-----   366    -----
Kmetijstvo.
Odpust zemljiškega davka in sladorne
premije.
„Novice" so bile jedini slovenski list, ki so o svojem času povedale, kako so slovenski poslanci glasovali, ko je šlo za popust zemljiškega davka vsled davčne reforme. Naše pisanje pač nekaterim gospodom ni bilo všeč, ker se je spoznalo, da nekateri poslanci, kateri doma po shodih vedno govore, kako je jim na Dunaju interes malega kmeta na srcu, na Dunaju pa v resnici toliko ne gledajo na kmeta, temveč so jim koristi bogatih veleposestnikov bolje pri srcu. Ko bi se bil vsprejel dotični Pacakov predlog, bi bili imeli kmetje od dotičnega popusta kaj dobička, tako se pa jim odpiše le nekaj krajcarjev, dočim se bode nekaterim veleposestnikom, ki sami ne vedo, kako se obdeluje zemlja v potu obraza, odpisali tisočaki.
Seveda tudi ni bilo po volji nekaterim poslancem, da je gospod Koblar stvar naravnost povedal na shodu v Idriji. Jeden govornikov nasprotne stranke je skušal vtis te stvari s tem uničiti, da je poslanca vprašal, kako je on glasoval glede premij na izvoz sladorja iz naše države. Kaj je poslanec odgovoril na to vprašanje, mi ne vemo, ker poročila o shodu v Idriji, kakor so jih priobčili časopisi, o tem molče, nam se pa tudi o tem ni od nobene strani poročalo. To, kar je „Slovenec" povedal, da se je sklicevalo na shodu, da interesi kmetov ne morejo biti poslancu nič mari, je tako neumno, da ne moremo verjeti. Sicer mi radi verjamemo, da cele stvari mnogi na shodu niso razumeli, mej drugim tisti najmanj, ki je stavil do poslanca omenjeno vprašanje.
Tudi tukaj je šlo v prvi vrsti za koristi veleposestnikov, kateri izdelujejo največ sladorja. Naš list tega ni zagovarjal, ker dobro ve, da se bogatim češkim veleposestnikom tako slabo ne godi, da bi potrebovali podpore od države. Razlika je pa vendar posebno mej prvo in to stvarjo velika. V prvem slučaju je šlo za precej znatno olajšanje kmetu, v drugem  pa le za neznatno.   Dovolilo
se je namreč 4 milijone povišanja premij. Teh štirih milijonov pa ne plačajo samo kmetje, temveč se razdele na vse davkoplačevalce. Če pomislimo, da zemljiški davek znaša 36 milijonov goldinarjev, dočim znašajo vsi dohodki države na 400 milijonov goldinarjev, potem vidimo, da na kmete dobrega pol milijona pride. In še od tega neznatnega zneska pride jako velik del na veleposestnike. Kmetje bi morda 1 ali 2 krajcarja manj davka plačali. V tem oziru se pač ne splača govoriti o kaki izdaji kmetskih koristij. Kdor o tem govori, ljudi slepi ali pa o celi stvari nima nobenega pojma.
Sicer je pa tukaj šlo se za nekaj druzega. Od sladorne industrije imajo dobiček kmetje, ki v veliki meri pridelujejo peso. To je bilo povod, da so mladočeški poslanci glasovali za povišanje premij, ki veleposestnikom gotovo niso naklonjeni. Da bi morda tovarnarji dosti skrčili izvažanje sladorja, ako se jim višje premije ne dovolijo, mi ne verjamemo, a toliko pa lahko rečemo, da novih sladornih tovarn bi pa gotovo ne zidali. Našemu dolenjskemu kmetu se pa misli s tem pomagati, da se upeljejo ondu sladorne, da bodo kmetje pridelovali in prodajali sladorno peso. S tem dobe ljudje delo, ki ga manjka po Dolenjskem, da jim ne bode treba siliti v Ameriko. To je stvar, ki je po našem mnenju odločila slovenske poslance, da so glasovali za povišanje sladornih premij.
Največja škoda od sladornih premij je ta, da se s tem draži slador v Avstriji, ker ga lahko tovarnarji m višjo ceno izvažajo. Toda kmetje običajno ne rabijo dosti sladorja in torej tudi v tem oziru ne zadeva škodo v prvi vrsti kmeta, temveč druge stanove. Mi ne odobravamo, da so se dovolili sladornim fabrikantom štirje milijoni, ter sploh ne odobravamo, da se podpira veliki kapitalizem, a za svojo dolžnost smo pa smatrali stvar pojasniti, da ne bodo imeli ljudje o tem napačnih pojmov in se zlasti ne bode kmetom dopovedovalo, da so se ti milijoni vzeli iz njegovih žepov. Če je gospod Koblar v tem vprašanju glasoval vzajemno z drugimi slovenskimi poslanci, je pač storil bolje v interesu kmetov, kakor pa kmetom v škodo.