fiat atovuakfh delavcev v —Mr— _jn _ _ _ - _ - mh S, 117». TELEFON PISARNE: 4687 OO&TLAJtVT. MO. M. — ŠTEV. 98. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 8 7. 1909. — TOREK, 27. MAL. TRAVNA, 1909. • VOLUME XVIL — LETNIK IYIL Carinska statistika. Zanimiva izvestja. TRGOVINSKI ODDELEK NAŠE VLADE JE OBJAVIL PODROBNOSTI O CARINSKIH ' DOHODKIH. Dvanajst uvoznih predmetov prinaša skoraj tri četrtine vseh carinskih prihodkov. SLADKOR NA PRVEM MESTU. Na električnem stolu. Morilec Pacy Hill. V SMRT JE BIL OBSOJEN, KER JE UMORIL NEKO MLADO DEKLICO. Smrti se ni bal in že prvi udarec električnega toka mu je vzel življenje. SIN UGLEDNE RODBINE. Washington, 26. aprila. Štati^-tič-ni urad trgovinskega oddelka zvezi-De vlade je ravnokar objavil podatke o carinskih prihodkih. Ti podatki so zelo zanimivi, kajti iz njih je pred vsem razvideti, da se dvanajst različnih predmetov uvaža k nam v tolikej množini, da dobiva vlada samo od teh predmetov tri četrtine vseh prihodkov, koje dobiva od uvozne carine, oziroma vsako leto jW> $300.000.000. K tem predmetom spada pred vsem sladkor, kteri prinaša vsako leto po 60 milijonov dolarjev learine. Sladkorjevemu tr- | slede potem bombaževi izdelki z 30 milijoni j tobakovo listje z 22 milijoni; izdelki iz svile 20 milijonov, volneni izdelki 21 milijonov itd. Od leta 1820 nadalje so carinski ; Auburn, N. Y., 26. aprila. Danes zjutraj je moral v tukajšnjih državnih zaporih na električnem stolu umreti Pacy Hill, ker je v marcu mi-nolega leta umoril neko osemanjst- Južne republike. Varani delavci. V MEHIKO IZVABLJENI POGODBENI DELAVCI OSTAV-LJENI NA CEDILU. Zastopniki neke ameriške družbe so delavcem odvzeli denar in jih prepustili osodi. V VET.TKEJ BEDI. Mexico Ciudad, Mexico, 26. apr. Neka ameriška zemljiška družba je na grd način prevarila 60 škotskih delavcev, ktere je dovedla nedavno v Vera Cruz in v rudnike v Taviche, letno deklico. Elektrokucija se je j kte,ri žive sedaj tamkaj daleč od završila redno in brez vsakega do- i svoJe domovine in znancev brez de-godka. Obsojenec je umrl tako, ko narJa- brez vseh najpotrebnejših so v prvič odprli električni tok. V : sredstev i" seveda tudi brez dela in smrt je odšel povsem mirno in brez j zaslužka. Nek poseben odbor, ki se vsake bojazni. ' Je o^tanovil, da pomaga imenovanim Hill je v marcu minolega leta pijanosti umoril svojo sestrično 18 škotskim delavcem, je izdal poziv po vsem mehikanskem časopisju, da let staro Cloe Cancockovo blizo Cu- tako sa-i nekaj denarja nabere v pobe, Alleghany county. Smrtno ob- • ,iesr^ni"h delavcev. D; lavce so sodbo je v zadnjej instanci }>otrdilo ( tu svojimi ministri čakal na izid boja med Mladoturki in njegovimi privrženci. Kakor .-t- zatrjuje, je sultan svojemu vojaštvu sam uka- ea, da mora vlada takoj pozvati lokalne oblasti v Siriji in Mali Aziji, da store tamošnjim razmeram konec in da kaznujejo vse one, ki so odgovorni za klanje kristjanov. London, 26. aprila. Iz Dunaja se brzojavlja. da je prisilo tje poročilo, da so danes Mladoturki sultana s silo odstranili iz palače in proglasili Mehmed Rešad efendija norim sultanom. * Rano zjutraj je veliki vezir Tev-fik paša poslal sultanu ostavko vsega kabineta. Takoj na to je o tem sporočil tudi parlamentu. Po osmih zvečer ne sme v glav.iem mestu nihče več na ulice. Meščani ne smejo nositi orožja in časopisje ne sme objavljati takih poročil, ki bi ljudstvo vznemirjala. Aretacija reakci-jonarjev in duhovnov se nadaljuje. Teh ljudi je sedaj že 4(VM> v ječah. Včeraj zvečer so pokopali zadnje padle vojake. V bolnicah je r> ranjencev in 5000 vojakov je vjetih. 200 arnavtskih vojakov v Vildiz Kiosku se še vedno ni udalo in tako jih bodo morali v to prisiliti z orožjem. Lo ndon, 27. aprila. Iz Carigrada je došla o polunoči brzojavka, da sultana še niso pregnali iz prestola, da je pa sedaj v takem položaju, M se zamore primerjati z onim, v kte-rem je bil francoski kralj Ljudevit šestnajsti po padcu Bastille. Mlado-i turki so sklenrii. da bodo sultana sil governerja za j>omilošeenje, toda goveruer je prošnjo zavrnil. Hill je bil elan odlične rodbine iz imenovanega countvja, * da je zmatra Mladotur-n a obeh še tekom današnjega dopoludneva Knialo potem pa, ko ^o pri lavei - svojimi airenti v Mehiko, so prihodki postajali vsako leto redno j PREMOGARJI IN DELODAJALCI, j jih ^ntje jedno.slavno ostavili na večji m marsikako leto so se ee!o i —o— j cedilu in tako so nesrečniki brez podvojili. Premogarji bodo pri posebnej kon- ^seh najpotrebnejših sredstev v tu- 0__venciji sklepali o novej ' jem -vetu. Angleški konzul je vara- pogodbi. nim dejaveem preskrbel hrano. tako. ; da jim saj stradati ni potreba. Lju-j dem bodo ^edaj preskrbeli delo. da - , A, t„ • -i* ,, , i za-I, naj se uda. To je storil takoj, z delavci sklenili po.<_rodr>o. srin- s . . , , .. ,,.,.,. - -so je uvi le som ktere so jinVobliubili trajno de- , ,. , . , . , ' . . . kov zagotovljena. Izjrube > lo m dobro plačo. Kot jamcevmo >o i ' . , . , i straneh dokai velike, pa morali 00. * i , ; val su.Jtana na odgovor m zadnja re-de- | akeijonarna revolta se bode natan- Klanje turških kristjanov v Malej Aziji. V VXLAJETG ADANA JE BILO DOSEDAJ UMORJENIH DO 25 TISOČ KRISTJANOV. Kurdi in Čerkezi so pričeli oblegati armensko mestece Deurtyul. VELIKANSKA ŠKODA. Razne novosti iz inozemstva. V NEPOSREDNEJ BLIŽINI PE-TROGRADA SO PRIJELI VEČ MORILK. —o— Prijateljstvo Italije in Francije; sestanek vojnega brodovja. PONESREČEN PARNIK. Bejrut, azijska Turčija. 2«». aprila. Položaj v azij.-kej Turčiji je še vedno skrajno kritičen. Koliko tisoč krist Pet r< »grad. 27. aprila. V vasi Kur-čin, ki je kaeih .'JO milj oddaljena od Petrograda. je policija prijela več žensk, kterih poklic so bili umori. janov so mohamedanci pomorili, Ženske su svoje posle izvrševale že ne bode nikdar dalo dognati, kajti klarjo je bilo tako vsestransko, da podrobnosti sploh nikdar ne bode mogoče dobiti. Poleg tega je klanje tudi trajalo deset dni neprestano. Dognano, je, da je bilo samo v adanskem vilajetu pomorjenih 25 ti=oč kristjanov, dočim jih je bilo tudi c. tisoče ubitih v druzih pokrajinah. Ker so sedaj v raznih mestecih proglasili oblegovalno stanje, vsled kterega se v mesta ne sme ni-f'eyir dovažati. bode meti preostalim več mesecev, klavne morilke stilni. Trupla so potem raz-nvesarile, tako, «la jih i« bilo mogoče več prepoznati. Pojedine dele tru-l»tl so potem pometale v reko. Te dele so potem ljudje našli v veni i. tof"a zelo daleč od imenovane vasi. tak.>, da se dolgo časa ni vedelo, od kje prihajajo grozne najdbe. Vll.-tram-he. Fr:::i.-:ja. _'7. aprila IJi«-'?sednik iraneoske republike. Fal- pr. bivalstvom v kratkem zavladala odvedli iz palače kot jetnika. Čast- lakota, ako se hitro ne p., Al je Vomoč. i ' l' repn,>„Ke. ral- niki in vojaki -so se iz Soluna Se radi Vsaki dan prihajajo iz notranjih j S? ital,Janskl ^vojvoda di (Je- krajev druge novice o nadaljevanja no-A sta včeraj med velikimi slav- Temperenčne zmage. Indianapolis, Ind., 27. aprila. V White in Jackson countyjih so se včeraj vršile volitve za Local Option in v obeh countyjih so zmagali tem-perenčniki. V mestu Seymour so imeli sicer ljudje, ki so za pijačo veČino, toda glasovi na deželi so bili mnogoštevilnejši in tako se uvede «edaj tudi v imenovanem mestu pro-hibicija. V White countyju «> zmagali temperenčniki z 1000 glasov večine. Agitacije so se vdeležile najbolj ženske, ktere so prinašale celo na volišče "hot-luncb" za one ljudi, ki so volili za temperenčnike. Jefferson City, Mo., 27. aprila. Senatov odbor bode tekom tega tedna poročal o predlogu glede spreme-nitve ustave države Missouri. Ustava naj se, kakor znano v toliko spremeni, da «e bode potem po vsej državi zamogla uvesti prohibieija. Ranjen gasilec. Pri nekem požaru na Butler St. v Brooklyn Borough v New Torku je včeraj gasilec Frank Maher tako nesrečno padel raz steno, da je obležal nezavesten na tleh in so ga morali prepeljati v bolnico, ker je zadobil nevarne notranje poškodbe. Naselniiki komisar Watchcrn podal ostavko. Washington, 26. aprila. Newyoriki naselniiki komisar Watchorn je poslal predsedniku Taftu in svojefnu predpostavljenemu, trgovinskemu tajniku Nagelju, ostavko, v ktero se takoj privoli. Scranton, Pa.. 27. aprila. Delega-tje premogarjev iz okrajev trdega premoga so prišli zajedno s predsednikom svoje organizacije I^ewisom semkaj, da določijo, kako uaj se sklene nova t rolet na pogodba med njimi in njihovimi delodajalci.-. Sedanji položaj je za ohranitev miru zelo ue bode angleškej vladi posrečilo I n-im in reda. Po r^sfu razobesili imenovanega lopova pozvati na od- | lepake, ki poživljajo ljudstvo, naj : nadaljnje > svojimi jx»li in naj se --no preiskala. e (tožene v koliko .ie tudi -ulian temu kriv . Staroturško iniiijj4.ersrvo >e >e ni razšlo, toda vlada je v Carigradu in v nekterih dru/ih krajih proglasila vojno > tanje in prek i sod. Povsodi v a estu vlada .-edaj mir. dasiravno ,ie ljudstvo še vedno nervozno. takoj na t«_. ko so proglasili v mestu vojno stanje, so Mladoturki od p t -ln 1 i raznim poslaništvom posebno okrožnico, s ktero so naznanili proglase nje izjemnega stanja v fflavnem mestu. Izmidu. Čekmedje, Čat-alji. Gebice, Karta! in Bejacu. Generalni inšpektor, polkovnik ffaleb je odgovoren za vzdrževanje sultana, da zahtevajo njegovo smrt klanja kristjanov. n<^mi Pr^lala ^ mkajšnji luki s* in da se potem posamezni deli nje- i >T t tukajšnjem vodoviu je sedaj " '"e*e franeosk" ,n italijansko voj- srovega trupla razpošljejo v razne j/hrar h uraogo vojnih * ladij, toda i T' ^^ kl Stejc* 17 francoskih pokrajine Tun-ije v znak konca nje- irovega tiranstva. Pri vse-h ;ulraiin udanih in ^daj vjetih vojakih, se je našlo obilo denarja, kajti dognalo se je, da je dal sultan razdeliti med posadko pol- 4 italijanske vojne ladije. Italijau-•L'o vojno ladjevje je dospelo sem- drugi milijon dolarjev. S toliko SV07 to ;e za a. ogel razjwlagati le sultan • Latak; jo, kamor prihajajo sedaj be- mnogo vojnih ladij, k'ar.je kristjanov je bilo toliko, da se v. as t i m se dolgo ne bode ]x>^reči-lo napraviti red in da dolgo časa kaJ> da Pozdravi Francijo v zahvalo, ne bodo zavladale v deželi normalne jker JCJ FrauciJa pripomogla do razmera. Včeraj je dospela semkaj jtega' da se Je vsa ItaliJa francoska kri žarka Jules Ferrv. to- i v skllPao kraljestvo, kajti včeraj je da takoj na to je odpluia dalje v 11KH! lo Petdeset let. odkar so dospele francoske čete v Piemont. 2rovornos=t. Trgovine -edaj LEPI NAČRTI. čela danes dopoludne. Potres v Mehiki. Denarje v staro domovino poMljamo u $ 10.35 20.55 41.10 102.75 205.00 1020 00 Mexico Ciudad, Mexico. 26. aprila. Tekom zadnjih dni se je pripetilo v državah Guerrero in Oaxaea več potresnih sunkov, ki so napravili večjo škodo. V kolikor je dosedaj znano, potres ni napravil posebne škode. Ognjenik Colima je zopet prieel blu-vati velikanske množine lave in pepela. Padec iz £6. nadstropja. Včeraj je nek delavec, čegar ime je še nedognano, padel raz 26. nadstropje zavarovalne družbe Metropolitan. Delavec je bil naravno na mestu ubit in je bil tako razmesarjen, da ga ni bilo mogoče prepoznati^ Slovenske novice. Kakor smo že poročali, dospel je minolo soboto v New York naš rojak Rt. Rev. Jakob Trobec, škof iz j St. Clouda, Central železnice. Kakor se poroča iz Chicaga, 111., namerava kralj •ameriških železnic, E. H. llarriman, konzolidirati vse proge N ew York Central železnice, ktere merijo 12,000, tako, da bodo imele vse te proge skupno upravo in da bodo last skupne družbe, ktera bode razpolagala z glavnico v znesku $1,000,000,000. Ta načrt izdelujejo sedaj najboljši odvetniki, kajti izdelati se ga mora tako, da ne bode v protislovju z zvezinimi zakoni. Od konzolidacije teh prog si obeta nova družba mnogo koristi, pred vsem pa več dobička, tako, da bodo delničarji lahko dobili večje dividende, kakor dosedaj. Ako se vse to posreči, potem bode novi železniški sistem največji in najboljši na svetu. : več ne vznemirja. I zope t odprte. Po krvavem boju, kt je trajal v i -oboto vse dopoludne. je po noči vladal v mestu popolni mir. Tekom noči so Mladoturki sultanove eete odstranili in jih nadomestili s svojimi. i\ko bi gljwlal sultan skozi okna svojega rumenega paviljona, ktere-ga ima najrajše, potem bi zjutraj videl Čete Mladoturkov, ki so bile porazdeljene med nir-govo pala<"-o in Bos por o m. Kasneje so sedeli pred palačo na dolgej vrsti stolov sultanovi evnuhi, kteri so mirno gledali, kako mlado-turški častniki zamenjavajo nove straže in nihče drugi. Ako -e mu to dokaže, potem /.e njegova osoda zagotovljena. D-oseda .e zadržanje mladoturških častnikov je občudovanja vredno, kajti povsodi vlada mir in nikjer se ni kaj izvanrednega pripetilo. Me->>'-ani so brez -krbi. kajti nič zalega se jim ni zgodilo. Oni hočejo očistili .Lit .-to Starotui'kov i.i kaznovati vse oiie. ki so >o vdele/.ili zadnje ^taroturške revolte. Pri tem ?e oni ne bodo ozirali na osobnosti in na d« >edanja dostojanstva. Tako tudi -ultan ne more uiti svojej že davno zasiužeriej osodi. Abd ul Hamid je še vedno v pala-dasiravno se je njegova posadka že adala. Danes -se zatrjuje, da se nahaja v Yildizu še posadka, ki šteje 1000 mož. Ta posadka je baje skrita. V-led tega so postavili Mladoturki <-ultanov«' palače to- l>ove. Cefk et pasa. poveljnik uiacedon--kih čet. ktere so osvojile Carigrad, jvostane najbrže veliki vezir, kajti no. Parni k je bil na potu iz Ham-| burga v Shanghai. Od tu so mu po- gtip.t kar trumoma. Tudi v druzih i Hongkong. Kitajska, 27. aprila.— lui: h v, angleške i:i franeo-ke voj- { Hamhurški parnik Seandia je včerai ne la.Hje, ktere so izkrcale svoje J bi i Hongkonga zavozil na peščeni-moi'i a rje, da vzdržujejo mir. Iz Alexandrete se je na{>otilo turško v- 'nštvo proti Deurtvulu. kjer J si !i pomoč. je 10.000 Armencev, ktere sedaj ! t- , , /s . . * , Meran, Tirolska. 2/. aprila. Da- oblegago Kurdi in Cerkezi. Se pred , ,, _ ■ , • . . . , . . i . . • • , v i nt> zJlItraJ Je '"kaj vsled srčne kapi dvema .iiievi -e je tam mudila neka i , ^ ...... I v. . ... . umrl Henrik Conned, bivši ravnateli angleška vojna ladna. kterej pa go-; ' . • i-i- i - ' nevrjorskega Metropolitan operneera ven- r dovolil izkrcati mor.iarie. , , , .. . y \f i j , - ,. . , gledišča. Pokojnik .)e bil doma iz .Mohan>edanci so razdejali vodovod, »>• ,- , „ , , .i Bjebce v avstr. Poljski, in ta' o je \ mestu nastale« jKimanj- ; kanje vode. NVaolj. Italija. 27. aprila. Na pod- Halep, 26. aprila. Konzuli Zjedi-! v" ' ^ J torpedovki Foca se je razletel njerih držav. Anglije, Francije. Ita- gazolin. Ladija je izdatno poškodo-lije in Rusije so poslali svojim po- i vr- a in P" tem je bilo šest mprnar-slanikom v Carigrad brzojavke, s Jev ubitih, dočim je devet ranjenih, kterin i naznanjajo, da je položaj i Ker je pričakovati še kako razstrel-begnnov. ki so pribežali v Deurtyul, t*0, potem ladijo potopili. Foca skrajno nevaren, kajti pričelo je je skoraj najhitrejša ladija ita- pomanjkovati hrane in vode. Vsi j Hjanske vojne mornarice in je za konzuli zahtevajo. ,ia se nemudoma Spezije v Xeaj»oIj rabila le rH.šli je pomo«-. ulta ■ Ve<"*^na ljudstva mu zagotavlja vso ... . ■ parlamentarno pomoč. Xekteri žele svojimi vojaki. Mem- I . ^ , . A „ . ., , . i tudi. da postane predsednik turške- duk pasa. poveljnik sultanove teles- \ .V ; ' . . .... ?a parlamenta, toda to mesto te od- ne straže, je pnsel počasi skozi vra- ..... ... , . .r, . . ,,, T , . . . klonil, Ker zeli ostati pn svojih vo- ta na prosto. Mladoturki so mu do- .... _ „ . F , . , . tj ' .lakih. Cefket pasa je rodom Arabec, volih nositi mec. Z njim so prišli pa , . . , . J ..... „ ^ • - . n, . ki je pa b:! rojen v Angliji. \ za- eastniki. ki niso imeli mečev. Tu so' bili zbrani tudi časniški poročevalci,'^^ Evn pi je J^^jst kterim je imenovani paša dejal: • ^ - ...» ...... Vojno soaisce je včeraj obsodilo ''Tako je bila Alahova volja: naše dolžnosti smo izpolnili." Ko so pričeli grometi topo^vi. je pozval sultan k sebi velikega vezirja in vojnega ministra, ktera sta po- pet osob v ?mrt. Vseh pet so takoj ustrelili. Nek major, ki je služil v sultanovej palači je pripoznal, da je dobil $6500 podkupnine. Parlament e je vrnil iz Saj Štefana nazaj v ......... 500 kron ......... 1000 kron ....'_____ 6000 kron. Pcštarlna j« všteta pri teh vsotah Doma m nakazane vsote popolnoma izplačajo bre* vinarja odbitka. d"una potiljatv« izplainj« «. kr. piifl kraafhtl vU v 11, U 1 IS. Smrtonosni plini. Včeraj zjutraj so našli v tenement-Minn. Spremljajo ga i nej hiši na dolenjej iztočnej strani | je pa bil zelo miren. Napram svojim njegova sest ni. nečak Rev. Ivan Tro-j v hiši 317 Ave. A Josip Sasekovo j ?K>ho:':iikoin je bil zelo uljuden, to-B rock way, Minn., in | rodbino nezavestno, kajti vsi člani 5 da n:ol,'-v New Torku. Cerkev je bila sko-1 jednega otroka prepeljali v bolnico j šefket paša. poveljnik miadotur- . raj polna Slovencev. Med »ašo ime' " ' " ----- - 1 ' i* fSS.M ▼ ffciovini r prtpoio-ha« ali •fistiiraM« ften, snerke po "omestlc Postal Mtmaj Me; alt pt Wow Tisk tek Dna 7BAMK IAKIBS 00. m C«rtftaa4t SI., Vow Tort, M. T «104 S*. CMr An, m. m rojakov in rojakinj, oziroma zastopnikov slovenskih društev iz Greater New Yorka, kjer so se mu ofieijelno predstavili ter ga v imenu društev iskreno pozdravili in mu želeli srečno potovanje in povratek. Vsa družba odpelje se dne 27. t. m. preko Neapolja s parnikom Moltke ter se bode mudila pred povratkom v staro domovino tudi nekaj časa v Rimu. I raj polna blovencev. Med meso imeli umirajoče. Ona fiiša ima centralno Uke voi^ke dosedai še ni tvoril - 't' r • ,"-u tir- lit p«. Tr.,w. . ... \ 1 \ojrke, aoseaaj se ni govoril s sedanje ekspcdicne macedonskih v«i- |je Kt. Rev. I robec lep in ginljiv na-Varinsko kurjavo in ker so bUe cevi su]tanom. Carisra.L Pole- te-a mora ! govor v slovenskem jeziku. Po maši , • • . vr j •-». t. - u 1 n , . ' . , , - , . , . pokvarjene, je tako v stanovanje vha- N zadnjih bojih je padlo na obeh tu It večino svojegn v inozemstvu Ubralo se je v cerkveni dvorani vec . , ..........onno ._______ , " ? Asheville, N. C-, 26. aprila. V pralnici Battery Park hotela v tukajšnjem mestu je včeraj nastal požar • in 200 v hotelu nastanjenih gostov j siopju, v kterem je nastanjen držav je bilo prisiljenih bežati v nočnih | ni urad za finance, so prišli včeraj oblekah na prosto, da se tako rešijo1 na sled tajnej gostilni. Ko je pri-preteče jim smrti v plamenu. Med j šla policija v sobo. je našfa več mo-gosti je zavladala velika panika, kaj- ških. ki so pili whiskey, kar je na-ti kmalo potem ko je pričelo goreti, ravno v tukajšnjem mestu prepove-se v hotelu ugasnile vse električne dano. Y mestu vlada stroga prohi-IučL Razni gost je so skušali svoje t bicija in tako se mora v nadalje pise sultana odpravi in da se Mehmed j Pomete rešiti na ta način, da so jančevati le na skrivaj. Več nradni-Rešad efendi proglasi novim ežali stopnicah na prosto, šrm. s(>bnc telesne straže, kajti v pala- •I>ožar 50 k sreči kmalo pogasili, tako, čo pride vsaki dan sto novih voja- <]a Je napravil le za par tisoč dolar- Sirs. Roosevelt se ne snide s Teddy- j v škode. Trajalo je dolgo, nredno > » se gostje pomirili in odšli zopet k počii ku. Med gosti je bilo več Xe\v vorčanov. Iv v na str^'.o in sicer v-aki dan od kakega drozega p. !ka. S< danji salta;! i.vora nadalje tu H iz svoje sebne posesti plačati v-e stroške jal premogov plin, vsled kterega se je imenovana rodbina onesvestila. Desetletnica mesta New Rochelle. Včeraj so meščani mesta New Rochelle, N. Y.. na'slavnosten način proslavili desetletnico, odkar je prejšnja naselbina New Rochelle postala mesto. Slavnosti se je udeležilo vseh 40,000 prebivalcev malega mesteca. straneh najmanj 2000 vojakov, toda j naloženega denarja, kterega ima mladoturški vojaki so imeli večje j 250 miiijonov dolarjev, podariti zgube, kajti ti so bili pri napadanju j ljudstvu. Na ta način se olajša fi- Filipinci ustrelili governerja. na upornike izpostavljeni. Duhovni so med bojem bežali v mošeje in džamije, kjer so jih mnogo polovili in potem ustrelili. To so storili vsled tega, ker so pri njih našli o-rožje. Na ta način so postreljali 80 duhovnov. Parlament, ki zboruje v San Ste-fano, je sprejel resolucijo, ki dolo- nancijelna prenovitev Turčije. V 321etno ječo. Meyer Krinich iz Brooklyn a, ki je nedavno s svojim nemškim rojakom Geitzhandlerjem vlomil v stanovanje nekega policaja, vsied Česar je moral slednji v 42Ietno ječo, je bil včeraj obsojen v 321etno je^p. San Franeisco. Cal.. 20. aprila. — Tukajšnji list "Call" poroča, da je dobil iz Filipinov zasebno poročilo, da ^o domačini governerja pokrajine pokrajine Zamboamra na otoku Lu- lhl', • . - ^ .. . _ „ . fc-thel in sinovi Archie in Quentin. zonu ustrelili, (joverner imenovane pokraj:ne je bil major John P. £in- ley. jem v Evropi. Oyster Bay. I.. N. V., 2«. aprila. Mr d tem, ko je Mrs. Rooseveltova dosedaj nameravala odpotovati prihodnjo zimo v Evropo in od tam dalje v E?;pt. da se ob srednjem Nilu snide s svoj m možem, je sedaj svoj načrt spremenila v toliko, da sploh ne potuje v Afriko, temveč da se v novembru vrne v Ameriko. V Evropo potuje sredi julija s svojo hčerko Ustrelil ga je baje nek domačin, ki je bil pri njemu vslužhen. Poročilo ne javlja, se je li pripetila nesreča, ali je dotični vslnžbenee iz-vršil umor namenoma. ROJAKI, NAROČAJTE SE HHt « O LAS NARODA", NAJVEČJI W NAJCENBJSI DNEVNIKI z ' Is <* ■s. J : p v J| r * • M AbmcUoo ia ......9L0U ......L60 Tort ... 4.00 New York . 2.00 .... 4.60 „ pod leta.....iSO M Clrt leta .... 1.75 pofiljMno »kopno tri itevilke. '?L*6 WULBODA" iaheja TMk dan is-Ij in prwxnkoT «*'daj v dovolj ne j meri pre-1 nos t in potrpežljivost ia vas samo | parlamentar^mu docela izčrpal. S pn< ala „ !s,k» je priredila te dni v prosim, da mi naveste imena onih ; tem ne mislimo ^ da ^ ^^ za N,u Y..rku javno predavanje v pro- pel ah vsaj treh osob, kter, so meni'^^ ysp?a kar jff biJo možno si orli II • /a politično vzgojo. Pre- j plaeali za "\estnik", oziroma s kte- doseči davala |e o vsem. kar je videla v rimi bi bil jaz le govoril glede knjig ' . ■ ', » x ; .-.s ______• t ,■ , i «e gre Sc za to. Ali socnalisticna »ineriškr: r.aiiorih in oosledica tega ^ase zaloge, bodisi enih ali drugih. .. , ... . . i m- i- . i . - . trakena v zbornici ni mogla nasto- bode. «)a U. sedaj t udi javnost pri- : Ml li tega ne dokažete, \ as OCltnO . , . ... ___. . . , pati drugače — ako le hotela vsai čtta /.amn :ii i /a grozne razmere, ko- imenujem cisto navadnega obrtkoval- . f ..... j, vlad:,;.. . ,•:,/„ih /.a,-ril, svobodne ca, lažnjivca, hinavca ia uičvredneža.: nt kaj, ^hva 1 111 n,ekaj *<«*«-> Za moje delovanje ne potrebujem roko v ' 'kl s trajnim krilom de- • , _ , . .. , . ■ mokraticne frakcije. mkosar. da bi bil odgovoren 111 jaz . , , t Sore piše v '"II Deveniere soeiale" nisem nikomur odgovoren. Kdo pa vam je v obraz rekel, ko sem še jaz;° ™prBV1 Raxpadanje za urednikovo mizo sedel, da vsak >°Cgalne demokracije", da je parla-dan drugače govorite? Primite se i ™eutarni s^jalizem samo del me- šcanskega organizma. V listu "Alou- rtpuhlike. Tako je „a>la v jed nem teh zaporov \ sobi, ki se nahaja štirinajst čevljev |»od površjem zemlje osemindvajset ži-nsk. Tla te ječe so bila stara in nikakor ne cela, tako, da se je skozi tla videlo v kanal, ki se nahaja pod sobo. Skozi odprtine so prihajale in še prihajajo podgane v l^oljubnem Številu in sicer popolno-■ifi neovirano v sobo. Zrak v ječi je nidi kanala tako pokvarjen, da je lfaybrickovo, ki je na zrak v ječah gotovo navajena, potem ves dan glava bolela. Toda jetnice morajo v tej jtči oh, at i po ves dan in sicer dan za dnevom in nit*ser za mesecem od šeste ure zjutraj do osme ure zvečer, M da bi opravljale kako delo in ne da bi jih smel kedo obiskati Zo{M't v nekem drugem zaporu, ki ae nahaja v premogarskih krajih, je našla globoko pod zemljo v mali je-pov sem mladega možkega, ki je bil zveza:, na rokah in nogah in vrhu tjtgn iie priklenjen k steni. Ko je povprašala | m i vzrokih takega barbarstva, so jej dejali, da je mladenič len ui da ni dovršil odkazanega mu dela. Od njega .-o zahtevali, da mora pridobiti t rt vozove premoga, toda priredil je le dva voza. Nek star pre-naogar je pa Mavbrickovej zatrdil, da je le* krepkim »n izkušenim pre-izvršiti toliko dela, zaporih zahteva od deCKov. Nadalje je Maybrickova tudi potrdila splošno znano dejstvo, da se po vaeh ameriških zaporih jetnike na razne nai'ine muči. in da se jih tudi pretepa in sicer v obilej meri. Tako vklepajo ženske v železje in jih za roke oltesijo na strop, kjer morajo tako po več ur viseti j (nožke pretepajo za vsak mali prestopek proti ta koz va ne j disciplini. Za vsako malenkost dobe po osem, deset in tudi dvajset ter (»etindvajsel udarcev s pa-Umobolne jetnike zapirajo vedno zajedno z zdravimi nepopisno mučijo. Imenovano predavanje se ni vršilo občinstvom, ki prihaja že iz navade k vsakemu predavanju, temveč pri rednem zborovanju konservativne in aristokratične organizacije, ktere Člani so po večini odvetniki, zdravniki in trgovci. Toda kljub temu se ni upal ui jeden izmed navzočih trditve Maybrickove zanikati ali o njih resničitonti dvomiti. V sled tega je torej resnično, da m, v ječah Zjedinjenih držav, ktere so "svobodna" republika, nesrečne isrtve pretepa, muči in jih vklepa, ak<> ne izvrže dovolj ne količine odkazanega jim dela. I&asnično je to-raj tudi. da se pri naa obeša žensk« — roke na strope ječ in da se jih še na droge zelo daleč smo prišli z našo t ■logarjem mogoee kakor se ga 3 i T« za nos; pa recite — Onkel Maier!. Vi ste hoteli mene barvati, toda jaz • VCment s^-*iallste ' imenuje Lagar- sem poslušal in si mislil!---|dfcUe Polltlčtu socijalizem - član de- „ . , . . . i mokraticnega kolesja". Se v krep- Hoc-ete morebiti, da svojo omaro - * i J kejih besedah se izraza tako v mno- odprem, to so ja le drobtince; v oma- ri imam pa čuda dosti. Vi lažnjivec, p€Up]e" kje pa je moj Ček za $15? Zaslužil gih svojih številkah "Voix du sem ga, toda človeka ni, da bi mi ga dal, pa vseeno živim. Al' hočete kaj zvedeti o A. Plečkotu? Ali o goljufiji tiskarja Ciociat Li morebiti kakšno slovo ste dali Mulačeku? Al* se nisva midva sprla radi tega, ko sem vas prijazno, toda direktno \prašal, mi li mislite kaj dati za korekture Francoske soeijaističue stranke so bile popolnoma zaslepljene po 'Mar-xovi ideji "osvojitve politične moči", tako, da se niso brigale za gibanje med delavstvom samim in so Deva stremljenja v strokovnih organizacijah docela ignorirale. To se j^ pokazalo izlasti o priliki 01 . „ , ! zborničnih volitev. Socijalistični blov.-angleske slovnice? Morebiti ho- i.,jr,:-,„f- . . _ , kandidati s^ sklepali vse možne kom- promise z raznimi strankami, samo čete, da povem vašo brezmejno po- i balinstvo, s kterim se hočete maŠee-|*i„ _ • „„ . , , . da so si osvojili kak mandat vati nad "Clevelandsko Ameriko"? Kdo je prvi obljubil maščevanje "Ave Mariji" in Rev. Kazim. Za-krajšku? Pa to še ni niti jeden predalček precej prostorne omare, . ktr:- Včasih pa niti pod imenom delavske stranke niso nastopali. Njih frakcija v zbornici se je udeleževala vseh možnih parlamentarnih intrig, dokler ni sindika- 1' Houviij£nent >1ttjbialist«'' L " Realistična metoda, enoje«^' ne obstoji v tem,-da mimo psiSakujemo hipa, ki bi "bU^mgodra sir izbi wk revolucije, ampak neprestano ae hočemo oglašati s svojimi zahtevami in Česar nam podjetniki ne dovolijo po pogajanjih in dokazih naše opravičenosti, si hočemo prisvojiti š pomočjo stavke." (Francozje namreč imenujejo svoje strokovne organizacije "sindikate", odtod to ime.) Revolucijonarne strokovne organizacije so propagirale popolnoma v smislu tendenc, ki jih je jela razširjati sedaj pariška borza v provinco, takozv. "action direete", brez vse politike in brez vsakega parlamentarizma. To pa je pravi sindikalizem, c tem bo govoriti na drugem mestu. Revolucijonarci so pod vtisom dnevnih dogodkov kakor močne notranje agitacije kmalo zmagali nad reformisti docela. Tako na strokovnem kongresu v Bourges (12.—17. sept. 1904) kakor na kongresu v A-miens (8.—10. oktobra 1906). Na zadnjem strokovnem kongresu v Marseille (5.—11. oktobra 1908) sta zadeli sicer obe stranki zopet nekako druga ob drugo, toda to pot se ni šlo za nobeno važno vprašanje niti načelnega, niti taktičnega pomena. Le glede organizacije je bilo treba rešiti, ali naj so sindikati organizirani po poklicu, ki mu kdo pripada (peki, krojači), ali po industriji (pod kovinsko organizacijo za vse delavce, ki delajo v raznih kovinskih industrijah). Resneje so bile diference zaradi proti vojaške propagande. Hudi sindikatisti najrevolutijonar-nejih tendenc, kakor Harve in njegovi tovariši, so odločni prineipijelni nasprotniki vojaštva iz notranje mrž-nje do domovinske ideje. Herve je imel še Hied nedolgo velik vpliv, sedaj pa go ga zapustih skoro že vsi nekdanji privrženci. Postal jim je ravno tako nemteresanten kakor nesmiseln. Na tem lanskem strokovnem kongresu, kjer ho imeli sindikatisti veli- i ko večino, » na interpelacijo nekda- i njih reformistov odgovorili v posebni resoluci ji tako, da nima njih voja- j ška propaganda nobene zveze » proti-1 patrijotizmoru, ampak da se jim gre samo za stališče, ki naj je zavzemajo delavci v slučaju kake vojne. Herve-izem je samo filozofičen sistem, ki že po pravilih ne more imeti nobenega vpliva na delovanje (»lavne zveze (C O T.) Poljub. . . , " ziezei Millerand nu ministerski sto- rej imam grehe "bankirja" (111) . Vau„ - i i j . .. . „ , „ J v y , loc. rvekteri delavci so od tega mi- gosp. V. J. Kubelke. • t • , ' .. ............mstra-rojaka i^iiogo pričakovali, ali Mislim pa, da bi bilo za vas bolj k^ip zdravo in bolj pametno, da si z last- so bili popolnoma razočarani, i ..... . i Medtem so se preganjale razne so- mm blatom vas obrekljivi kljun za- cijalisti£ae frakcye, kterih je bilo mašite in najpi-vo pred lastnim pragom za snažnost skrbite, ker če boste na mene počakali, bode metla sicer dobra, toda preostra. Želite enega ali druzega pojasnila. \am sem vedno na razpolago Ivan Hribai, 871 Brook Ave., Bronx, New York City. Tako završuje čedna družba obre-kovalcev, ki so si bili preje, kadar jr šlo za častikrajo, vedno jedini. Sedaj pa, ko je med njimi zavladalo nejedinstvo, prihajajo na dan s tajnostmi, ktere so sicer nezanimive, vendar pa take, da svedoČijo o pa-glavskem mišljenju in postopanju "čedne družbe", ki je imela nekdaj svoje središče na Abany St. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, znance in prijatelje v Bisbee, Ariz., posebno Antona Godec ter kličem vsem skupaj: Na veselo svidenje! New York, 26. mal. travna, 1909. Pran Možgan. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno znance in prijatelje v Snnnyaide, Utah. Ni udar! .New York, 26. mal. travna, 1900. Josip Pavlevič. sčasoma sedem, uprav na brezmejen način v najneplodnejih polemikah. Proti takemu sistemu so se uprli najprej pariški delavci. V svoji borzi so imeli kraj, kjer so se zbirali, kjer so razpravljali o dnevnih dogodkih in jih kritikovali nad vso moč ii< neusmiljeno. Dolgo časa je bil Pariz glavno torišče vsega revolucionarnega sindika-lizma. Toda polagoma so se jele razširjati te tendence tudi v severne in-dustrijeine kraje. Sindikalizem je prodrl v strokovne delavske organizacije povsodi, kjer niso imele te, kakor druge, ostro izražene tendence. Kajti veliko razprtij je ,bilo tudi med samimi strokovnimi društvi. ' Revolucijonarce" so vodili Grif-fuelhes, Delesalle, Latapie, Levy, Pouget, VTvetot, "reformiste" pa Gre rad, Keufer, Niel. Načelnih razlik med njimi sicer ni bilo, zato so si nasprotovali tem močneje v vprašanjih taktike. fcievolueijonarei kakor reformisti so zahtevali odpravo mezdnega dela in klicali po reformah. Njih taktično nasprotstvo spominja na podobne slučaje na Angleškem. Starejše stro-' kovne organizacije (Trade Union) so hotele rešiti delavsko vpi&šanje zgolj med seboj, to je med delavci in podjetniki, brez vmešavanja oblaste v; mlajše Trade Unions iščejo zavetja vrhu tega še v politični akciji. Reformisti žive popolnoma v duhu starejših angleških (Trade Unions. Njih vodja Kiniet pojasnjuje naMa Povest iz gorskega, življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. (Nad al jevan je. t V. Ko sta se prihodnjega une zopet videla, mu ona niti z besedico ni o-menila njegovega včerajšnjega pohoda v gostilno; ali prej, nego sicer, je hitela od njega proč za domačimi opravili. Bala se je, da bi se mu niomla smejati v obraz, ako bi se kaj več pogovarjala o tem, kar je napravil po noči. Ne hi .se mu bila čudi-1;', ko bi imel šestnajst let, ali on, lak s<>sed in vaščan in k temu še vdovec! Korce in ponve prevrača radi enega poljuba! S tem .je Lukaša vedno več dražila in jezila. Nerad, zelo nerad je to storil, ali kaj mu je preostajalo druzega, ko je tako počenjala? Končno se je vendarle spomnil na besede, ki jih je njen oče izrekel o njeni trmi. In on se mu je za to smejal, nehoteč mu verjeti! Naj je bil stari Palou-cky ae tako muhast človek, kakor so mislili o njem ljudje: Lukaš je jel uvidevati, da se za njegovimi vzdihi ii. dvomi skriva marsiktera resnica. — Ako se morda hoče za vsako ceno pobahati s svojo trdo glavo, no, tedaj jej moram pokazati, da tudi moja ni ravno iz marcipana, je sklenil po nekoliko časa ves jezen. Ne da bi ta večer kaj rekel, jej niti svojega odhoda ni naznanil; zopet jo je i;rezal po večerji v gostilno, kakor da bi bila to med njima dognana stvar, da bo zahajal sedaj tja, kadarkoli se mu bode zljubljalo. Ali ona jt. drugi dan zopet molčala... Ne! To ni moglo iti več tako dalje — uvi-del je že, da ne napravi iz nje ničesar, dokler je konečno enkrat občutno ne kaznuje za njeno trdoglavost in se ona morda spametuje. — Včeraj so te lepo pohvalili, ker da me vidijo sedaj ljudje do ranega jutra 3edeti v gostilni, ki me sicer niso videli, omenjal je Lukšš smejoč sc. — To so lepi modrijani, ki se smejejo komu za to, kar je drug človek storil neumnega 1 — Saj oni dobro vedo, da bi ne zahajal med nje, ako bi ti bila tako, kskar gre. m 5« * ne tek jMflp _ dov<4jigiirda go o mini? — Prvo stvar v vsaki hiši, namreč gospodarja. Vendulka se je zamislila. Kaj je vendar bilo temn vzrok, da je te Lu-kaš ni hotel razumeti t Saj je bila vendar njena misel jasna, kakor samo solnce in vsakdo je moral soglašati z njo; le hudoben in trdovraten človek jo je mogel smatrati za drugačno, nego je bila v resnici. Morda so imeli očka vendarle prav s svojimi svarili in dvomi? — Vem, da imaš zdravo pamet in tudi dobro srce, mu je slednjič pravila, — zakaj se v tej stvari naenkrat potajuješ pred menoj in postajaš s tem čisto vsakdanji človek? Že nekolikokrat sem ti ponoxno rekla, da se nisem preselila k tebi radi ljubkovanja — za to je še dovolj časa — marveč, da bi ti imel na svojem posestvu zopet gospodinjo in da bi tvoje dete imelo zopet mamico. Tudi sem menila, da me tvoj svak ni pozval sem iz nobenega drugega vzroka. Ko bi bila slutila, da umete vi to drugače, bi moja noga ne bila prestopila praga vaše hiše. Vendulka je tako gorela v svoji razburjenosti, da bi se še trska užga-la ob nji. — Tu imaš, sama priznavaš, da ti je na vsem, kar je v hiši, več, nego na moji zadovoljnosti! In to mi nima biti žal? Taka je toraj tvoja zahvala. ker sem te toliko let zvesto nosil v srcu in nisem tebi na ljubo ranjke niti enkrat prijazno pogledal ter pri sebi vedno godrnjal proti r.jej. da imam drugo ob svoji strani mesto tebe! Ali naj je bila še taka, raje bi si bila jezik odgriznila, nego da bi mi bila kaj odrekla: kar sem hotel jaz, hotela je tudi ona. Še bi se ne čudil, da se na-me tako jeziš, kakor da bi Bog ve kaj zahteval od tebe, a jaz nečem druzega, nego en sam poljub, v dokaz, da ti je kaj tu-d; na mojih željah. Pri tebi se tudi ne gre za ta poljub, temveč se upiraš le radi tega, da bi mi pokazala, kako ti ni nič mar za-me! Kako bi me to n»* jezilo! Ako }»i stopil pred kterosibodi deklico, da bi me poljubila. samo tako. ker tne pozna, vsaka bi to storila brez prisiljene sramežljivosti. — Ali jaz nisem kakor vsaka! — Tu imaš seveda prav. vsaka bi bila poplačala čuvstvo s čuvstvom. samo ti vračaš ošabnost za ljubezen. — Ako misliš, da ne obstoja ljubezen iz ničesar drugega, nego da se dva samo poljubljata, potem niti ne ves, kaj je ljubezen in nikdar nisi vedel tega. Taka ljubezen ni vredna pri meni prav nič. — In jaz zopet ne dam prav ničesar za tako ljubezen, ki ne pozna dobrote in popustljivosti. Po teh žalostno in živahno spregovorjenih besedah je Lukšš zapustil sobo in se bolj nego kedaj prej spominjal na botra Muhača. Res, vsaka njegova beseda je vsebovala čisto resnico; bil je to moder in izkušen človek in nespamnetež je bil oni, kdor se mu je smejal. Takrat je Vendulka zelo nerada videla, da Lukaš odhaja. Drugekrati sc je samo jezil in kujal. a danes je bil vidno razžaljen, jel je celo dvomiti o njenem srcu. smatrajoč njeno ravnanje v resnici za saino kljubovanje. S tem bi jo bil seveda zelo, ztlo užalostil. še bolj nego z vsemi zbadljivkami o pokoj niči. Kako bi je hkrati ne bilo bolelo, ako je pomislila. kako daleč je že prišlo med njima, da sta si mogla reči one besede in oči/tati take stvari?! Kmalo bi bila Vendulka začela jokati, dasi je sicer solze niso silile takoj v oči. Dolgo, in resno je premišljevala o Lukašu in o sebi. — Kaj bi pač bilo posebnega, rekla si je opirajoč svojo težko glavo ob zibelko, — ako bi jutri zjutraj, ko odide on na polje, storila, česar zahteva od mene in bi pri tem takoj omenila: sedaj mir! S tem bi morda pokojnice ne razžalila. a njemu bi vendar pokazala, da mu tudi jaz lahko napravim uslugo, dasi nasprotuje to mojim mislim? Ali — ne, tega vendarle nečem storiti, saj se mu ne zoperstavljam samo za šalo, marveč radi poštene stvari. Kaj, ko bi ranj-ka ne bila umrla in bi bilo ostalo vse pri starem? Morali bi biti zadovoljni tudi s (tem. Ne, ne, pri tem ostane. kakor sem ukrenila, in dobro je tako! Res ni zaman pravil oče o svojej hčeri, da neče odnehati, tudi če ima vse zgoreti okolu nje. Jelo je že znatno in opasno goreti, a ona se ni hotela doslej niti za ped umakniti od svojega stališča. Ker se od tega trenotka mračno Luk&ševo čelo niti za hip nI razjasnilo, ko ni niti enkrat več prisedel k njej, samo toliko govoril, kolikor je moral in k tema odhajal večer na večer, vračajoč Be sedaj bolj po gostoma šele proti jutru: se jej je vendarle vsiljevala misel, da z njim ni na najboljši poti vzlic njenim naj- Stovm^o pMpTdruštvo ^BteBarbara Za Zjcdhaieae države Severne Amerika. Sedež s Forest City, Pa. bkorporiraao dee 31. jaaaarja 1902 v driavj PeeeqrfveagL, Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL. P. O. Bc Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Bes L tajnik: IVAH TELBAN. P. O. Bos Wt, IL tajnik: ANTON O&TIR. 1143 R. MU a. Blagajnik: MARTIN MUHld. P. O. Bes SS7. CMy, NADZORNIKI MARTIN OERfiMAN, prsdaadnll KAROL ZA T« AR, L nadzornik, P. O. Box 647. FRAN KNAPHLJC, H nadzornik, dock. Pa. FRAN &UNK, HL nadzornik, 50 Mill Stw, -o1 O" ■ POROTNI IN FR1Z1VN1 ODBOR: PAVEL OBREOAR. predsednik porotnega odbora. Wok. Ki JOSIP FETERNEL. I porotnik. P. O. Box 96. WfOook, Pa IVAN TORNld, IL porotnik, P. O. Box 628, rog set Otty, Pa Dopisi naj ao pošiljajo I tajniku: IVAH TELBAN, F. a Forest Ctty, Fa flaaflo j« "GLAS NARODA.' ^ ii ^ ■ y. m . i^n i> Učitelja angleščine, francoščine in nemščine, omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učitelj na Nemškem, Angleškem in Francoskem in zna seveda tudi pravilno slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi se radi učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode le njim v korist, jim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove Uredništvo "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York. »I Vt' " Vt .....m . w . ■ Zdravju najprimernejša pijat'a je E l S V R I V O i ktero je varjeno na.jbcljšc^a impcrtiranc^a čeSkc \ hrr.-' • Kjc naj nikdo ne zamudi pos .usiti ga v sv«>jo lastna itors t, k^kor : d- « svoje družine, svojih prijateljev in drugih. I—el-sy pi vo je najbolj priljubljeno ter se uobi v vset» oo.jSir, gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oso. Tratoikar-ju 6102 St Clair N £ kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. I boljšim namenom. Jela je uvidevati, da bi ga nikakor ne bila smela siliti po tej poti naprej, temveč delati na to, da bi ne hodil po njej dalje. Ponovno si je rekla sama k sebi. da c-lovek. ki ni nagnjen k temu. ne postaja pijanec kar eez noč, pač pa počenja iz navade, česar se je lotil v začetku le iz ne vol je in eemernosti. V STABO DOMOVINO SO SE PODALI: Josip Slojrar iz Joliet, HI., v Ru-dolfovo; Mato Pršan iz Shreveport. La., v Batrinjo; Joso Jovanovič in Koko Bunatan iz Leadvile, Colo., v Fužine; J. Radoševič iz Leadville, Colo., v Lič; Andrej Svetličie iz Shreveport, La.. v Ravno goro; Ivan Žurga, Anton Ecimovie, Rudolf Eci-inovie, Blaž Krepenc in Anton Likar i?. Shreveport, La., v Ravno goro; Ivan Liškovic z družino iz Salem, O., v Trst; Marko Pavič, Peter Tronak, Simon Blaie in Ivan Peso v iz Leadville, Colo., v Split; Marko Tešija iz Aberden, Wash., v Split; Jernej Bergant iz New Alexandria, Pa., v Repnje; Ivan Bobnar iz New Alexandria, Pa., v Godešče; Ivan Tomazin i/. New Alexandria, Pa., v Bučko; Fr. Leskovec iz Claridge, Pa., v Logatec; Fran Sčinkovec iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano: Simon Blaič in Ivan Burko iz Leadville, Colo., v Split; Fran Piruat z družino iz Wau-kegan, 111., na Vič; Josip Tuketa iz St. Louis, Mo., v Reko; Fran Dotz-hauer iz New York City \\ Gradec; Ivan Šturm iz Davis, W. Ya., v Gorico; Ivan Zalar iz Davis, W. Va., v Rakek; Ivan Merle in Blaž Bukovec iz Franklin Furnace, Pa., v Reko; Fran Matjaž iz Moon Run, Pa., v Strahomer; Marija Trampuš z o-troci iz Farmington, W. Va., v Črnomelj; J. N. Pazderc s soprogo iz Joliet, 111., v Pariz; Andrej Šerjak iz Bessemer, Pa., v Ljubljano; Anton Keršulj iz Bessemer, Pa., v Reko; I wan Lončarič iz Carbondale, Pa., v Zagreb; Fran Gregorc z družino iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Fran Kužnik, Ivan Ceglar in Martin Sin-ti? iz Cleveland, 0., v Ljubljano. Vsi ti potniki so kupili parobrodne listke pri tvrdki Frank Saksar Co., 82 Cortlandt St., New York. JOHN KRAKER EUCLID, O. fe • ': -'1 jpik, ■ r - K ► * h ■ % - fir;"" » v- . ■""" • "IK ' ^ Priporoma rojakom svoja VINA, ktcra v kakovosti aaArilK jejo vsa dmga ameriška vina. M>č> vino (Coneord) prafrgsi po 50 centov gakmo. BUe viae (Catawba) po 70 centov galoce. NAJMAHJŽB »iiOtoD U TITO JX SO »ALOV. BBINJEVBO, za ktero«* tem » portiral brinje iz Kranjske, velja II staklenie sedaj $13.00, TB8PW8-VBC $2.60 galona. DR0ŽN1K fl.71 gvlona. — Najmanj« p^eo^t aa Ifv nje to 4% ffskme. Naročilom J« pciMU tea* Za obiia naročila, »e pr*>« ^ JOHN xum, Bsc1U, 0 U*. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^* tmodernlm kogl|ljičiifc Sveže pivo v sodičkih in buteljkah druge raznovrstne pijače ter uni^l smodke. Potniki dobe pri meni prenoCiSče za nizko ceno. Postrežba točna in izboi Vsem Slovencem te drugim < M toplo priporoča Martin Potokar 164 St. (tata Ara. * ■■ oses mk - , dne 24. Januarja 1901 ▼ državi Sedež v ELY, MINNESOTA- DRADiNlXl: !■! Ill MZ3D06, pmdMdidk, »483 Swing At«., Bo. Ckiem^o, DL IT1F GERM, podpredsednik, P. O. Box 57, Bnddoek, Pa. L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 434, Ely, Minn. KBRtifiNIK, pomožni tajnik, L. Box 983, Book Spring«. Wyo. IVA* Q#YŽE, blagajnik, Box 106, Ely, Mm MtADBOBXDD: 1LOIOJ VTltANT, predsednik nadsomeg* odbor«. Cor. lOtfc At«. hfci BL, So. Loraim, 0. ITAK PRIMOŽIČ, drqgi nadzornik, P. O. Box Ml BreUtk, Mina. MIHAg. KIXJBUCAR, tretji nadwmiik, 11* — 7th 8t., Calmmet, (Francoska paorobrodna Sedež: Frontenac, Kan*. QLLVKl ODBQB: P. O. Box 1M» BrcMk, tajnik, P. O. Box 263, Mwij, blagajnik, P. 0. Box 2M, OFfiAVNI ODMM Frank Madcofiš, IVobUbm, Pnak Prank, Charokee, Prank Bute«, Badloy, Antoa Tmjak, Cfaieopee, POROTNI ODBOR: rVAJT KHRZISNIK, Predsednik porotnega odbora, P Pa. ITAJf N. 006AR, drngi porotxrik, 6313 Bati«r 8C, ITAK 1CERKAR, tretji porotnik, Box 96, By, Mina. Wrtomvwi Unnak, DR MARTIN J. IVEC, Til. N. 0. Box 138, Pa 8t Johet, DL Lrajoraa drufttra naj blagovolijo poiiljati va« dcpMi, ymnwatm ador His« aa glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 494, po svojem tajnika in nobeoem dragem. poftiljatve aaj poAiljajo krajema didKia aa blagajnika: JOfDT OflilE, P. O. Box 106, Ely, Miwi, po svojem aMtopaki ia aobo-Sastopoiki krajevnih drdfctev aaj pofljajo dapUkat vsake tadi aa giaraaga tajnika Jednote. Ta pritofbe od strani krajemik draiter Jedaot« aH posamaniikov saj m yjiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERjMNIK, •sa 198. Budiš*, Pa. Pridejaai morejo biti nstaaisi podatki Draltveao glasilo j« "GLA8 NARODA.' nosno. Ljudje razkrivajo strehe in dajejo slamo živini. Streho pokrivajo nato z opeko. HRVATSKE NOVICE. Umor radi ljubosumnosti. V Bu- Drobnosti. KRANJSKE NOVICE Najstarejša, znanstveno ohranjena najdba strelil. Leta 188*2 so izkopali v starinskem grobišču v Vačah na Kranjskem večje število zanimivih grobov, ki k> segali glasom običajno priloženega orožja in lepotičja še v takozvano bronovo dobo. — Prepeljali tso jih v zgodovinsko - naravoslovni muzej na Dunaj. — Znani kirurg dr. Karel Jeger, ki je spisal več knjig o kirurgiji in se pečal posebno t. kirurgijo v starih časih, je našel med okostjem kost gornjega stegna, ki je imela takoj nad kolenom zasajeno 2Jb cm dolgo, trioglato bronovo ost. Na zadnjem koncu osti je bila okrogla zajeda, ki je služila za pritrditev na pšico ali manjšo sulico. — Ko jeklo trdna, iz izvrstnega brona napravljena ost je gladko prerezala kost, brez da bi jo kaj odrobila aji naklala in se zarila globoko v kostno mozgovo votlino. — Če se potegne ost iz rane, se vidi, da je ost pri vbadljaju in na treh stranskih rezilih popolnoma ohranjena. brez najmanjše poškodbe, in kljub temu, da je prodrla tako globoko v kost prav nič ni >krhana ali na ostrinah otolčena. Notranji kostni zrastki ob rani dokazujejo, da je ranjenec še mesece po dobljeni rani živel in umrl bržkone po daljšem hiranju vsled zastrupi jen ja krvi. — Bržkone se je ročaj pšiee ali sulice pri tem, ko jo je potegnil ranjenec iz noge, tik pri osti zlomil ter je oet sama o-etala v kosti. — Ost je izvrsten izdelek in tako fino in tfkrbno uglajen, da se lahko primerja z da.iašnjimi podobnimi izdelki. — Gladek in globok prerez kosti nam kaže velikansko hitrost in silo streliva, celo odkritje pa spričuje kako nevarna in res ženijalno napravljena orožja in streliva so imeli naši pradedi v boju za njibov obstanek že pred več tisoč leti. Z litrom po glavi. Nedavno sta se bila v neki gostilni v Gradišču v Ljubljani sprla dva delavca in je pri tem jeden udaril svojega nasprotnika z litrsko steklenico tako po glavi, d« ga je znatno poškodoval. Ranjenca je potem v osrednji policijski stražnici policijski zdravnik obvezal. Sprijaznilo ju bode pa sodišče. 160 kron izgubil ali sežgaL Nedavno je v neki gostilni na Marije Terezije cesti v. Ljubljani nek podobar z dežele pogrešil 150 K. za ktere se ni mogel prav nič spominjati, kam da bi jih djal. Spomnil *e je le toliko, da je vrjjel denarnico v zakurjeno pe<\ Ce je bil pa denar v nji ali a«, tega ne ve. Pozneje je našla natakarica na tleh bankovec za 50 K ter mu ga dala nazaj. 100 K pa je bržkone šlo r. dimom v zrak. V Škof ji Loki je umrl Alojzij Je-rala, poseetnik in gostilničar. Nesreča v rudniku. Dne 6. aprila poporodne *o se peljali štirje deiaVei na "šali" v jamo v Idriji. Kar se vrv, in "šala" je bliskoma ne- t padla, prodno je varnostim 4if -WW fa- ns. priprava delovala in ustavila "šaio". Seveda so se delavci pretresli. a ostalo bi bilo pri tem. da ni padla vrv na "šalo" ter najbrŽe udarila delavca Bogataja na nogo, ter mu jo zlomila. PRIMORSKE NOVICE. Regnicoli zadali Slovencu 13 ran! Xa velikonočno nedeljo zvečer so mimoidoči začuli v ulici Carducci v Trstu nelfo vpitje na tleh v krvi ležečega človeka in obenem videli bežati štiri osebe od dotičnega kraja. Ranjenca, ki je bil že padel v nezavest, so spravili na zdravniško postajo in od tu v bolnišnico, kjer so zdravniki konštatirali na nesrečniku 13 ran, od kterih je par smrtnonevarnih. Zdravnik dr. Dolzetti je ob asistenci še treh zdravnikov takoj prevzel nevarno operacijo, ktera se je srečno izvršila. K ranjencu je prišla tudi sodna komisija, ki pa ni mogla nič opraviti' ker je bil ranjenec še vedno v nezavesti. V žepih mu niso našli drugega dokumenta, kot neko slovensko vabilo. glaseče se na ime Karel Jančič. Policija se je takoj podala nato za ranitelji. ki se ji je tudi posrečilo a-retovati štiri nevarne individue: Leonardo Giamino. Sainambulo Viti' Barco Antonio in Giuseppe Giamino, vsi iz Bari v Italiji. Aretiranci — kterih jeden je vigel med potjo od sebe nož. ki ja je pa policaj opazil in ga pobral — se izgovarjajo, da je Jančič prevrnil na tla neko 36Ietno v njih družbi se nahajajoč*« baburo G razi«» vdovo Pol umbo, ki živi z jednim raniteljev v konkobinatu. — Priznavajo .sicer, da so se z Janči-čem — ki jim je nepoznan — prepirali, zanikajo pa, da bi ga bil kdo z nožem zabodel. — Izgovor jim seveda, ni pomagal, policija jih je odvedla v zapore v via Tigor ter jih izročila na razpolago deželnemu sodišču. No, tržaških porotnikov se ti regnikolski banditje nimajo mnogo bati, pač pa upamo, da jih policija izžene in reši Slovence izmed toliko vsaj štirih nevarnih subjektov. Nov hrvaško - srbski tednik "Sloga" je začel izhajati v Trstu kot glasilo tržaških Hrvatov in Srbov. Urednik lista je dr. N. Zvonimir Bjelovu-čič. Izpred sodni je v Gorici. Javnega nasil>tva je bil obtožen SOletni Peter Toloj iz Červinjana. Ko «?o ga aretirali redarji, se je branil z vso silo ter skušal iztrgati se jim iz rok. Sod-nija mu je prisodila 5 mesecev težke ječe. loletna Ivana Grmek iz Kobilje-glave je zmaknila gospodarju Al. Mu-žina 30 K Sodnija jej je prisodila teden dni težke ječe z jednim trdim ležiščem, kar naj bi vplivalo na deklico tako, da nikdar ne seže več po tujem blagu. Razžaljenja "Veličanstva" je bil obtožen .151 e t ni Alojzij D urnik iz Velikih Žabelj. Sodnija ga je oprostila obtožbe. Štajerske novice Pomanjkanje krme je v mnogih krajih na Štajerskem naravnost nez- ševcu na Hrvatskem je ubil kmet Zu-bek vrnivši se iz Amerike svojo ženo. Preklal ji je med prepirom s sekiro glavo, ter se izrazil pri aretaciji, da mu je žal. da ni pobil še 7 svojih otrok. K grozodejstvu ga je napeljalo obrekovanje sosedov proti njegovi ženi za časa njegove odsotnosti. V Devi na Hrvatskem je našel rudar P. Gabor na cesti zavitek, v kte-rem je mislil, da je tobak. — Ko ga je doma odvijal, je nastala grozna eksplozija, ktera mu je odtrgala obe roki ter mu razmesarila prsi. V zavoju je bil din ami t, kterega je kdo ukradel in na poti domov zgubil. Pravična kazen. Kmet Marko Št ran gar v Gjelekovcih na Hrvatskem je prišel nedavno po navadi pijan domov in se začel z ženo prepirati. Vzel je puško, vlekel ženo v kuhinjo, ji pokazal koledar, češ, naj si dan zapomni, in jo udaril e kopitom. Pri tem pa se je puška sprožila in kroglja mu je šla črez prsi. Kmalu nato je izdihnil. Strašen vihar v Liki. V Popinji v Liki je vihar poruši! dve hiši, ubil sedem ljudi in uničil 2(H* ovc, ki so zmrznile in od gladu počepale. Žrterv verskega babjeverstva. Kmetski fant J. Serafi iz Vagoza na Ogrskem je postal blazen. Pobožne ženske v vasi, ktere so bile tudi na glasu, da znajo tudi zdraviti, so očeta prepričale, da je sin obseden od hudiča, kterega more le z razbeljenim železom odgnati. Kmet v svoji verski blaznosti in premofcenju od dozdevnih svetohlink res razbeli železno ploščo, na ktero posadi in dobro pri veže svojega sina ter začne med glasno molitvijo vražnie izga njati hudiča. — Hudič je res šel, odnesel pa je seveda tudi življenje nesrečnega mladeniča, kteri j e med strašnimi mukami vsled groznih opeklin umrl. Grozen prizor, kterega so hotele ublažiti babnice z glasno molitvijo, nam kaže, kako globoko pre-slepljen je moral biti oče, da je verjel vpričo groznih bolečin in bolest nega krika svojega sina zatrjevanju žensk, da mu bolečine provzroČa le hudič, ki zapušča mladeniča, kteri bo po njegovem odhodu ne samo duševno popolnoma zdrav, marveč tudi o-pekline ne bodo vplivale nanj in bo vstal s plošče kot prerojen v svetem Duhu. RAZNOTEROSTI. Kje je moj brat FRAN KRIVEC t Pred enim letom sva akupaj delala v Coloradi. Prosim eanjene rojake, Se kdo ve sa njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam oglasi — Loka Krivec, Box 39, Camp 19, Davis, W. Va. (23-27—4) NARAVNA CALIFORNUSKA V1IM NA PRODAJ Dobro Crno in belo vino od U 4c e centov gaiona. Staro belo ali črno vino 90 ento« gaiona. _ 65 centov ral< [dor kapi manj kakor 38 gal— rima. posodo p : po $2.50 laCati. mora sam _ Drošnik po $2.50 gaio: Sladki moit 24 stekL $5.00. Novo vino od leta 1908 ima ■izko ceno. Pri večjem naroČila dam popasL Z poitovanjem STEPHEN JAKSE, Crockett, Contra Costa Ce„ California mtm ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, MOMOSTA IN UUftiftAfcri PoitnS paraiki ao:l *La Prorence" na dva vijaka.................14,300 ton, 30,000 ac-mpsm. «i "La Savoie** „ ^ ..................12,000 ^ 25,000 , , "La Lorraine" ei ..................12,000 / 25,00C . 5La Touraine'' . a ^ ..................10,000 „ 12,00C "La Bretagne"4,... -............................ 8,000 it 9,000 r «iU Gasgognc"................................ 8,000 „ 9.00C Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORi corner Pearl Street, Chesebrough Building f &r»ikl adplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih od *iflf VTooladne iz pristanišča fit. 42 North Biver, ob MortoB 8w ^ La Bretagne •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA 8AVOIB La Bretagne 29. aprila 1909. *LA LORRAINE >. ma> 1MI *LA PROVENCE II. smja 10W *LA 8AVOIE m mmjm If* «LA LORRAINE 27. maja UO0 *LA PROVENCE FOanVA PLOVITBA. Lepi p«rnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje ia New Točka 1 | s jasnam »vsa: ^^e K.02:miinSKl, gener&rm KTk^wtyor ** ij. GHi NA PRODAJ Radi odhoda v stari kraj prodam HIŠO in LOT. H i č« je z enim nadstropjem in dobivam $20 najemnine, poleg tega pa £e sam s svojo družino notri stanujem. Lot je iirok 39 čevljev in leii Nasilstva proti Slovakom. Pri vo-'11* ^gslu trgovinske ulice. V po- lit vi v pazinskem okraju je bil dne 5. aprila izvoljen madžaronski kandidat dr. Oehaba proti Slovaku dr. Milanu Ivanki. Ivanka je dobil 636 glasov, Oehaba pa 969. Za Madžara Oeihabo so glasovali mrtvi, v Ameriko izseljeni in neprisotni pod varstvom 400 orožnikov. Predsednik ene volilne komisije je bil dr. Ivanke o-sebni sovražnik, madžarski župnik Chrenka. ki je načeloma odklanjal skoro vse one volilee, ki so hoteli dati svoj glas slovaškemu kandidatu. "Nepszava", glasilo soe. demokratov na Ogrskem piše: "Vse občine so žandarji zasedli, kteri so dobili od političnega oblastva povelje, da s puškinim kopitom naženejo vsakega iz občine, ki razdaje letake proti Oehabi. Trije železniški delavci so razdajali madžarske letake na kterih so bili našteti grehi koalicije proti ljudstvu ter se železniške uslužbence pozivalo, naj ne glasujejo ne za Ivanko ne za Ochabo. Orožniki so je prijeli in peljali pred političnega uradnika. Ta jih je sprejel z besedami: Zakaj niste te lumpe ubili; ako še enkrat dobite take puntarje v roke, počite ga s kopitom po glavi, da pogine." Ta dični uradnik bode tožen, da je navajal orožnike k umoru, — toda pred ogrsko justico so taki poštenjaki vedno nedolžni. Napad na igralce med igro. V gledališču Hadrian v Rimu je bila napovedana nova predstava Feme, v kteri bi gola ženska predstavljala v umetniških pozah mistične prizore. Mesto nje sta nastopili na odru dve slabo oblečeni ženski, na kar je občinstvo razjarjeno planilo nad igralce. ter bi bilo vse linčalo, da ni došlo pravočasno vojaštvo. Velik pretep v dunajski kavami. V neki kavarni v Rottenthurm-ulioi je bil nedavno krvav pretep med srbskimi dijaki in drugimi kavarniškimi gosti. Srbski dijaki .so pobili vse steklenice, kozarce, stole itd. Plačilni natakar je bil pobit s stolom in je ranjen. Nekteri kavarniški gostje so tudi lahko ranjeni. Srbske dijake so aretirali. godbi stoji dovoljenje za vsako trgovino, a najboljše za gostilno. Hiša stoji bolj nazaj pri Alley in naprej je lot prazen. Jaz bi delal hišo, pa sem dobil dedščino po stariših, za ktero sploh nisem znal celih 43 let. Ceno pove lastnik: Ivan Nemanič, 3801 Cedar St., Indiana Harbor, Ind. (21-29—4) Kje je JOŽE BEZEK? Doma je ia Semiča št. 20 na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, kdor mi naznani natančneje o njem, da je živ ali mrtev, dobi |5.00 nagrade. — Joseph Scharabon, 415 W. Michigan St., Duluth, Minn. (21^—1-5) Kje je moj sin MARTIN LIVKt Doma je iz Gorenje vasi, pošta Šmarjeta. Pred 6 leti je Se! v A-meriko ter se nastanil v La Salle, HI. Pred tremi leti mi je zadnjič poslal naslov iz Bened, 111. Prosim cen.i. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, sem v velikih skrbeh, ker že tri leta ne vem, kje se nahaja. — Martin Livk, Gorenja vas, poŠta Šmarjeta, Kranjsko, Austria. Europe. (21-29—4) Kje je moj brat JOSIP ŠKOFI C T Pred dvema letoma je odšel iz Waukegan, HI., nekam v Minne-soto in ne dobim nič poročila od njega. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, mn bodem zelo hvaležen. — Valentine Škofic, 910 Market St., Waukegan, HI. (24-27—4) Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: "X milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800.000.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni-zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsein svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« tora] tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so dišča nalagajo denar maloletnih otrok iti varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. 6104 Saint Clair A«e. N CLEVELAND, O. AVSTRO-AMERIKANSKA Ck (preje bratje Cosulich.) ** Najpripravoejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovenca & »m m Kje je MATIJA NOVŠAKt Doma je iz Božtanjske fare. Pred 3 leti je bil v Clevelandn, potem pa sem cul, da se je preeelil v Johnstown, Pa. Sporočiti mn imam važno stvar od njegovih etariiev is domovine. Ako kdo ve sa njegov naslov, ga prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se mi sam javi. — Aloysins Pirman, 8209 Marble Ave., S. E-, Cleveland, Ohio. (24-27—4) Kje so moji bratje FRAN, MIHAEL in MATEVŽ TURŠIČt Doma so iz Cirknice št. 212 pri Rakeku. Pred kaeimi štirmi leti so prišli v Zjedinjene države. Prosim jih, če se mi hoče kteri oglasiti. John Tnršiž, Box 2, Camp 86, Felix, Pa. (24-27—4) Kdor želi Čuvati svoj denar, kadar potuje preko New Yorka, naj se zanesljivo obrne na j e d i n o slovensko-hrvatsko gostilno, kjer dobi vsak čas najboljšo postrežbo. Domača brana in čiste sol>B so rojakom vedno na razpolago. Dobi se vedno dobra pijača ter vsakovrstni avstrijski in herce-govački tobak. Svoji k svojim I Novi parnlk na dva vijaka "Mabtha Washington". ^BOULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM iN R* 1SKP0414 «tT64>alani j« rahtt<1 j as «▼» lMtfo brasiDtel f braqjsrv: IHI um Htfktv li K«TOKA n H. mniu Ni TRSTA ...... LfUBLJASH S^tiilfiS MitpSllffi 1 Ant. Pličko, 137 Washington m^ • r ^ * ^ nbWyork, n.y. 1 Phelps Bros, ft Con Gea. Agente, ZAGIBBa......................... KJkBLOVGA.................... DL SiilfP «0 TBSTA a!« BJ6KU.............. Stmt, nWTHi • -i-'.v . . V balkanskih soteskah. * * Pogodil si, Ta ara ne bode kazala le are, temveč tudi minute. Si li že videl kako tako trrof" "Joj, joj, drag? Sahaf! Tvoja umetnost, tii velika!" tako si mislim sam pri sebi. Potem mu glasno odgovorim: "Da, oglej si mojo uro. Ona kaže leta, mesece, dneve, ure, minute in sekunde." Uro mi vzame iz rok in jo začudeno ogleduje. "Efendi, in ta ura gre pravilno?" "Povsem natančno." ''Toda teb številk ne poznam." "To je pisano v tebi nepoznani pisavi. Toda slišiš je lahko, kako gre. Nastavi jo na uho in se prične še bolj čuditi. "Alah akbar!" vzklikne končno. "To uro je izdelal Alah. ali pa vrag!" ' "0, ne, izdelal jo je navaden urar v Frankistanu, ki je pa ni hotel prodati. Ko je umrl, jo je dobil njesov dedič in po smrti tega, sem jo jaz dobil!" "Se ura lahko odpre?" ^ "Da." "Odrpi jo, da vidim, kako izgleda od znotraj." "Zdaj ne; toda v Džnibašli si jo lahko natančno ogledaš. Tam bomo imeli več časa, kakor tukaj." "Toraj nameravaš takoj oditi?" "Da. Toda preje hočem izpolniti dano besedo in napisati tvojemu očetu maii verz, kteri mu bode v tolažbo v njegovem trpljenju." "Verz iz vašega sv. pisma?" "Da." "Toraj pojdi z menoj: jaz mu ^a p ročicam it. on se bode nepo- j pisno ve.-elil.'* Vrne\a >e v prvo sobo in tam reče Sahaf bolniku: "Oče, se li se «p>minjaš na stareera kristjana, ki mi je /apisai i one lepe besede ?"' Oče mu vprašanje potrdi z očmi. "Tudi ta efendi je kristjan in bode tebi nekaj napisa,!. To ti potem i preberem.'' Medtem odtrgam iz knjižice listek papirja, napišem nanj verz. ga : izročim Saliafu in slednji prične citat i: "Jašar sam jašar im Alaha, e! a rs um elarim Alaha, jašarim jagod ečarim olirim Alaha." To se pravi po slovenski: "Ako živim, živim Alahu; ako uinrjem. umrjern Alahu in vsled tega naj li živim ali umrjem, sem last Alaha." StarČkove oči postanejo rosne. Potem pogleda na svojo roko, s ! ktero ne more gibati. "Efeni.. oče te prosi, da rnu podr.š desnico", razloži mi njegov sin. Temu pozivu -t takoj oJzov.ui in obrišem tudi solze starčeku. "Alah je dober, moder in pravičen", rečem potem. "Njegove ude je zvezal, toda le radi tega. da zamore tvoja duša tem marljiveje z njim občevati. Ko l>ode nekoč tvoja du-a na mostu v večnost prišla do obeh angeljev, ki preizkušata dejanja umrlih ljudi, potem bodeta pronašla, da je tvoja potrpežljivost težja, kakor vsi tvoji grehi. Naj te pričakujejo vse radosti v raju!" Starček zapre svoje oči in na njegovem nagubanem obrazu se pojavi mir kot odsev njegove pomirjene duše. Oči še ni odprl, ko sva s Saha-fom ostavila kočo. "Efendi". reče Sahaf. "čemu pa ni.-i napisni one vrstice v jeziku, kterega sedaj govorimo?" "Tudi koran ni spisan v novej arabščini. Vsak tak izrek se mora napisati v častitljivih besedah. Toda čemu govoriš sedaj z menoj drugače, kakor prej?" "Jaz?" vpraša me Sahaf v zadregi. Ko .-va m v drugič se-Ia. nu je namreč tikal, dočim me je preje vedno nagovarjal z "vi". "Ker te imam rad. Morda se radi tega jeziš?" "Ne. Pojdi |o tvojega konja, da odjezdimo v Džnibašli." Medtem, ko odide za kočo in ko čakava z Halefom nanj, bi najraje vprašal Halefa po njegovih dogodkih: toda krog naju stoji velika množica ljudi, kteri vsi jrovore o onem. kar se je ravnokar pripetilo. Vsi se zanimajo 7* nas tako, da o kakem govorjenju 7. Halefom ni moglo biti govora, Kmalo >«• ;iarra pridruži Sahaf in potem odjezdimo hitro v gozd, kajti nestrpno sem čakal, da se pridružim zopet našemu Ošku in Omarju. Med ježo pričnem Halefa izpraševati: "Tako dolgo sem moral na vas čakati, toda kljub temu niste prišli. Ste li morda zgrešili pravo pot?" "Ne. eft-ndi, ostali smo vedno na pravej poti, ktero si nam opisal: "Mene* Haleft" "Da, aidi, tebe!" ^ "Ali me &e tako malo poznal? Toliko časa si že z menoj in storil si mi vse pokio vslug. Tudi danes si me re&l gotov« smrti. Ti si moj prijatelj in čuva tel j — ia kljub tema se me bojižT Pojdi, pojdi, dragi Hft-letf! To ni lepo od tefee!" N s "Ne, ne, ni bilo lepo od mene, da sem lopovu postil uteži!" '1 Toraj je pobegnil?" *' D.a, pravilno pobegnil.'' "Sedaj pa že vem: s tovornim konjem je ušel, jeli?" "Da, s konjem, ki je bil natovorjeo z darovi in kterega. nam je dovede! vratar M al hem." *4,Naj gre k vragu!" Halef se prične čuditi in postane skoraj jezen. "Kaj? "Kar tako naj bi ga pustili?" vpraša. "Tega nisem storil. Jezdili smo za njim precej daleč nazaj, kajti hoteli smo ga na vsak način prijeti. Toda prehitela nas je noč in tako ni bilo mogoče videti njegovih sledov!" (N* priMojiL) FRANK SAKSER COn 82 Cortlandt Street, New York, N. *. Podružnica 6KH ST. CLAIR AV& N. CLEVELAND, O, Cenik: knjig, katere se dobe v zalog; SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 CORTLANDT STREET, NEW >CRK, N.Y DUŠNA PAŠA (pisal ikof Fr. Baraga,) platno, rudeia obresa 754, broširana 60^. JEZUS IN MARIJA, vezano vlono-kost $1.50, fino vezano v usnje $1.20, vezaao v platno 404-KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, veeano v slonokost $1.60. MALI DUHOVNI ZAKLAD, Ufrin, zlata obreza 90^. NEBEŠKE ISKRICE, vezen« v platno 50*. OTROŠKA Pt^Z^OST. POBOŽNI KRISTJAN, fino ^nano $1. 20. RAJSKI GLASOVI, 40« SKRB! ZA DUŠO. elata okr v»-7*ri« $1.25. SK«'E JEZUSOVO, vet. 60« SV ROŽNI VENEC, ve«. $1 SV. URA fclata obreza. mm. $1.20 VRTEC NEBEŠKI. platno 7»« nokn^t .mit. #1.50 treh kraej- DETELJICA, fcvljenje akrih bratov, DOMAČI ZDRAVNIK PO KWEIFU, 60$. DOMA IN NA TUJEM, K*. DVE ČUDOPeLNI PRAVLJICI, UČNI KNJIGI toda li pri Halef obmolkne in me od strani pogleda, da tako izve, sem dobri volji, da mi zamore povedati kaj neprijetnega. Naravno ie. da «em bil tedaj pri dobri volji, kajti na potovanju sem vedno tak, da jaz sevladam voljo, ne pa ona mene. Le na ta način in potem, ako uvažujemo tudi voljo druzih, je mogoče sevladati samega sebe in druge. V ostalem me je pa Halef rešil iz obupnega položaja, tako, da sem mu rroral biti zahvalen. Pole. tin me hadži zelo začudeno pogleda, v*] ra- i Halef z zadovoljnim glasom, n mrrv:i in to mi je popolnoma prav!" e li prav razumem?" me razumeš.'' jeziš, da je odšel?" "Toraj "Ne, baš nasprotno tebi in njemu sem za to zelo hvaležen." "Toda čemu?" "Ker nas je kavw le ovimL" v "Toda čemu si ga vzel sebojt" "Par kavasov bi nam sicer nekoliko koristilo; ker pa ti ljudje ne majo jezditi in ker je njihov poveljnik raje poveljeval, kakor da bi po-slošal. potem je vsekako boljše, da jih ni vež pri nas." "Dobro! Rešil si me velike skrbi, kajti v resniei sem se bal." ANDREJ HOfB, »0*. AVSTRIJSKI JUNAKI, nevea. 70*. AVSTRIJSKA EKSPEDICUA. «0*. BARON TRENK, M*. BELGRAJSK3 BISER, 16*. ttENEŠKA VEDEŽEVALKA. | BOŽIČNI DAROVI. 15«. BUCEK V STRAHU. 26*. ; BURSKA VOJSKA. 30* BO.TTEK V DREVO VPRElEN VITEZ. 10*. i CAR IN TESAR, 20*. I ČRNI BRATJE. 20*. ' ČRNI JURIJ, 82 rveskov sknpaj $5.56 CERKVICA NA SKALI, 10*. CESAR FRAN TOBIP, BO*-CESARICA ELIZABETA, lf|. CIGANOV A OSVETA, M*. rVETINA BOROGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO, BO*. DAMA S KAMELAMI, broUrana $100 DARINKA. MALA ČSNOG^SKA, ELIZABETA, 30*. ENO LETO MED INDIJANCI, 20*. 'ENO URO DOKTOR, fekngr*. 20*. ERAZEM PRED JAMSKI. 16*. ERI. 20*. EVSTAHUA, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUDON, 2b4 GEORGE STEPHENSON. ae- leenic, 40*. GOLOBČEK IN KANARČEK. 16« GOZDOVNIK. 2 zreška aknpnj 70* GOČEVSKI KATEKIZEM. 20*. GRIZELDA. 10* GROF RADECKI. 20« GROF MONTE CHRISTO, svetovna ■ knjižica. 2 knjigi Ono rezan« akn-paj$4.50. GROFICA BEEAČICA, ISO rreekov skupaj $6.50. HILDEGARDA, 20« HEDVIGA. BANDITOVA NEVESTA, 20« HIRLANDA, 20« IVAN RESNICOLJUB, 20« IZ AN AMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUfiO. 20« JAROMIL, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 zveekov, n- metno vezano, vsak zvesek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20* KAKO POSTANEMO ŠTABI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE. 50« KRVNA OSVETA, 15* LAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKSIM1LJAN I., cesar mekikan- ski, 20* MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZA zveski skupaj $2.26. MALI SVEZNALEC, 20* MARIJA, HČI POLKOV A, 20* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA. 10« MIKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI, $1.00. izdaja, i MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 16* MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 90* MU ČENIKI, a. Aikere. elefnntno vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIIL 20* NAJDENČEK, 30* NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI, Žirevmk, 2 sve- zki, vez. vsak pe 00* NARODNE PRIPOVEDKE, 0 rrez- ki, vsak po 20* NASELJENCI, 90* NASELNIKOVA HČI, 20* NAŠ DOM. Zbirka pevsti Tank BO* NA VALOVIH JUŽNEGA MOKJA. 15* NEDOLŽNOST PBHGAJANA POVEUČANA, BO* NEZGODA NA PALAVANU. I NIKOLAJ ZRTNJFKI, 20* OB TIHIH VEČERIH. «oo $2.00. OB ZORI. 70* ODKRITJE AMERIKE. 40« PAVLIHA, 20* PARIŠKI ZLATA*, 20A. PESMARICA "GLASBENE CE" fino vetau£ BLM. POTOVANJE V tlMPUT, 20* POSLEDNJI MOEIEAKEC, 00* PRAVLJICE (Majar,) BO* PRED NEVIHTO. 20* PREGOVORI, PRILIKE, MEKL BO* PRI SEVERNIH SLOVANIH, 20* PRINC EV GRM, BO* PRIPOVEDKE, r srerid pe B0# PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* 90* Denarje pošiljamo na vte kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsafca ds-narna pošiljatev po nas poslana pride v stari krat >« ... _ _ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poitm« hranilnica. Nikdar ae Se ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandane? tiso* krat Čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter }ih nalagamo v zanesl'.v-e hranilnice ali posojilnice po 4 in 4 x/t odstotkov obresti. Vsak ulošnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obrtot «ul dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje* ]faino za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino z doDnmu w brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere )ednega _ izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslc- vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika iu dat odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako d t or (U en dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi »da> pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za nrtjiarc ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York nc č.a L> nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po Številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožn.m angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo * ažno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Vorku obilo slepanev 1 ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagoteve veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vaa št dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To ic zelo važne >r koristno. avstrijski denar kupujemo in prodajamc pc dnevnem kurzu. Ako poru]e§ v staro domovino in imaš več]e svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš Jn kupi? ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izpiača. nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan, I mail iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem o„ vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačam« 0Ko si namenjen ženo, otroke, ali ps »wm-c nike, ter prijatelje v Ame:» ko vzeti, potrebuješ člo»eku kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zaneslinc n» nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. M ^aatc pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo voin-e 191 ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduč mo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako «aa nimajo nobenih zaprek. Na naselniŠkem uradu (Elli* J»>»dc služimo jim vedno v najboljšo pomoč. le prezreti! Imateli v staro domovino komu ft» ko pooblastilo poslati, obrnite se n» nas, mi vam ceno. in brzo postreže mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako žeh kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svoje vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo imel «s rnt>«ti ko se domu vrne. 2200Z RIBIČEV SIN, 10* RINALDO RrftALDINI, 20* ROBINSON, brofcran, 80* RODBINSKA. SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, * zvaafa $2.50. ROKOVNAČI, narodna ifrm 42* ROARSKO ŽIVLJENJE, 20* RUSKA JAPONSKA VOJSKA, i zvezkov 75* SANJSKE BUKVE, velike, 20*. SENILIA, 15* SITA, mala ffiiMloeta&ka, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 20* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 2 svesk* po 20* SPISJE, 15* SPOMINSKI LISTKI IZ AV8T»LJ SKE ZGODOVINE, 20* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STOLETNA PRATIKA, 704. STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, «0* SV. GENOVEFA, 20* SV. MOTBURGA, 20* SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 15* ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak p« 20« i Šaljivi SLOVENEC, 75* S PRESTOLA NA MOKDlČE, BO*. ŠTIRI POVESTI, 20* TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FTLEMON, 80* T LUNO LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 mrmkov 00.50. TRI POVESTI GROFA TOI^TOJA 40* _ TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjiiea broftirana f2.2Q, Bao v«- tn MATI V DELU JE REŠITEV, BO* VENČEK PRIPOVE8TL 20* V GORSKEM ZAKOTJU, BO* VOHUN, 80* VRTOMIROV PRSTAN, 20* V ZARJI MLADOSTI, 30* WINNET0U. deii jre«U«taa zvezka, fl.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, §0* ZLATA VAS. 25* ZLATOROO. $1.25. ZMAJ IZ B08NE, 60« Z OGNJEM IN MEČEM, «2J* ŽENTNOVA SKRIVNOST, 20* ŽALOST IN VESELJE, 46*. IEMLJTVTDI: ZEMLJEVID KRANJSK9 DB&F LE, mafi 10* ' _ ZEMLJEVID AVSTRO - 0GSBKK veliki 25*. maG 10* ZEMLJEVID EVROPE. 200, Mali 10* ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH BR ŽAV, 25* S ^ Velika zaloga vir»a in žganja. 1 Marija Qrlll jg Prodaja belo vino po.............70c. galicc 5 " črno vino po .......... 50c. ^ Droinik 4 galone za.......... ........$11.00 V Brinjevec 12 steklenic za..............$12.00 9 pg®,^/ aH 4 gal. (sodček) za.............. $16 00 ^ naročbo ee priporoCa g Tjpr A4ARIJA GRILL, ^ 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. 1 »T- i*» it. »i ^ vvvv^l Frank Petkovsek 718-720 Market Street. WAUKEGAN, & & & 1LLINO& « v K*—» Drndal« fina VINA, najbolj}« ŽGANJE ta riuuojd iz vrata« SMODKE — PATENTO-V ANA ZD Prodaja Pošilja V ANA ZDRAVILA. VOZNE LISTE •kih črt. DENAR » stari kn£ua«l$n h poiteao. Zastopnik "Gla« Naroda" 82 Cortlandt S tract, New York. HARMONIKE bodtal kakorSnekeli vrste uaeiafcm ti popravljam po aajniijih oanah, a deli trpeino tn zanesljivo. V poplavo u nctljivo vcakdo poSljc, ker sem ic ntt 18 let lokaj v tem posla in sedaj v trt jem laatnern dom«. V popravek vsa-mam kranjske kakor vse droge karste nlke te račsnam po deln kakorino k«« sahtev* bret nadalinib apraSanl. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, t POZOR ROJAKI! NoToisckjlcDc garantlrar.. m*";iO . plelaste in P[oicfcradce »d v ' trdnih lep- a^ir >rk; -n noma nastajo ! *ii trganj- v nogah, rokah In kriii. Vam p-, polnoma. odstranim. P o t r-; 'jcT* kut je oCesa, 'oradcvlce io oitb inc Va v S dneh popolnoma odstranim, da j to resnica sejaivCi fROO UpriJaJtt ■ _Pri JAKOB VABC1C, P. 0. Box 69, CLEVELAND, 0 ZA KADILCE! Prodajam cigaretni tobak poetmne prosto po Ble