Leff> VI-, if©v, "A3* V Celfuu čefrtek «Sxie 31. Jairaaria 1924, FoStnlno piatana y lotoiiil.' Stane letno 84 Din, mes<$8pADin, za inozemstvo 240 Din. Oglasi se računajo po tarifiBftPifcjvečkratnem oglasanju popust. fosjämeauna $fl4('*a*R*ft »».«art«* i i>in. SprsmembaflHacle na Angle stem. Po psdcu Baldwino^e^ vlade je se- stavi! novo vlado na Arigleskern Mac- donald. To je prvi s'ucijj&v zgpdovini anp,!eSke^-a parlament-s da ]e sestavil vlado šef socijalistične stranke. Ako se pogieda, na j Lahk° bi bil *Cke protekcjjonizma ter Čak-ala na nove volitve. Mesto tega je Baldwin Prepustil socialistic"™ stranki sestav "ove vlade in postavil svojo stranko v položaj, ali da ostane izolirana ali «a pcmaga r;a vlado novi stranki, prcti Katere programu se je bonla njegova stranka za časa voütev. Vsi veliki Sn^leški listi in državniki so uvedli veliko kampanjo, v kateri so doka- Zovali, da prevzema liberalna stranka Vtliko od^ovornosr, ako ne bo glaso- vala za Bsldwinov kabinet in tako pre- Prečila sestav socijalistične stranke. Vse ni nii pomagalo. Od 148 liberal- n»h poslancev ]e giasovalo samo deset za vlado, ostali pa proti. Ko je Baldwin' propadel, je mislil, da l&hko mirno preousti vse socija- "stom, ker je bil uverjen, da nimajo možnosti, da bi reSili mnoga vprašanja ^otranje in zunanje poütiKe, za katera so se tako ogrijevito borili za časa volitev. Danes sedijo mime duše v v'adi z liudmj s&cijalistične stranke R«n*ral Tomson, osvofcojevalec Jeru- maike^i ^ Ol!vier> bivši Sterner Ja- nikakBeUJ'fUr^,Ska AnS!^' da se briRa za ta ¦¦——- ¦¦„ !,Sn° i2iav]ia »D^iiy Ex »ng. V. Pavlov it: 2j FoylflEEnjB feroz aibaniju. (Lični doživljaj.) diaW- a SatTI bio sa nekoliko drugova spren\"uarednika ka0 j ^ Sami srno cele nodi SV°'U Vatru i bili smo budni nas ieka P2'm'*lial1 ° budučnosti, koja tivopeka ' (p/ksi^A11 smo imah neSt° smo pekli na ^ « kuWur.za, koj. •biJo negro malo ca'j». eoslal° nam Ie Medju onima, koii ^, r imalo ihV koii s« bun'ca. Up,rkr 'I v.kali. s.gurno utisci ,za bo'rbe il, 11 sttanje na porodicu. P Vrerne nam ;e u raz^ovoru i raz "»'Sljaniu prošlo vrlo brzo. Evo ve'č ore. koja nam nagoveštava nove pe ''petl>e. koje treba prebrod-ti. Sa svim «rana se tuju vtč klasične reči sa ^sO"ta: >Dizi se«, »pokrn«. Svaki pa- «uje žalosne ostalke svoje garderobe Kom nosi na ledjima; pre pola.ka Okrene se io5 jednom natrajf, da bar Ü misiima pozdravi svoie mile i dra^ koje^ je ostavio same i krsteči se po traži milost božiu, da ih Stiti. Isiodobno press« : »Resnica ie, da so liberalci pri- pomogli socijal'stom, da zrušijo kon- servativno viado; iz te-^a pa še ne sleds, da bodo liberalci glasovali za vse socijali-sticne neumnosti, kakor na primer za davek na kapiial, nacijonali- zacijo in cstala zdravi)a, katera so se izrnislili ra,Tr.i šarlatani.« Iz teh izvajanj uvidimo, da sestav dsnašnjega. socijalisticnegakabineta ne znači nikak^sa preobrata. To je veliki po'zkus v reševanju notrar.je in zunanja politike, ki bo imel velike posledice ne samo na AngleSkem, temveč po vsem svetu. Resolucija, sprejeta na IV. rednem občnem zboru podružnice udmienja vojnih invali- dov, vdov in sirot v Celju, dne 13. januj:rja 1924. 1. Zahtevamo od ministra za soc. politiko v Beogradu, da se čimpreje odobri in uveliavi načrt invalidskega zakona, kakor ie bit zasnovan povo- dom prvega invalidskega kongresa v Ljubüani. 2. Odločno protestiramo proti uki- nitvi ministrstva za socijalno politiko, ker niti dosedaj, ko isio §e obc.toja, nismo mi voini invalid» niti drugi revni sloji imeli s strani države dovolj pomoči, in ker se bo s prenosorn po- s!ov tega ministrstva na druge resore naše sološno stanje §e bolj poslabšalo. 3. Protestiramo enoduSno proti na- meravanem prevze.T.u invalidske upra- ve po vojaški oblasti. 4. Zahtevamo, da se vse državne oblasti v invalidskih zodevah bre:'-po- gojno obračrijo na udruženje invalidske organizacije, odnosno njeni'n zanpnikov. 5. Protestiramo energično proti temu, da se je s strani državne uprave upeljal üavek, ki se po nas in radi nas naziva invalidski davck, ker s tern smo od strani davkoplacevalcev izpo- stavljeni mučnim očitkorn in mržniam. Ime invalidski davek naj se takoj ukina in naj se davek pod ttm imenom pii- rečuna k splošnemu davku. 6. Obsojamo enodušno preeno- stransko postopanje Specsjelne invalid- ske komis'je, katera kot dozravamo iz zanesljivih virov pri preg'.edovanju čita zelo veliko vojnih invaüdov, ki niso po lastni krivdi prišli ob origi- nalne dokumente. 7. Ogorčeno protestiramo proti re- dukciji invaiidov državnih n^me^encev pod ministrstvom za soc. poltiko in dfugod. Smatramo za sveto dol^nost odamo poslednju počast nekolicini na- 5ih voimka, koje su Arnauti iz zasede preko noči ubili. Trebalo nam ie, kako smo tad bili umorni i i^crpljeni, vsSe sati da bismo prešli nekoliko kilometara, koji su nas odvajali od Diakovice. Na putu sve vi5e i vi5e rasturenog i uniStenog materijala, tu nalazimo aute svih mi- mstarstva kao i kraljev auto, sve to uniSreno i usitnjeno u komace kako se neorij.telj ne bi nikako koristio. Pri ulasku u grad prva ul>ca je bila barikadirana naSim mitraljezima. koji su s vremena na vreme pucali na pljačkašku i buntovrnčku masu Ar- nauta. Na glavnoj pijaci puno nafteg ratno»4 matfrijala. ko|i gori u plame' nu: tu su sve vrste k^la, topovi t au tomobili ftio su nnfti bacili u vatru da uni5te. Biio je žalosno videti, kako Kori sav onaj ra?ni rnateriial, fito gy ie malena Srbija lako mučno i d^ce ni|ama «odma nabavljala. Na ostalim pijacama isti prizor i sve su okolne ulice posednute naSim voinicima. Me stimidn1 pucnn pu^akM, Uop su od|e kivah po okoluu nagove§tnv»li su n«m borbu, koju su našt ljudi vod li sa Ar- UrecKnlStvo: Strossir.ayerjeva ul. St. 1,1. priHičje. Teles.65. UprövniStvo : Strossmayerjevau. St. 1, pritličje, Telei. 65. Račun kr. poStnega Čekovnega urada §t. 10.666. drÜavnih oblasti, da vojne 2rtve po možnosti še podpirajo pri sprejemu civiine in v državne službe. 3. Zahtevamo z vso odločnostjo, da se. stori vse potrebno, da se bodo prošnje za pokojnine, dod'atek kredita in druge v svrho osamcsvojitve posa- meznili invaiidov hitro m ugodno re- Seval'\ 9. Energičro protestiramo proti temu, da se drž. invalidska uprava žal tako često izgovarja, da nima sred- stev ter, da vsled tega ne more nuditi invalidonii ki se hočejo osamosvoiiti potrebne izdatne pomoči. 10. Izvršni odbor na?e organizacije z vso resnostjo pozivamo, da se z vso silo zavzame za upostevanje in izvr- Sitev naših prednjih resolucij na prr stojni'.i mestih. In izvržnemu odboiu udruženja vüj. invaiidov v Ljubljana se predlaga sledeCe: t. Izda naj se poziv (apel) na na- rod in na n&rodno skupSc'tno, da pod- pira v boju za dosego naSega invalid- skega zakona, kot je bil zasnovan in predložen zastopnikom invalidskega mednarodnega kongresa v letu 1922. 2. Izvršni odDor n&5e organizacije v Ljubliani naj daje iniciative in smer- nice vsemu stremljenju in delovanju naSih podružnic, strne notranje vezi 1st ih in jih podpira ali spodbuja k smotrenernu resnemu delu. 3 Glasilo organizacije »Vojni in- vaiid« naj se primerno reformira, tako d-i postane v istini dober glasnik na- šega položaja, vstrajen in odločen za- govornik, svetovrlec, vodnik in prijatelj. 4. Izvršni odbor v Liubljani naj se v bodoče izvoli iz odbornikov cele Slovenije. lstotako naj se siedižni od- bor izvoli iz cele kraljevine. V to svrho naj se izposluje potrebne vozne o!aj- äave. 5. Izvršni odbor na§e organizacije naj skuša v okviru orgamzacijskih pravil, ali izven teh doseči enoino iskreno delovanje in skupno nastopanje vseh izvršnih cdborov in nj\h glasil. 6 h.vršni odbor v Ljubljani naj se takoj resno oprime dela za usta- novitev raznih invalidskih obrtnih za* drug:, ker bi bile iste izučenim inva- lidom-obrtnikom in tudi naši organi- zaciji v veliko korist. Po!ltiLne wstL Besedlio pogodbe med Jugosla- vijo in ltniljo. Pogodba med Jug*>*Ia- vijo in Italijo ie sledeČa : »Pakt o pri- nautima, ili su se Arnauti medjusobno tukli radi pljačke. Provtli smo noč neki napolju na glavnim tsgovima, drugi pak po go- stionama i kfcfanama. Na§a diviziia prestavlja poslednje trupe, koje se po- vliače pred nepriiattliem. Druge trupe su ostavile juče Diakovicu. Proveli smo izvrsno noč pošto nam niie bio hladn« i mogli smo se od- moriti. iste noči bilo je puno naših voinika, koje su Arnauti ubili, to su obidno bili ordonansi, stražari ili oni. koji su i§li sami kroz grad u nameri ra nadju scbi §to za hr»nu. U 7 sati jutra ceo pukse staviukolonu dvojnih ifdova i gotuv da podie. U ice u Dia- kovici su vr!o tpsne, a kuče su vrči- nom po turskom ukusu ko kakve tvrdjave, jer mesto prozora imaju sa- me male otvore (puškarmce), ko|i služe «a boibu Kao pod jednom komandom cočeli su pucati na nas. Kako smo bili sab'jeni u jednoj tesnoi uhci to je bilo puno na'iih mrtvih i ranjen h, «. otpor se pod sličnim okolnostima ni ie mogao dati. Kod naSih na^tupi pa nika i nastane za nekoliko tm.utaka jedno opšte guranje, da bi se što pre jateljstvu in kolaboraciji med kralje- vino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraijevino Italijo«. Vlada Nj. Vel kra'ja Srbov, Hrvatov in Slovencev in vlada Nj. Vel. kralja Italije sta krepko od- IoČeni, da osigurata mirovne uspehe veüke svetovne vojne. Da očuvata mi- rovne pogodbe, sta se sporazumeli skieniti konvencijo, katere prirodna posledica ima biti priijateljstvo obeh kraljevin in vzajemno spoštovanje nji- hovih pravic na suhem in na morju. Pogodili sta se torej na sledeče: 1. Obe podpisnici pogodbe se medsebojno ob- vezujeta, da se bosta vzajemno podpi- rali in iskreno sodelovyli, da se ohrani red, ustvarjen po mirovnih pogodbah v Trianonu, Saint Germainu in Neu- iliyu, kakor tudi, da se spoštujejo in izvrsujeio obveznosti v teh pogodbah.. 2. V slučaju, da post&ne ena od pod- pisnic predmet napada, ki ga ni sama izzvala, od ene ali več strani, se drug» stranka obvezuje, da ostane nevtralna ves čas konflikta. Ravnotako se za slučaj, da bodo varnost in interesi ene stranke ogroženi z vpaaom od zunaj, druga stranka obvezuje, da ji.bo pro-, žlla politično in diplomatično pomoč z bla^o-naklonjenirn sodelovanjern v cilju odstraniti zunanji razlog te nevar- no.-iti 3« Za slučai mednarodnih kom- plikacij se stranki podpisanci, ako so- glaiJata, da so, ali moiajo biti nj'h skup- ni interesi ogroženi, obvezujeta, da se dogovorita o ukrepih, ki jih je storitt, da bi se zavarovali. 4. Veljavnost te pogodbe je določena na pet let. Odpove all podiil)?a se Ibhko eno leto pred njenim pottkom 5. Ta pogodba stopi tjikoj po izmenjamh ratifikacijah v ve- Ijavo. Ratifikacije se ima jo izmenjati v Rimu. Mussolini. Pašič. Sporazum z ItaUjo podpisan. Dne 27. tm. se je vrSl slovesen podpis po-! godbe z Italijo v »salonu zmage«. Za Jugoslavijo sta podpisala Paftič in Nin- čič, za Italijo Mussolini. Zvečer je pri- redil Mussolini sprejemni vt-čer. ka- teresra so se udtležili poleg Pašiča in Ninčiča z damami in spremstvorn vsi člar.i rimske vlade s svoiimi damami in veliko drugih odličnjakov. Mussolini je nazdravil PaS'cu, za kar se mu je jugoslovjinski ministrski predsednik za- hvalil. Rtmsko novinarsko druStvo je priredilo v počast jugoslovanskih no- vinarjev sprejemni večer. Obfsk PaŠlča in Ninčiča pri pa- peŽu. Jugoslovanska ministra sta dne 28. tm. obiskala papeža Avdijenca je trajala pribl'zno en Cetrt ure. Soprogi ministrov/ sta bili sprejeti od «iv. Očeta izašlo iz grada. Ni>še komite sa bom- bama usp^le su uliti malo respekta Arnautima i to nam je dopustilo ured- nije i^ači iz grada. Pokupimo ranjeni- ke, previjemo ih i u borbenom po- retku predjemo nekoliko kilometara od grada Vreme je postajalo lepše i uskoro se dočepamo visokih planina. Bez ikakvih nepriiatnosti dosptmo do jed- nog visa, gde nam podele hleb 5to su na konjima preneli i tu se odmorimo malo. Nastavimo put pod uvek vrlo do- brim okolnostima i samo pred mrak vreme se pomuti i počne padati sneg sa kišom (lapavici.). Spustimo se u dolinu i pre nešto dodiemo u sastav dtvizije, koja nas tu koJ sela Spasa čekala, trebalo je pregaziti jednu reku, pritoku Drina, na kojoi nije bio mo- sta. Vtč je vrlo tamna noč. Zaustavi- mo se i počnemo ložiti svoie vatre. Sneg je obilno padao. Tek Stosunam, se vatre razgorele, Amauti, ko|i su bili poseli okolne visove, počnu pucati na nas. (Dalle prihodnjič.) iHHH i^^^^^^i^^^^K^..^JSsss^- , . _ wv:ivL^^ m A't^^^kkkB^^t ^Kl^MBmHw ^H^L^^^hBh SBB^^^BSSm vsafe. ' to' S4r»n 2. »NOVA DOBA« Št>v. 13. pozneie. Pašič in NinČič ,sta po?etila tudi državnega tajnika Ga?parij?;. Poset je napravil v vatikanskih krotcih naj- boljši utis. Pa,->eX je čestital Pašiču k sklepu pogoabe z Italijo. Posvetovanja strokovnjakov v Rlmu- Pašič in Ninčič sta odpotovala 29. tm. iz Rima in se vrniU preko Firence v Beograd. Eks;>*-rti so Imeli 28. tm. zvečer tri seje. Na tretji se je dosege) končnoveljani sporazum glede detajlnih točk sporazuma o Reki. PaSič jo podpisal leglavnipogodbi. Pririmskih pogajanjih se je toliko spremenilo, da se je veljavnost pogodbe razSirila od pet na sedem let. Dr. Ninčič se ie razgo- varjal tudi z italijanskim ministrom za gospodarstvo. Dne 29. tm. pcpo'dne je vrnil državni tainik kardinal Oaspari na jugoslovanskem poslaniStvu poset jugoslovan-jkih ministrov. Pašsčin Ninčič sta sprejela tudi zastopnike Časopisja in jim izrazila svoje zadovoljstvo nad skleporn pogodbf4. Po izjavi Ninčiča bo pogodba gfede Reke predložena jugo- slovanski ^bomici Že te dni in bo brez dvoma tudi rat ficirana. Na seji minlstrska »vsta 29. tm. je predložil minister poljoprivrede Miletič zakonski načrt o državni zem ljoradniški banki. Banka bi se osncvala 8 Tkapitalom 50 milijnov Din ter se bodo oddajali poljedelcem krediti z 2 do 3 ocktotke. Olede proraČunske debate se je sklenilo, da razun finanč- nega ministra od strani v?ade in vladne večine ne bo nihče govoril. Konečno so se odobrili še nekateri krediti. Pro-aČunska debata v narodnl skup&dni je pričela 29, tm. Colo dc- poldne so se čitala poročila večine in opozicije. Manjšinsko mnenje demo- kratov je utemljeva! posl. Sečerov, za klerikalce Pušenjak, /a jugosl. musli- nu»nski klub dr Behmen, za zemljo- radniški kiub Voja Lazič. Francosko posojilo odobreno. Na seji narodne skupščme 28. tm. se je razvila debata o fra-ncoskem posojilu. Poslanec Sušnik je govoril proti poso- jilu in kritiziral sporazum z Italijo. De- mokratski poslanec Šumenkovič je povdarial, da Pašičeva vlada ni le par- tizanska, ampak zavzema naravnost diktatorsko sthliSče napram najviäjim faktorjem v državi. Vlada je brez ve- Čine v parlametu in narodu. Obsojal je načtn, kako se je predloži! skupS'ini predlog o posojilu. ZemljoradniSki klub je proglasil vlado ?.& nasilniško in raz- bojniško. Predlog za posojilo je bil v Specijalni razpravi sprejet s 112 gla- sovi proti 74. Sestanek voditeijev opoz'cije se ima vrštti v petek 1. februarja. V opo zicionalnih krogih vlada mišljenje, naj bi se akcija opozicije pričela z borbo proti raztiim korupciiskim aieram. Prva med interpelacijami bi bila demokrat- ska o odkupu orientskih železnic. Z radikalske strani se ftirijo vesti o no- vih pogajanjih s klerikalci. Nasilstvo radikaiske vlade proti Kmetijski druibi je rodilo velikc ogorčenje, ker se sma- tra spIoSno to za dokaz, da vodijo klerikalci neiskreno politiko. Kaj nwdijo lt.üjünl. Opredeljuje ae v sporazumu položaj meščanstva slQvanske narodnosti, kateremu se pri- znavajo iste pravice, kakor jih je do- ločila rapallska pogodba Italijanom v Dalmaciji, med njimi pravice opcije tekom enega leta. Priznanje doktoratov in vseučeliških naslovov doseženih na neitalijanskih vseučiliščih. Cerkev in zavod sv. Jeronima preide v last Jugo- slavije pod vatikansko oblastjo. Gledališče. MESTNO GLEDALlSCE V CELJU. V soboto 2. februarja popoldne ob 4. uri, se na sploŠno željo občinstva ponovi krasna mladinska igra »Zakleti princ«, ki je pri premieri dosegla ve- iik uspeh. Kcr je že sedai veliko za- nimanje za vstopnice, naj si vsakdo iste nabavi v predprodaji v trgovtni Ooričar & Leskovšek. Predstavi bo prisostvoval autor g. Oskar Riess. Mestno gJedalisČe v Celju. Ako je vzbudila petkova uprizontev »Ilir- cev« z Mariborčans niz trpkih premiš- ljevanj in kon«?talacij, je bila nedeljska otroška predstava »Zakleii princ« (od Osk. Rtessa) z« naSe razmere pravl praznik. Od stropa do tal je bil vsak kotiček dobesedno natlačcn s ščebeta- jočo, vri§čečo, smejočo se pubiiko kratkih las in sukniic in svetlih oči polnih pričakovanja In še jih je bilo mnogo, ki so morali od bbgajne ža- lostno capljati domov. — Ne da bi se j spuščali v podrobnej^o oceno, ome- njarno izmed igralcev, ki so igrali vsi z l]ubeznijo in očivldnim veseliem. zlasti pohvalno pravo, tipično vdovo Korenko (^a. dr. Kalanova) zeio sim- patični in dobro uspeü sestri Liltjano in Rožico (^rdč. M. Mirnikova in Vor- bacfiova) in krojačka Janta (j?. Novpk), ki sicer ni bil povsern tip svojega žanra, alt vendar prav dober in po- srečen. Izvrsten pritiikavec in v tem svojstvu prava pravljična postava je bil g Ko§iČ, ki je ma!i publiki še prav posebno ugajal. Medvedov kostum in nastop sicer nl puščal mnogo iluzH, ali naši verni mali so bili tudi nad njirn navdušeni. Režija je spretno iz- rabila vse pravljične efekte, ki jih T!Udi igra. Tndi odsr je bil dobro ODremljen, le n-üzsvetlja^ß v 1. dejanju preskromna. Cela predstsva je vse- stransko krasno uspela, skratka — praznik za male in vel'ke in obenem živ poziv upravi, ki bi se morala s podobnimi prireditvami bolj pogostoma spomipjati na§ih najmlajgih. Cellske novl.ce. Rednl sestankl članstva JDS v Celju se vrSijo odslej vsak pond^ljek in vsak četrtek ob osmih zvečer v rudeči sobi Narodnega doma. Ker so v r«zpravi važne politične in naconalne zadeve opozarja predsedstvo vse clan- stvo, da se sestankov redno in v ve- likem številu udeležuje. Za člane od- bora in strankine zastopnike v občm- skem svetu celjskem je udeležba ob- vezna. Mestnl ma^Jstrat kot stanovanj- sko oblastvo prve stopnje v Celju je preiel od stanovanjskega sodišča v Ljubliani odlok, da je g. minister za soojalno politiko v Beogrgdu z re- reSenjem od 16. Jan. 1924. v smistu porofila stanovanjsketra sodišča v Ljub- Ijani od 28. decembra 1923. imenoval v smislu ČI. 26. pravilnika za izvrštev st?novanjskega zakona na stroSke mestne občme celjske za vladnega poverjenika s funkcijami stanovanj- skega oblastva g. dr. Ivana Senekoviča, polici|skega svetnika v Celju kot pred- sednika ter g. dr. Emesta Kalana kot člana in g. Drago Kralja kot namest- nika, oba iz vrste hišnih lastnikov, dalie g. Štefana Laha, kot člana in g. Franca Jelena kot namestnika, oba iz vrste stanovanjskih naiemnikov. S tern je postala sestava stanovanjske oDlasti, kakor jo je sklenil občinski svet celjski v svoji seji dne 18 jan. 1924. Drezpredmetna. Ako bi občinski svet celjski bil znal, da je vladna akcija glede razpusta stanovanjske onlasti prve stoonje v Celju v texu, bi si bil lahko prihranil skrb za sestavo iiovpk^ stanovanjskega oblastva za I. 1924. Narodni dnevnik — na dun z imeni! Baje se gre zarea in za dva celjska generala, ki nai čelu demokrat skih vojnih trum strumno korakata. Ker jih pa pri »Novi Doni« §e vedno ne poznamo, in naše majhno provin- cialno mesto Celie generalskih šarž sploh nima, bo resnico in značainost braneča gospoda pri Narodnem dnev- niku ust egla nam in javni narodni morali, ako ne prizanaša generaloma in nam. Moj Bog, saj smo vendar pred narodom in zakonorn vsi enakopravni. Ako je Avstrija preganjala rekrute in infanteriste, kedar se je šlo za njen obstoj in njeno Cast in zmago, ne smemo danes v Jui»oslaviji prizana§at( tist m, ki so svoje šarže nesporno obdržali. Kam pa pridemo in kam pade javna narodna morala, ako bomo naprej mol- ča!L Časopisje je poklican čuvar res- nice in narodae morale, in mali se mo ram o licit« od vehkih in jih posne- mati v bespdah in v de anjih ter dobrih vzgledih. Mi torej čakamo na irnena. Ako pa je Narodni dnevnik morda ne- orientiran in v zadregi, ker ne v6, v kateri armadi danes služita nesrfčna dva generate, smo pripravljer.i poma- gati, ako nam zaupa imeni. Mi v Celju mmamo §e pieveč med^ebojnih bojev, se tudi malo zgrizemo včasih po Ijub- ljanskem vzorcu za izpremembo, kedar pa pride resnica, smo pa eno proti skupnemu n«sprotniku, zato smo pa tako vztrajno S'tni, kedar se soravi kdo z grdim narnenom in po krivici nad nas iz na§e nam nič več vzorne pre- stolice bele Liub'jane. Obrtniški pies. Vabila za obrt- niSko plesno pnreditev dne 1. febr. so razposlana. Pri razpošiljanju se je po- stopalo Kicer tankovestno; »zključeno pa je zbrati naslove s Tako natanč- nostjo, da bi se ne pozabilo na enega ali druzega prijatelja naših plesov, ki so se med občinstvom zeio priljubili zaradi svoje demokratične oblike in dobiotvornega namena. Prosimo še enkrat vse tiste, ki se za našo zabavo zsnimajo, pa so bili morebiti pri tzz- pošijjanju vabil prezrti, da se prireditve vsekakor udeležijo. Vabila se tudi Se dobc v naSeni tajništvu, (Vrvarska ulica žt. 1, nasproti okoliški šoli). Opozariamo opetovano, da sodeluje na plesu Ijub- Ijanska vojfiSka godba pod vodst.vom g. dr. Čerina, ki bo nudila posetnikom plesa najboljši glasbeni užitek. Obče- slovensko obrtno druStvo v Celju. Javni protestni shod pridobitnih slojev se vrži v soboto, dne 2. febru- arja 1924 ob 9. uri dop. v hotelu »U- nion» v Celju s sledečim dnevnim re- dom: 1. Ukinjenje obrtno 7:adružnega nadzorništva in ekspoziture urada za pospeševanje obrti v Celju. 2. Slučaj- nosti. Dolžnost vseh naših gospodar- skih orp:anizacij je, da;se tega shoda udeleže po svojih delegatih, osobito pa vseh obrrnikov, katenh interesi so s tern ukinjenjem ogroženi. Zveza južno- štajerskih obrtnih zadrug v Celju. Zveza gostilničarskih zadrug za Slov. Štajer- sko, Prekmurje in Mežišlco dolino v Celiu. Zve/.a obrtnih društev za Slo- venijo v Celju. V^blio krednemu občnemu zboru Druslva slovenskih odvetmških in notarskih uradnikov v Celju, ki se vrši dne 31. prosinca 1924 ob 8. uri zvečer v hotelu Balkan v Celju s sle- dečim vsporedom: 1. Pozdrav predsed- nika; 2. poročilo društvenega vodstva; 3. volitev novega odbora in 4. slučaj- nosti. Za slučaj, da bi občni zbor ne bil sklepčen, se vršl uro pozneje isto- tam drugi občni zbor, ki je brez ozira na Število navzočih udov sklepČen. — Samostojni predlogi se morajo vsaj 8 dni pred občnim zborom društvene- mu vodstvu javiti, sicer bi se ne moglo na iste ozirati. — Dolžnost članov in članic je, da se udefeže občnega zbora polno^tevilno in točno. — Odbor. Čujte, čujtel Tako dragocenih do- bitkov pa ni imela rnenda še nobena tombola, kot jih ima e pripravljene celisko Oltpševalno društvo za svojo tombolo, ki se bo vrSila dne 10. fe- bruarja t. \. ob 14. uri v prostorni in zakusjeni telovadnici mestne osnovne sole v Celju. Naj navederno samo ne- katere: t-na celotna sot>na oprava (po- stelja, nočna ömarica, omara za ob!e- ko, miza in 2 stola), kar je vredno med brati 5000 Din, ena vel.ka vreča najfnejše pšenične moke 00 — vredna nad 5000 Din, potem 1 vreča (100 kg) modre gal ice, ki je vredna naimanj 1000 Din, dalje je kot dobitek ena ce- lotna oprava fine emajlirane kuhinjske posode, ki reprezentira veliko vred- nost; nadalje ena lepa stenska salon- ska ura in dve krasni sobni uri, po- tem velika gruda sladkorja, ena krasna slika v pozlačenem okvirju itd. Kot činkvini se bodo dajale večje stekle- nice najfinejšega vina, blago za obleke in fine bluze, najboljäe usnje za čevlje itd. Nadalje preproge in drugi vsako- vrstni predmeti, in teh v veliki mno- žini kot kvaterne in ambe. Skratka polno krasnih predmetov, ki jih človek v gospodarstvu vedno potiebuje in so Žtr po^arn^zni dragoceni. In po čem so srečke te vehkopotezne tombole? Čujte zopfct: samo po 3 bore dinarčke. Pa ^e nai kdo reče, da včasih človeku sreča pri vratih in oknih v hišo ne sili I Odlikovanje. Ravnatelj celjske gim- naziie p; Anton JerSinovič je bil odli- kovan z redom sv. Save IV. stopnje. Cestitamo ! Iz poštne sluŽbe. PremeSčena le poStarica Rafaela Knapič iz Celja v M'jrenberg in po§tar Leon ViSner iz Vclikpga Bečkereka v Celje. \i carinske službe. Za revizorja (V. razreda v Celju je imenovan Milan M'lkovic, dosedaj v Zagrebu. Dijaški kuhinjl v C«;lju je daroval g. prof. Kcžuh Din 25—, mesto Sopka na grob pokoine gospe Erhartičeve. Razglas. Dimnikarski maksimalni cenik. Po naročiiu kralj. okrajnega giavarstva v Celju z dne 17. decembra 1923 , Stev. 3503 obrt, se daje občinstvu sledeČe na znanje: Z ozirom na toza- devne prošnje deželne zadruge dimni- karjev za Slovenijo v Ljubljani dolofi oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani temeljem določil § 51 obrtnega reda za čas od 15. dec. 1923. nadalje do preklica sledeči maksi- malni cenlk za dlmnikarski obrt v Ljubljana, Celju, Maribom in Prlij: Za enkratno omc-tanje: 1. odprtc s kuhinj- skega ognjiSČa Din 3"—, 2. navadno s prolaznoga dimnika: a) v pritličju 2'50, b) za vsako nadaljne nadstropje —"50, 3. Ruskvši dimno cev do 1 m dolgosti) 350, 6. štedilnika v večjih gostilnah, ka- varnah itd. (vštevši dimno cev do 1 m dolgoriti) 5"—, 7. štedilnika pri zsvodih in hotelth (vStevši dimno cev do 1 m doigos-ti) 10 50, 8. male železne peči (vStevSi cev do 1 m doigostf) 1'25, 9. srednje velike 2elezne poči (vJitevSi cev do 1 m Kolgosti) 2—, 10. velike železne oeči (vtevgi do 1 m do!, dimno cev) 2 50, 11. izredno velike žflezne peči (vštevSi di'Tino cev do 1 m dol- gosti) 3 25, 12. cevi od vsakuga metra —75, 13. malega apärata za centralno kurjavo 13'—, 14. srednje velikesa 18'—, 15. velikega 26"—, 16 cevi v steklar- nah in hmeljnih suSilnicah za 1 rn 1'30, 17. pekovske^adu:Tikal 50. Za enkratno požiganje: 18. prolaznega dimnika 7'50# 19. ruskoga ali vj^ljastega dimnii a- ženje: 31. malh kanalov v pivovarnah 27'—t 32. velikih kanalov v pivovarnah 44'—. Za enkratno ometanje: 33. to- varniškega dimnika do višine 20 m 30"—, 34. tovarnjgkega dimnika do viSine 30 m 38—, 35. tovarniSkega dimnika do višine 40 rn 50'—. 36. ku~ rilnih cevi pri parnih kotlih do 40 m 17"—, 37. kurilnih cevi pri parnih kot- lih do 60 m 23—, 38. kurilnih cevi pri parnih kotlih do 100 m 36'—, 39' v času (nočnom) od 1. aprila do 30. septembra od 20- do 5. lire, ter od 1. oktobra do 31. mf-rca od 18 do 6. ure se zvišajo vse predstoječe cenc za 50 odstotkov. 40. za delo ob ne- deljah in praznikih se r< čuna k vsem predstoječim cenam äe 50 odstotkov poviiika. Mestni magistrat celjski, dn? 29 decembra 1924. Oglas Prema rešenju Komandanta Dravske divizijske oblasti I Br. 2050 od 29. dec. 1923. god. održatče se us- mena licitacija za uklanjenienie 8 po- stoječih automatskih nužnika i ispuruku i montiranje 8 novih angleskih nuž- nika u Stalnoj vojnoj boinici Dravske divizijske oblasti u Liubljani. Licita- cija če se održati na dan 14. februara 1924. god. u kancelariji Stalne vojne bolnica Dravske diviziiske oblasti u Ljubljani u 11 časova. Uslovi sc mogu videti svakog dana u kancelariji Stalne vojne bolnice od 8 do 12 časova. Kau- cija se ima položiti na blagajni Stalne vojne bolnice Dravske divizijske oblasti do 9 časova na dan 14. (ebruara 1924. godine. Svi licitanti poloSu kauciju i to: Podanici Kraljevine Srba, Hrvata i Slo- venaca 50/°, a inozemci 10% od PO- četne sume. Kaucija licitanata zadržatče S3 do odobrenja zaključene pogodbe, a za tim samo od licitanta, sa kojim je zaključena pogodba, a ostalim lici- tantima varatitče se kauciia. Iz kance* larije Stalne vojne bolnice Dravske di- vizijske oblasti br. 2982. Sokolstvo. ObČni zbor Sokolske«;» druStva V Celju dne 23 januarja 1924. (Konec). Na občni zbor je napravilo poro- čilo gospodarja najboljSi utis, to tem- bolj, ker je društvo 2e več let pogre- šalo gospodarja, ki bi se bil temu delu posvetil s tako vnemo, kakor je to storil brat M'.sja- Načelnik prosvetno-kulturnega od- seka brat dr. Juri Štempihar je poročal o odsekovem delovanju. Delovanje se je gibalo v okrilju prednjačkega zbora. V telovadnici so se pred članstvorh vr§ili trije nagovori in sicer o pomenu redovnih vaj, o Matiji Qubcu in dr. Ivanu Tavčarju, nadalje pri dijakih o Štev. 13. »NOVA DOBAa Stran 3. 6O-letnici Sokolstva, 0 pomenu vseso- | kofskega zieta, o dr. Tavčarju, dr. Oražnu in dr. Vaničeku. Spomladi se je vršiia vsako soboto idejna Šola, kjer se ie predavalo o sokolski misli in zvcodovini. Napovedanih je bilo 13, iz- vrženih 8 ur. Skupen obisk )(¦¦¦ znsšnl 116, povprc-čno na uro 14. O priliki akademije v mestnem gledališču je bil nagovor pred vrstami članov o jugo- slovanskem nacilonalizmu. Ko se \» priredi! Savezni dan in so se razdelile riiplome, to j dne 21. tm. placevalo od 4400 — 4550 tk za 50 kg, dne 22. pa 2e po 4950. Kupujejo večinoma nemški trgovc'. Danes se plačuje v/a prima do 5000, za srednje blagu do 4950, za slabže psi do 4900 IV. za 50 kg Konečno razpolož(-:nie in cenv skroj- no čvrst?. Sa>/e/. bmelj, društev. Gospodarska koitferenca v Za- grebu. V nedeljo se je vr$ilo v Za?podarstva, regulira naj se mednarodni poStni promet, olaiSa naj se potni^ki promet z inozemstvom, gospodarstvu naj se čimprej osigurajo potrebni dol godobni in kratkodobni konzulami vizi, os'gura naj se sodelovanje tujega ka- pirala, pristopi naj se čimpreje k te- meliiti reviziii zakon» o zavarovaniu delavcev, vlada naj izdatno podpira strokovno Solstvo, zajamči naj s-e ne- odvisnost upravnih in sodnih orpanov. Pri debfiti se je oglasil Ivan R^bek iz Celja, ki je govonl proti oderuškim obrestim ter zahteval, da se donose zakon proti oderuštvu, kakor je v Če- Škoslova.>ki. Od Slovencev sta eovorila 5e Kan O^rin, podpredsednik liubljan- i:ke Tigovske in obrtne zbornice ter načeliiik trgovskega grem'ja za ljub- Ijansko okolico Zeb^l. Zvečer se je vr§i! v prostorih Trgovskega doma od Trgovske in obrtne zbornice prirojeni rout. Dneviui kronlka. Murska SiraSa, glasilo obmejnih Slovencev pod okriljem SLS je padla kar naenkrat v nemilost. MariDorska »Straža« je že izrekla nad njo svoj anathema. Kaj je list, ki izhaja v Gor. Radgoni pravzaprav zagreSil nad vero ali cerkvijo, ni jasno. Piavi se, da je edini smrtni in naglavni greh lista, da grajatudi napake duhovnikov, v kolikor seudeUžujejo javnega živl|enja. Za take grehe bo pa menda še že odpuščanje pred Bogom, saj Bog ni slovenski po- litikujodi duhovnik in mariborska Straža ni svetntca. Vse skupaj pa je primerno za predpustno razm>5ljanje in veselje. Nez3sH5ano, ^ujt* vernlkl! V mestu Ormožu na štajerskem je bila 20. januarja 1924 dopolnilna volitev v ctmlno komisijo za dohodnino v Or- možu. In čujte kristjani: ondotm Rospod dekan se volitev ni udeležil I Manbor- ska katoližka »Straža«, ki ne sme manj- kati v nobeni katoliSki h ši, se zgraža nad takirri javnim pohuišanjem g. de- kana in meni, da tako ne gre več naprei. H koncu §e pravi »Straža«: »Pnhodnjič več ! Bog živi'« Da res, Bor živi duhovnike, ki ne iščejo posvetne zdražbe in žive svojemu poklici in božjemu poslanstvu, ki ni od tega sveta in je daleko druRJe kot »Straža« in vsa klertkalna politika z vso tisto du hovščmo vred, ki samo politizira in ljudstvo žCuva. Kler2k3ic! in radikail proti Kme- tljski drutüL Klerikales že od nekdaj stremijo, da bi se polastili nadstran- karskega strokovr.trj^a ^avoda Kmetijske družbe in bi jo radi spremenili v für jaiko Gospodarske zveze. ZaCeli so h- tati okoli rsd'kjälov in tako se j m je posrečtlf), da je 7.a danes dolofen občni zbor policijsko prepovtdan. NaČt-lstvo JDS je porjjjlo brzojavko minisirstvu nct'anjih del, v kateri obsoja vmeSa- vanje vladc v samoupravo Kmetijiike družljp. Šustdesei!et«?ca smrti Vuka St. Katv.džiča. Te dni je pretwklo 60 let, odkar jo umrl na Dunaj« Vuk St. Ka- radzic Kot 17 letni mladenič je dobil službo pisaria, Sel'potem v prekosavske kraje in tarn nadalj^val svoje študtje. Ko 'je Karagjorgjeva Srbija propadla, se j? preselil na Dunaj in se sezn?.nil z odlifnimi Siovenci, zlasti z Jerneiern Kopifarjcm, ki je zelo vpljva! na Vu.ka. Karaužič je vpeljal v knjigo čisti na rodni jozik, ki ga povori Ijudstvo v Srbiji, v tem jeziku je pisal v »Novine serpsKe« ter izdal zbirko srbsk'h na- rodnih pe-mi. L. 1814. je izdal »Pis- memco srpskoga jezika«, njegovo r*a- d?;ljnje delo je bilo »Srpski rječnik«. | Vuk: Karadž č se je rnnogo bavil z jezikoslovnimi Studijami. L 1852. je izdal drugo izdajo »Srpskoga rječnika«, v katcrem so natisnjena imena prenu- meuintov, med njimi najdemo 51 Slo- vencev, od tth jih je deset iz Celja in eden iz Vitanta. To je nailepši dokaz, da s^o tedaj bili na§i obrnejni kraji zelo dobro za.stopani, toraj narodnozavedni. Ljubljana pa je imela samo dva pre- numeranta. Slavje na Reki. V nedeljo je praz- novjila Rfcka velika^sko aneksijsko slavje. ha'ilanski nacijonalisti so se pripravljali že več dni na to slavnost. Dr. Bel!as!Ch \e prečital ljudstvu sklep od 30 okt. 1918, ki se je izrekel za aneksijo Reke k Italiji. Nato je nago- voril ljudstvo stari dr. Grussich. Ge- neral GfJ^rdino je bil tako ginjen, da je obje-t in pjljubil govornika. Giardino je prcslavljal italijanstvo Reke, nakar je Grossich objel generala. Zvečer ie bilo vse rnesto sijajno razsvetljeno. ItaHjatiska kraljcva dvojica obi^če London. Te^om letoSnjega letaobiščeta itali|anski krali in kraljica London, kjer ostar-pta ce' teden. Rrt/delitev svetosavskfh räa^rad na IjubJja; ski univerzl. Na praznik sv. Save v nedeljo je rrktor Ijubljanske univerze slovesno razdelü svetosavske nagrade, katere je »istanovil kralj Ale- ksander. Zh vsako fakulteto je bilo do- ločen h 2000 Din. Nagrade so dobili : dva filo/ofa, dva jurista, en medicinec in true (eologi. Pet petkov v februarju t924. Lon- d.onski list »Daily News« opozarja na izrednost leto^mega meseca februaria. ki šteje v d«vetindvajsetih dneh pet petkov. Takega slučaia že ni bilo 36 let in bod(»Či bo šele čez 44 let. NoČni poboj. V Kamnici pri Ma- riboru so tmeli v gostilni Šerak do- mačo predpustno veselico. Na pies je prišel tudi vmičarski sin Štefan Štravs iz Brtslrnce s hlapcem Matijo Halo- žanom. Ko so bU Že vsi vinjeni, je zi/čel med plesom Matija Haložan stre- Ijati iz repetirke v strop. Gostie so ga ladi tega s štavsom vred vrgli skozi vrata. Haložan pa se ni dal ugnati, temveč ie nameri] repetirko v vrata in izstrelil tiikrat v gostilno. Krogle so težko ramie Aest plesalcev. Gostje so Haložana prtjeli in ra«orožili. Orož- ntki pa so odpeljali njega in Štravsa v zapor. Nov zakon proti draginji? Ziidnje dni so prinašali naši dnevniki vesele vesti, da hočc vlada državnim uradnikom pornayati iz cbupnega po- ložaia na ta originalen način, da bo začela zopot na podlagi posebnega zakona proti draginji vihteti hie nad nasini trgovcem in obrtnikom. Ne mo- remo verjeti, da bi bila naša vlada zmožna take akcijc, ki seveda ne more prinesti nradniku prav nobenc olaišavc. To je že trilelua praksa dovolj jasno pokazala. Prepričani smo, da ta na- povedana akcija, — silno pogrešno ZHiiiišljena, zbudi občen odpor v go- spodarskih krogih, pa tudi v urad- niSkih, ki vedo zlasti pri nas, da naše ortjanizirano trgovstvo in obrtništvo simpatizira z upravičenimi zahtevami uradništva in drž. nameščend. Trgov- ska in obrtniška zbornica jc rned tern, ko to priobčujemo že odposlala od- ločen protest proti nameravanemu no- vemu zakonu, ter z veseljem pozdrav- Ijamo ta odločen odpor. Da hočcta minister financintrgovine izvesti znova protidraginjsko akcijo v naši državi na ta način, da bi se zopet pričelo sis'iematicno preganjanje našc trcjovine, industrije in obrti, ni danes več no- bena tajnost. Na tak načiti hočc toraj sedaj naša vlada pomagati našeniu iz- iniicenemH uradništvu iz strasnega gmotnega položaja. Ne moremo si misliti, da je resno vzeii napovedano državno akcijo. Vlada hočc uradniku toraj pomagati s protidraginjskim za- konom!?—. V tej rastoči bedi, ob tem stradanju uradniikega stanu, ki je v novi državi najpotrcbncjSi faktor upra- ve, naj bo pobijanje draginje po se- stradanih bir.čih, pandurjih in lačnih poHcajih našeniu uradništvu nadornc- stilo za neobhodno potrebno, času primerno povišanje rcdnih službenih dohodkov!?—. To je v resnici zasme- hovanje uradništva in si morejo tako »pomoč« naSemu nradništvu zamisliti samo ljudJG, Id vidijo v uradniku brez- pravni faktor in zastppajo glede urad- nikov zaničljivo mnenje, da so to sarni pisarji, ki se itak lahko okoristijo s svojim položajem. ! — Protestiramo proti takemu novemu omalovaževanju naših zaslužnih uradnikov. Naši trgovci in obrtniki, industrijaici iti hišni po- sestniki niso krivi slabega položaja državnih uradnikov. Gospodarski krogi so do duše prepričani o neodložni potrebi pravičnega in izdatnega povi- šanja uradniških prejemkov ter so na svojih shodih in v svojih glasilih vedno odloeno zahtevali takojšnjo izboljšanje uradniškega položaja. Pobijanje dra- ginje s sodišči in policaji je doživelo sijajno blamažo in celo komunisti so se rogali takemu zatiranju draginje. Sedaj se naj pa tega draginjskega »Lazarja« zopet pokliče v življenje, da bo nasitil in oblekel lacne in strgane uradnike. To se v resnici pravi, dajati v roko kamen isfcemu, ki gladen prosl košček kruha. I—. Kakor je za urad- nika napovedana akcija poniževalna in ga hujska ravno proti tisiim krogom, ki glasno zahtevajo izboljšanjc plaČ državnega uradnika, tako je ta proti- draginjska akcija naravnost žaljitev in zasmehovanje za trgovski in obrtniSki stan, ki sam preživlja prav v sedanjih časih težke in skrbi polne dneve spričo strašne draginje denarja, trdega po- manjkanja kredita in ogromnih in nc- vzdržljivih davkih. Prav tedaj, ko je nastopil kritičen zastoj v vsem go- spodarskem življenju, ko je celo pri nas že preveč vagonov in stoje loko- motive, ob času ko se opasno množe konkurzi in ustavljajo plačila v trgo- vini, •— pride vlada in grozi našim gospodarskim krogom s pfeganjanjem v žalostno tolažbo izstradanega urad- ništva. Isključeni doseljenici u Sjedinjene DrŽave Amerlčke. Iselienički Komesa- rijat u Zagrebu javlja: U Fiskalnoj go- dini 1923. nisu Američke vlasti pripu- stile 20 619 useljenika, a deportovale su 1088 inostranaca, koji su se več nalazili u Sjedinjenim DrZavama. Naj- više ih je isključeno radi bojazni, da bi pali na javni teret t. j. ako nisu imali dovoljno sredstava Mi moguč- nosti zarade — ili ako su imali takovu manu, koja bi ih prečila u zaradi. Žene i deca lead putuju same, a nemaju affidavita (zaprisegnute izjave o uzdf- žavanju najbiižeg sorodnka, ili Amer. državljana) sigurni su, da če biti is- ključeni. Radi nepismenosti isključeno je 2095. Zatim ih je nemanje isklju- čeno kao kontraktni radnici. Preko 1000 ih je isključeno radi opasnih i priljepčevih bolesti (sušica, spolne bo- lesti) i radi ogaonih priljepčevih Oo- lesti (kraste, trakon na očima ušljivost itd.). Mnogi su isključeni radi ludosti i padavice, radi slaboumnosti 156 i radi pijanstva od navade (55) 262 djece ispod 16 godina bilo je isklju- čeno, jer nisu putovali u pratnji rodi- telja ili k roditeljima. Bližnjim sorod- nicima pripuStaju se samo nakon stroge istrage i velike jamCevine. 198 lica bilo je isključeno, jer su pratili lica, koja nisu bila pripuščena (djecu, bo- lesne itd.). 364 osudenih radi zločina, 4 anarhista, 2 pristaša mnogož -n^tva. 69 njih, koji su pokušali drči ponova, prije nego je istekla godina od isklju- čenja. 141. jer su se htjeli prokriom- čariti iz Kanade ili Meksika. Iz Kana- de ili Kube može doči nakon 1 godi- ne, iz Meksike nakon 2 godine borav- ka — ali broji na kvotu. Stran 4. > N O V * !) OPA» Stev. 13 Telefon Stev. 75 in 76 rrgsBair.Mii Por, MeiKovAč, Nova Sad, Ptu|t Sarajevo» Split, Trst. Sprcjema Vloge na kltjižice in lekoci j$SS5 Kupuje In prodaja vie vrste vrednostnih papirjev, raČUH proli ugodnemn obre sto van J u *P%#*§ valut in dovoljuje VSaSiOVrstne BireclifG» Prodaja specke &*»L$i/wx*e pazredne loter»ije. Otvarja akreditive fin lzdaja kredstna pisma za lu- in tnozemsivo. Prosveta. Fr. Maslja-Podlimbarskega zbran] spfsl, i. zvezek. Slike in drtice. Oorski potoki. Tovaris" Damjan. Izdala in za- ložila Tiskovna zadruga v Ljubijani. 8°. XXII+ 448 r.trani. Cena Din 70"—, poštnina Din 3 50. — V oprerni dose- dan j:h zvezkov »Slovenskih pi?ateljev«, ki jih pod veščim vodstvom profesorja dr. Ivana Prijatelja izdaja Tiskovna za- druga, je ravnokar izšla prva knjiga Fr. Maslja-Podlimbarskega zbranih spi- sov, ki jih ureja dr. J. Slebinger. Obširni zvezek obsega desetorico slik, črtic in povesti, ki so nastale v raz- dobju skoraj dveh desetletij. Po mla- dostnih pesniških poskusih ter po zgo- dovinski črtici o Petru Veükem in na- Ookončani žaloigri »Milan i:i Jela« nastopi Podh'mbarski v javnosti 5ele v svojem 34. letu z leposlovnim prven- cem »Krokarjev Peter«, zajetim iz spo- minov na prvo vojaSko leto pri mari- borskih dragoncih. Isti nulie" mu je dal snov za »Tovariša Damjana«, najbolj dovrSeno povest prve knjige. V tužno Bosno nas povedeta črtici »Handžija Mato« in »Marbica«, v pisateijevo idi- lično mi-dost »Kako sem prvikr.it romal«. Dragidomači hiži in Ijubljenirna rodiieljima je postavi! v sliki »Plasnik in ksrasir Martin« trajen spominek. Obsežna povest »Gorski potoki« je kos pisateljeve a.vtobijografije iz njegove najbednejša dobe, ko se je po štirih burnih vojaških letih vrnil v dumovino, da si poišče koSček kruha v kakem cvilnem stanu; ž njo ie združil kos ljUDljanskegn malomestnega živlienia. V usödo analizira urednik pisateljev razvoj, delrma na podlagi zanirnivih avtorjevih dnevnikov, od trenutka, ko je dal Podlimbar^ki kot serirnošolec slovo dijaškerrsu življenju ter ga ie po enoletnem duhornornem rekrutstvu v Mariboru in brezplodni vojaški roman- ttki po slovaških trgih in va:?eh, na- zadnje na Dunaju in v Dunaukem Novem mestu objela resnoba življenja. Tiula, Trident, češki Kraljevi gradeC so bile nadaljne glavne postaie nj'.'^o vega ahasvtrstva tedobe. — Stevilnlm častilcem »Go>podina Franja« bo nudila prva knjipa zbranih spisov trenutke izrednega užitka ; to^ej bodi vsem toplo priporočena. Naroča se v Tiskovni za- diugi v Ljubljani. Na rfmske grobove so naleteli delavci v Virovitici pri kopanju ilovice. V globočini tr^h metrov so izkopali lončene posode s pepelom pokopanih mrtvecev. V pepelu so našli uhane in ženski naktl. NovorojenČek v vodf. Neka ženska je našla v Gradaščici na Güncah pri Lmb!iarti imtvega novorojenika. Zcirav- nik je koiistat.iral, da je truplo 6 :7;eseČni embrijo moSkega spola. Policija pre- iskuje zacJevo. , Zrskopiov ponesreilil. Na nekem belgijskem zrakoplovu je odpovedal motor. Letalo se je moralo spustiti na zemljo, padlo pa je slufajno na mo^virje in se je zarilo v blato. Dva moža od posadke sta se zadi;5ila v umazani gošči. Snirt stare samice. V okolici Beo icrada je stanovala v.mali hiSici sama 60 letna starka, ki se ni brigala za ostali svet. Zabavala jo je stara mačka. Ker se starka ni prikazala 2e več dni iz hišice, so s silo odprli vrata in našli starko mrtvo, poleg nje pa sestradano mačko. Dolg:ožlveča dvojčka. Angleška dvojčka Gunn sta prekoračila pred krat- kim 91. leto in se lahko ponašata, da ni resnično Ijudsko mnenje, da dvojčki ne živijo dolj^o. Oba brata sta pre- živela svoje življenje v Brightonu skupno kot lastfiika neke trgovine in se celo življenje nista re.sno sporekte. Iz novjnarstva. Glavni urednik dnevnika »Marburger Zeitung« je postal g. Friderik Golob. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šimnic. Izdaja in tiska: Zvezna t^skarna v Celiu. Otročja postelja dobro oliranjenu. a® kupt. Naslov v upravi »Nove Dobe«. 1 Nlafija Bukovcan b< ivec Celje, Kralja Pctra cesta St. 27. Naznanja obiskovakem svoje brivnice, da * je ozdravel ter zor>et osebno v poslu. Tudi I pomožna sila premenjena. Za prvovrstno I delo ja-nči lastnik. 2-1 Kam ziaj dam Isneno prejo v tkanje? :: $amo V iHalnko domaccga plafna :: ,Krosna Zrinjskega cesta žt. 6 uasproti cerkve sv. Jožefa 3-1 kjer tudi lahko zamenjaš lanerio pre- divo za rnočno in lepo dormice platno. Krassio jaboSčsio sadno dreuje Parastos pok. gdi MiTiji ud. Vujošeuič U nedelju 3 ov. rn. u 11 sati u vojnoj kapeli — Kasarna kralja Petra Velikoj; Oslobodioca —daje gosp. Trifon Vujoševič, carinski či- novnik, Čttrdesetodnevni parastos svojoj pokojnoj majci göi Mariji ud, Vujoševič. Pozivaju se prijatelji, pozna- nici i člnnovi Srp. pravosl. opStine, da ovom parastosu izvole prisust- vovati. najbolj?5ih vrst oddaja, Prvo slovensko drevesničarsko in trsničarsko podjetje Ivan Dolnžek, Št Pavel v SavinjsW dolini iz svoje podružnice Št. llj pst Velenju. 1 Stfeža »Sadno fropine (Biertreber) za krmljenie koni, govedi in prašičev, so dnevno za dobiti v zz~ logi DelniSke pivovarne, Zrinsko Fran- kopanska ul. St. 2, Celje. 2-1 defovortfa (prekajevalec) veSČ vseh v me?no industrijo spadajuClh del. Plača po dogovoru. Stanovanje hrana i. dr. prosto. Samci imajo prednost. Dopisi pod »Preka- jevalec« na Äloma Compang, Ljubljana. Psi boljSi tvrdki i5ce Šivilja | slUŽhO. Naslov V UDT8vM!BtlB._____2"^1 se kupi pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Obžagan smrekov materijal, late, štafelni in blago za ambalažo. Upoštevajo se samo večje partije direktno od producenta. Oferte z na- vedbo cene pod »Veleindustrija« na upravo. 2~1 Razne vestL Z nisjiieno lisinico zbežal. Na sejrr.iški dan, dne 26. septembra je 17-letni mesarski učenec Stanisiav Per- j nat iz Ptuja našel na Jurčičevem igri- 5ČU pred ^iostiino Šranec v Ptuju list- nico s 13 dinarji in je zbežal. Antomja Miklošičeva, Ki ie to zapaziia, je po- vedala izgubitelju Antonu Zorcu, ki je listnico že iskal. Zorec je tekel za ; njim, ga viel in prijel za roko in v ' tern trenutku mu je padla listnica iz lokava na tla. Zorec je stvar ovadil, in Pemat je bil v prvi in drugi in- Sianci obsojen na en dan zapora, če- ravno ie trdil, Din «S^Sooooft1—. I ^odružntce: Beograd, Bj-lovar, Brod na Savi, Dubrovnlk, Gornja Radgona Kranj Maribor, Murska Sobota, Cs.jek, Sarajevo. Sombor, Sušak, Šibenik, Sabac. Vršac, Wien, Novi Sad. Ekspoziture z Rogaška Slatina (sezonska), škofja Loka, Jesenice. Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afllijacije: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslovanska industrijska banka d. d. Split. Fodpužnica Gelje