmaga — in že je tu kup lesa, s katerim borao nasitili požreino lončenko. Z nami je busola in karta za crientscijo. A šmenta, ko prav tskra* leži doma, ko bi jo naj-b->'.j potrebova'.i! V okoiici se kar dobro spo-znamo. Sicer je Vani6i zarsdi me$le preživel noč v »Vili pre-pih« in smo Bo.iana skorai iz-guibili, a se je vse srečno kon-čalo. Večkrat gremo na krejše iz-lete. V novnzap?dlsm snegu uti-raroo gaz in markiramo pot za prii5.te1.ie, ki nas nameraivajo r-biskati. Med njimi je tudi de-set mlčdrh tabnrnic iz rodu Hojk. Precej pctu je steklo na tis*i gaz1'., sekirice so pele m manij je ostal na vetrovkah ... Nisn sami-> enkrat š]j fantie tudi nega mesta. A slabo so Hojke piačale tovarištvo! Niti ene ni bilo in tako so revčkom ostale le Crne mravljice . ..! Resnici na ljtibo povedano, vreme res ni bilo idealno. Pot so zasipali manjši plazovi in tako smo se lahko učili reševati šsmi sebe iz snega, ki je dva zasul ceio do pa&u. Tuai s smuž. mi smo se naučili transportirat] ranjenca v dolino — na srečo je biJ živ in zdrav. Ves čas te-čaja ni bilo nobene telesne po-škodlbe, čeprav so nekateri zz vso vnemo objemalii zelene sTnrekice ... Menda je to zato. ker je bilo preveč »dohtarjev« zraven ... Tako smo menjavali koristno s sladkim in čas je prehitro mineval... Za slovo nain je »maiti župa-nja« z Vel':ke plamine priredila pravo pustno z&bavo. Prirriiahala jo je s svoj-mi pustnimi šema. mi in kcpico drugih s planr.ne v naš dom, Pa smo se zavrteli in zavriskali, da je bilo kaj! Nekaj »zelencev« je prejelo plamnski krst, harmonika je pela in noč je minila prijetno, kot 3e mo-goče le v planinskem doimnj. Vihar nas je hotel odpihnitt, ko eitio se drugi dan, vračali v dolino. S sivojim najbolj kislim smehljajem se je poslavljal Ki-sovec od nas. A mi se boano k]jub teanu še vrnili! -le- ASK V MARIBOHU Prvega marca je odigral ASK v Mariboru dve prijateljski tek-mi z domačima ekiparna 2e-lezniča-rja in Bramika. Prvo sre-čanje je odločil Zelezničar v svi>jo korist s tesnim rezufta-tnm 56:55 (27:20). V drugi tek. mi so nasi kolegi premagali Branik s 57:54 (35:36). V našem možtvu sta se najbolj izkazala Skrjanc in Serbec II. Uredništvo Tribune je prejelo veeje število rešitev nagraane filmske uganke, ki smo jo objavi-li v zadr.ji številki. Pri žrebanju, ki se je vršilo v petek dne 27. februarja sta bila izžrebana na-slednja dva reševalca: Milivoje Zanevski, študent TVS in Bina Miloševič iz Ljubljane. Vsem ti-stim, ki pa niso uganke pravilno rešili, sporočamo, da se lgralka na sliki imenuje MARTINE CA-ROL m je ltjrala v fiimu »Varujte se plavolask« in »Ljubimca iz Verone«. Opozarjamo vse reše-valce naših nagradnih križank in ugank, da narn ne pozabijo z re-šitvijo poslati tudi kupona, ker rešitev brez kupor.a ne morenno upoštevati. Nekdo nam je z re-šitvijo poslal še sliko lgralke, če jo morda želi nazaj, jo lahko dvigne v uredništvu med urad-mi urami. Vsem tistim, ki so v rešitvi napisah, da je igralka na sliki Gina Lollobrigida sporoča-mo. naj primerjajo sliki obeh igralk in se prepričajo o svojem slabem poznavanju film. zvezd. Večina reševalcev je pripisala tudi svoje pripombe, kot odgovor r.a vprašanja v uganki. Menijo: Naj jih objavimo še. 2elim še. Ni napačna. Ne nasprotujem. Všeč je pa igralka Martine Carol vsem, nekaterim celo zelo. (Nadaljevanje z 2. straoi 3. Pri strokovnem podajanju je bilo največ pripomb glede prenatrpanega programa. Za naslednji tečaj bo odbor do bil nekaj novih plošč iz Avstrije, dvorana bo pa ostala ista :n čas verjetno tudi. Tu ni pomoči. Kljub temu. da smo popolni začetniki, bomo na plesni turnir za republiško prvenstvo, ki bo aprila v Mariboru, poslali vsaj 2 do 3 pare razreda C. Odbor se trudi, da bi ob zaključku »Stu-dentskega tedna« pnredil med-narodni študentski plesni turnir, kjer bi tekmovali poleg jugoslo- Na pravni fakulteti smo tistanovili Na pravni fakulteti ie bila pred kratkim ustanovljena »Kr.mina-listična sekcija«. Na ustanovnem sestanku ]e bilo prisotnih okrog 30 študentov. Mnogi od njih so posegli v disfcusijo o programu dela sekc:je. Izvoljen je bil tudi odbor. ki ie na.prosil tov. prof. Cotiča, izvedenca za grafologijo, za predavanje. Tov. prof. Cotič se je z vese-ljem odzval in predaval 21. ja-nuarja 1953 v nabito polni dvo-rani. Preko 100 študentov in študentk je z zanimanjem poslu-šalo predavaje. V naslednjem se-mes ru co tecaj in sicer civakrat tedensko za one, ki se izrecno za-nimajo za to znanost. Clani sek-cije smo z veseljem sprejeli ta predlo?, rn se tov. prof. Cotiču iskreno zahvaljujemo. Odbor je napravil načrt, da bi poleg tega tečaja za ostale inte-resente imeli enkrat tedensko predavanja \z posameznih podro-čij kr.minalistike. Teme so zelo interesajitne. Predavatelj doktor Munda nam je obljubil pomoč v sekciji, poleg svojih predavanj, ki jih ima še na naši fakulteti. Prav tako sta nsm ooljubila po-moč tud>i dr. Skaberne, ki bo predaval o mladinski kriminolo-giji in prof. Matko. Mislim pa, da bi člani sekcije kot tudi ostali študentje riaše fa-kultete bili hvaležni za pomoč Javnemu tožilstvu in Vrhovnemu sodišču LRS, ki bi jim jo nudila predvsem v materialu in preda-vateljih. rakaste celice na ta način, da presekajo krvne žilice in tako onemogočijo dovajanje krvi v obolelo tkivo. Edina med 913 fanti Studentka Nancy Eastey iz Texasa Uudira na Kolumbijski Vi~ soki soli za radarstvo. V tekočem semestru je edina "studentka na tej "soli m itna kar 913 kolegov. Na tej vnoki "soli, ki obstaja že 78 let, je do sedci) studiralo le 12 deklet. Nancy Easley je odlična "siudent-ka, dobra sportmca (v ienskih di-sciplinah pri tekmovanju za prven-stv-o sole je vedno prva!), igra violino, dela v uredniUvu glasila 'soie in tudi ni cudno, da je bila izvoljena za najlep'so zensko sole, saj ji je konkurtralo le nekaj urad-nic z rektorata. Naš reporter je posnel gornjo sliko, ki predstavlja neke vrste »praavtomobil«, ki so ga pripeljah v neko mehaničro delavmco. Ker avto, po vseh nav.deznih znakih sodeč, predstavlja ogromno muzejsko vrednost, se je naš reporter zanimal za njegovo zgo-d ga je izdeJal Stalinov ded osebno; tretji pa. da je to najmodernejši tip avtomobila, ki je sicer r.a videz zelo starinsk;, vendar ... Na vprašanje našega reporterja, če je morda Ijubljanski muzej na-ročil ta avto iz inozemstva so delavci odgovorili, da ne. Vse poizvedovanje, komu je avto namenjen, je bilo zaman, dokler... dokler ni bilo objavljer.o, da gabo prejel kot nagrado srečni re-ševalec... To je izjavil W. C. Devison, de-kan univerze Duke. Poleg osta-lih 30 univerz na jugu ZDA tudi ca sodeluje pri organizaciji raziskovalnega dela, ki ga do-do vršili v Inštitutu za jederna proučevanja v Oak Ridgeju, ki drugače spada pod komisijo za atomsko energijo. Cilj teh raz-iskovanj je izpopolniti zdrav-ljenje raka s pomočjo žarčenja s cezijem. Teleterapija s cezijem je po-dobna današnjemu zdravljenju raka z X žarki, ki jih daje ra-dij. Rakasto tvorbo izpostavijo intenzivnim žarkom, bodi radi-ja, kobalta ali cezija, ki ubijajo »Da 3o ti vidiš, kaka klister. ka! Noge ko dva štosa, tak je hod'laf ko da bi bil celi svet njeji. Sedi je mela bedekan z blajhanimu lasmi, lape pa s tak kričečim štiftom farbane, da me je nekam primlo, ko sem jo gledo!« »Ne lomi ga, to je ona, ko je Joco ž njo hodo! Da ti slišiš njeni historiat. Jesas, kak se ta baba naceja! Ni teksasa v Ma. riboru, da n* bila ona poleg! Da tj vid;iš, Ijutoi moj, kak ona fin.tira na izpitih. K prfoksu, ki je mlad, ti obleče taki dekolte, da se dedii na stolih gunclejo. Ce je pa prfoks star, te ti hudič babji križ vun obesi. Kaj mi. sliš ti, da ona kaj zna? Ne bodi nor! Vsakj prtoks jo v lufti zabriše. No. pa jo zato tu, da bi kakega deda dobla! Njen foter pa gor po Mariboru la,pe vrti: »Ja, vejte, naši deklini saino še jena brifunga maoijklje, te pa bou douhtarca!« To ti je tijek njen stari! Vse verjame deklini, ardus je to neki anti!« »Jaz ti rečem, oni Joco, ko je on.a ž nj.iin hcdla! Josos, to ti je zaufer! »Xaik se on naceja? kak grejo njemu laipe! N:imaš' poj-ma! Enkrat se ga je v Mariboru tak nažr, da So mu alkohol f špitali vun pumpali. Tam na ezeleki ti furt naprej stoji, pa zabavija. Te ga Pa s klapo tak biksajo, furt naprej eksajo, fla-še, glaže, ma vse razbivijejo! Tnt" hudiče že vsi maribcrski milicajci ahčejo. Ko so ti' kli-sterji v Mariboru, vsi komerji fkup laufajo. Kaj mishš ti, da kdo kaki štraf plača? Ne bodi nor, sedej grejo trotli. Jaz ne grem sedetf starega zafintiram, da morarr kake skripte kup.t!« »Alzo servos slika, jaz grern on,j klisterki. Da ti viddš, k3k ima cimer fkurjen, pa dober šnoips!« »Ti^ v Mariboru bcdo odprli neki kurz za rsjn.slovensko špraho! Te bi midVa tam kšeft dobla, ko sva slavista!« B-či Opomba: Uredntstvo se je od-ločilc za objavo tega članka, ker m redko, da prejme v enaki slo-venščini napisane Članke v objavo. Bdo bi prav, ako bi vsaj na Uni-verzi bolj spostovali svoj jezik. Drugcd po svetu morajo studenti polagati diplomo najprej iz svnje-ga jezika, potem šele labko dobijo diplomsko nalogo iz svoje stroke. In to delajo narodi, ki so mnogo večji, kukor smo mi. Dajmo, zami-slimo se malo tudi nad tem. Dve razstavi vanskih študentov Avstrijci, Svi-carji in Nemci. Ne nameravam se spuščati v polemiko o plesni glasbi pa o jazzu, ki sta tesno povezana s plesom. To pa lahko recem, da je ples pri nas z družaonega, kultur-nega in športnega staiisča precej zanemarjen. Tega se zaveš šele, ko prideš v tujino ali pa če spremljaš tujca po naših plesi-ščih. Ljudje so si pod imeni raz-ličn:h modernih plesov osvojili subjektivne pojme, ki so popol-noma drugačni od dejanskega stanja. Pričakoval bi pa od neko-ga, ki se jezi nad »nemoralnimi modernirn; plesi«, kot na primer tango, rumba, samba itd., da bi le-ta vsaj nekaj vedel o njih, ne pa, da iz vsega njegovega pisa-nja izvlečes, da nima niti pojma o družabnem plesu, o standard-nih in modernih plesih, še manj pa o plesu, ki ga po svetu goje kot šport. Mednarodna plesna zveza profesionalcev in amater-jev si je osvojila temeljno načelo: važneje kot kakšne plese ali figu-re plešeš je — kako plešeš. Na ta »kako« pa ne moreš vplivati z raznimi administrativnimi ukre-pi, ampak z učenjem in vzgojo. Vedimo da: »Utrip, dih, korak, pridobitno delo, igra, telovadba, ples so najprirnilivnejM lzrazi utelešene gibnosti človeka« (Ma-rol' France). Bi lahko rekli: mla-di ljudje so in bodo plesali (tudi starim ne škoduje), kako pa bodo plesal; — v plesu se odraža del narodnega življenja in hotenja — je pri nas komaj načet in še nerešen problem. Javnost bi morala reči besedo o plesu kot športu. OBVESTILO Univerzitetni odbor ZSJ v Ljubljani obvešča vsa društva in klube v okviru naše organiza-cije, ki prirejajo kulturno-umet-niške zabavr.e prireditve na ka-terih se izvajajo dela s področja književnosti in umetnosti, zlasti glasbe, da so po veljavnih pred-pisih Zakona o zaščiti avtorske pravice, dolžni, da plačujejo av-torski honorar in dostavljajo programe izvedenih del Zavodu za zaščito avtorskih pravic, po-slovalnica za LR Slovenijo, Ljub-ljana, Gradišče 7. — Univerzi-tetni odbor ZSJ. (Nadaljevanje s 4. strani) segajo v najrazličnejša življenj-ska vprašanja od pretresljivih uličnih prizorov, socialnih kri-vic, do domačnosti japonske čajnice in utrujene umerjeno-sii težakov ob ognju. Razstava njegovih del je resnično kvali-teten prikaz japonske likovne umetnosti. Docela drugače vpliva na obi-skovalca razstave Mire Preglje-ve. A ne le zaradi drugacnega načina slikanja ali drugega sve-ta, ki je predmet upodabljanja. PregL;eva slika namreč samo to, kar vidi, o tem, kaj vidi, pa ne pove ničesar. Slikarsko tehniko je umetnica povzela po nekate-rih sodobnih franooskih slikar-jih, ne da bi znala posn-emati tudi njihovega duha, njihovo preciznost in njihovo rafinira-nost. Brez tega so seveda slike samo prazni, nekoliko konfuzno upodobijeni motivi, v katerih je izvirna in in:enzivno podana edino le rmedenost, a še ta brez vsakega okusa. Da si Preglj«va sama ni docela na jasnem v svo-jih predstavah o slikarstvu, do-kazuje tudi uporaba poljubmh stiiov, ki se menjavajo na sko-raj vseh razstavljenih slikah. Se najpogosteje uporablja »megle-ni stil«, če naj tako imenujem upodabljanje predmetov s hotš zabrisanimi konturami. Tak na-čin slikanja je varen in za-nesljiv, ker je gledalcu nemo-goče ugotoviti risarske nepra-vilnosti, a če ni porojen iz po-trebe po izrazu določenega raz-položenja, vpliva neugodno in neestetsko. Se najboljša slika na razsiavi je portret vrtnarja, ka-terega simbolizira ozadje trav-nato zeiene barve. V splošnem je razstava tudi slabo urejena in nikakor ne more pustiti ugod-nega vtisa, tako zaradi izbire motivov, kot zaradi načina de-la. Skratka — diletantizem. PODJtTJE ZA UVOZ-IZVOZ-REEXPORT UUBUANA, Tomšičeva 7 Telefon št 21-826, 23-549 IZ V A Ž A : konzervirano meso, mesne konzerve, konzervirano sadje, žival-ske odpadke, usnjene izdelke, krzno, živino in konje. U V A 2 A : kolonialno, tekstilno in galanterijsko blago, stroje, elektroteh-nično blago, steklo in steklene izdelke, jedilne pribore, avto-mobile vseh vrst, kolesa, kemične izdelke za živilsko industrijo, iOto in kino aparate, medicinske aparate itd. (Nsdaljevanje s 5. strani) Posnetek v skriptih o procesu nastanka in o razširitvi prekmur- ske končnice -ov v sg. t. je po- manjkljiv, nejasen in neprecizen. Vsekakor pa navedeni podobni fonetični procesi, ki naj bi služili v podkrepitev razlagi, razumeva-nje le še otežijo in bralca zmedejo, Iker so &k.rajno konteksa po svoje iztri?ani iz nespretno (59). Spričo rečenega je res nadvse potrebno opozoriti bralca, kje bo našel Ra-movševa podrobna dcla (in jasna!) izvajanja o tem, vendar po mo-jem sodi tu na prvo mesto napotilo na Ramovšev Konzonanti-zem (str. 120—128),^ kjer boš našel vse dobro razloženo in v slovenščini, ne pa istega -avtorja težko dostopna nemška razprava v-Zeitschrift fur slawische Philo-lc^ie I. (izšla istega leta) in samo ta (str. 60.). — Da v slovan^ini povsod prevladuje v N. pl. f. -e lr meiikih osnov (60), je mcnda tiskarska napaka. Na str. 62 je vse do točke b po-vjem odveč, ker \t isto povedano fe na stir. 54, 55. V 1<8. vrscici od . na isti strani (62). je treba črtari (š e, sUdeče), ker kazi smisel. Definicija za I. sg. f. i-jevske fleksije na -ijo ( v knjižnem jezi-ku) je nepopolna (63) — primer: s stdrostjo! —, enako za I. pl. (64), primer: 5 posebnostmi! Izraz, da je ta i e t i m o 1 o š k o v z p 0-s t a v 1 j e n po drugih sklonih, ni dober: etimološko se lahko vzpo-stavi sain nekaj, kar je nekdaj že tam bilo. Zakaj bi samo sg. i-jevskih zenskih imen s k o r e n-$ k o akcentuacijo in z enim soglasnikom na koncu osnove bil popolna dediščina praslovanske paradigme (63), ne vem (primer: s stdrostjo, s kostjo!). — Stavek v 20. in 21. v. na str. 64 bi bolj spa-dal za 24. vrstico ali pa bi tnoral tvoriti nov odstarek. Površni ekskurz o refleksih za polglasnik na str. 64 je popolnoma cdveč; boljle bi bilo opozorilo na prikaz v Ramovževi Kratki zgo-dovmi slorenskega jezika. — Marsikak štajerec bo debelo po-gledal, da ima štajerfčina v D. in L. pl. f. i-jevske fldksije p r e t e ž-n o oblike na -atn, -ah po osno-vah na -a- (65; sicer pa Ramov? v Slavisti&u rcviji 1949 ne pravi tako!) Zakaj je najstarejše stanje v razvoju besede duri v selščini (67), si bož zastonj trl glavo;najvažnej-še je izpuščeno, kar si moraš po-iskati v D i a 1 e k t i h (112—3) in dalje v R a d u 243 (str. 10—12). Da bi bili besedi os in povoden) (za Trubarja bi navaja;li vsaj abli-ko po a-jevski sklanjatvi, ki da-ne5 ni v&L običajna) menjili g e-n u s (67), ni razvidno nid iz na-dailjnjega teksta; pač pa fleiksijsko ka'tegorijo. Stavek: »2e dejstvo, da sta N. in A. (besede kri) po obliki in aik-cencu idenoična, je sprožilo razvoj po vzorcu i-jevske fleksije« (70) je bil slabo zapisan, saj bi to biil zaičarani krog, kajti »vpliv vzorca kost, ki je bil različen od nažega imena samo v N. 111 G., jt za.hte-va.1, da se izenaička N. 'in A.« (Ramacvž, Slovenski jeziik IV. str. 26; priim. že Morfologija str. 8). — Da imajo nekateri sloven-slki govari mdi še staro neizpreme-njeno osnovno krv — (ne le N. sg. krv, 69), ne bož Lz knjige iz-vedel (gl. Slovenslki jezik IV. 26—28) — Č&nsa je podoben tisti prekmiuirski kamen (72, r. 8), je tudi skoraij ugarika. — Pri deblih na -r- bi bilo treba omeniti, da I. sg. nima. ikončnice iz a-jevske fieksijc (75). Morda ne bi bilo odvd, če bi se »predložna forma«, ki vpliva na razvoi samostainika ubo (78), že kar skraja nekoJiiko določneje pojasnila. Da je akcentska spre-meniba povzročila morfološko, je že res, toda ne v tem smislu, ka-kor se sravek (78) v knjigi nada-!;uje. Celotna obravnava razvojne poti sklanjatve besede uho je po-sneta zelo povr^no in deloma na-pačno; primoran bos, da sj jo po-iŽčeš v Silovenskam jeziku IV. (Ramovš). Popolnoma napačno bi vz knjige utegnill skilepati, da je koroško useta ostanek starega duala, v čemer bi te podkrepila še trditev, da je dual uh »kmalu i-zginil, vcndar ne brez sledu« (78; praT gl. SJ IV.). Ne bilo bi odveč, če bi se bolj poudarilo, da se je uh za^elo sklanjati v pl. po m o š k i o-jevski s.kilanjatvi in z a k a j (prim. Slov. jezik IV. str. 30.). Zapovrstne razvojne 9topn;e (78), kakor jih navaja R&movš tudi v Slovenskem jeziJcu IV. (31), pa bi se morebki primerneje obrnile ta-ko: 1. sg. ubo, ttsesa — pl. usi, us; 2. sg. tiho; A. pl., občuten kot A. sg. (prim. Slov. jeziik IV. 31, Ko-rošikii zbornik 1946, 280) use, G. sg. useta — pl. uši; 3. sg. uho — liseta — pl. meta; — kaikor bi se dado xaaumati tudii iiz iRamovševih izvajanj v Korožkem zborniku 1946. (str. 280). V pregledu slovenske nominal-ne fleksije (79) bi bilo morda bo-ije reoi, da se je obdržala lc pri likih Vsaj v isri knjigi bi se bilo tre-ba zediniti, ali ima slovenščina t ri (34) ali štiri (79, 117) no-minailne fleksije. — Da je d u a 1 oferanjen le v knjižnem jeziku (79), je nekoliiko prepovršna stilizacija; torej je ves naš »jeziikovni ponos« umeten? — V 16. v. od sp. na str. 90 je formuiacija netočna. — Iz knjige ne boš zanesljivo izvedel, ali je vode po nje (56) ali obratno (91). Stavek v 11. v. od sp. na stir. 107. je pomanjkljivo formuliran in bo? težko razbral, da je vikii tvorjeno analogno po vekh (priim. Konzonantizem str. 249.) — Pre-hodnost in neprehodnost pri gla-galu (stt. 119) je najbrž bolj p o menskega značaja (prim. str. 7, 121). M&d nedovršene gilagole II. vrste (125) spada še verdti. Na str. 136 je izpuščeno v 16. v.: sg. (do 1. os s g. prez.). Kon&iica — o 3. os. pl. prez. (bero) je živa še danes, le da je btla v XVI. stoil. bolj zastopana (137; ta in nasled-nje opazlke so na podilagi zapisov Raimovševilh ipredavanj o glagolu). V III./2 in IV. vnrsti ai prvotna kon^nica -k danes redka (137), čc-prav je manj zastopana^ pač pa je redek anaiogični -o (v diailektih), ki je v XVI. siol. bU razširjen. V vrstici 7. osi sp. na str. 137 je izostalo, da so nave-dene oblike analogne. 3. v od sp. bi moraila tvoriti nov od-staivek, ker gre za drugo histor. ohiranjeno končnico v 3. os. pl. prez. V 17. v. od sp. na str. 138 se mara namesio smatramo pravilno gilasiti j e b i 1 o s m a-trano. Pri glagoiu s re s t i (139) je izpuščeno (oz. napak zapisano: gnel), da je parricip srel ptišel v stik 5 tipom gtel, od tod srcjem kot grejem. Na snr. 140 sta 2. -n 3. vrstica n«m3selno zapisani (pre-ko teh pomenov je Še>l tazvoj s 1 o-venskega giiagoia). V 8 v. je i?.puščeno, da se nenaglaleni -a-preglasi v e z a -r-ObJaka klejem je p^ sriku s tipom greti, grejem. V 4 v od sp. na str. 140 dodaj III/2 (neknteri glagoli III/2). — Da se oblike: umejem itd. v severnih goriških dialektih prično ustvarjati (141), je bilo nepravilno zabelleženo; obli-ke so srare, prvotne (prim. Dialekti str. 57). V vrstici 18. od sp. na str. 142 mora biti zvati, zovcm, ne pa rvati, rvem, kaikor je bilo naj-brž naipačno prebrano iz zapisa. Kezijansko kako bei (145) naibrž pomeni: kako n? kaj bilo (hm.kcija impcrfekta!}. Parncip pobit v 3. v. od. sp. na scr. 148 jc aapačno zapisan, gre za particip dobu (od l>yti, ne bitil), ki je biJ v XVI. stol. običajcn, pa ga je pozneje izpodrinila oblika dobljen fpo IV. vrsti, ker je serr« prešel glagol). — PrLrneri orat, brat itd. (150) spa-dajo pod namenilmk, seveda s cir-kumfieksom. V 10. v. od sp. na stx. 150 manjka i n: pomožnika i n participa. Nskaterih piravopisniii in tiskar-skih nacak (popravkov a«jiga ni-ma\) ne bom navajail. V>ekakor tudi