M. Elizabeta
Vladarju na grob.
}iad ZTabo se je grob zaprl,
naš \ra\j\
Jn mi Ce nismo videli, in nisi še med nanai stal, da čul bi naših src pozdrav in jasni spev slovenskih brd, poljan dehtečih in dobray • • . Jn nisi stopil y naš zeleni log, da bi spre/el iz naših rok najprvi šopek poljskih rož ...
Jsfad Cabo se je grob zaprl • . .
povoli, Ijubljsni vladar: slovenska deca najOvenec zvijc, s cvslličjem srčnim naj pokrije
Cvoj tihi grob!
Ipvaležnost O poklanjamo
za Cvoje delo, žrtvovanje; junaku, borcu za naš dom
globoko spoštovanje; vladarju, ki ga dal /e ^og,
Ijubezni žarki cvet... O, prvi naš slovanski kralj,
spomin bo Cvoj nam svel.
Ca srca, \i so zdaj nasula na lihi grob hvaležnih rož, jimaško bodo se strnila y ponosno vrsto zvestih mož, Ijubečih vedao in povsod očetov vero dom in rod.