Qg] »Zasavski tednik- 'e glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ln Litija - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar -Naslov: Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 58 -Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List Izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 540 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din - Cena izvoda v kolportaži 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega podjetja -DELO— v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. F rizianje Steklarni Hrastnik \ ' jkviru II. mednarodnega sejma obrti, ki je bil prejšnji teden zaključen v Beogradu, je posebna strokovna žirija pregledala 2.500 eksponatov na razstavi »Uporabna umetnost v gospodarstvu in vsakdanjem življenju«. Žirija je podelila razstavljavcem 50 zlatih, 42 srebrnih In 9 bronastih odlikovanj ter 8 diplom. Med podjetji, ki »o razstavljala v Beogradu, je dobila odlikovanje tudi STEKLARNA HRASTNIK, ki je razstavila svoje izdelke. Steklarna Hrastnik je dobila za svoje nove vrste stekla in nove izdelke 4 zlata in 1 srebrno odlikovanje. Čestitamo! ev. 26. TRBOVLJE, 22. junija 1960 Cena 10 din Leto Vlil Z OBČINSKE POKONGRESNE KONFERENCE SZDL V ZAGORJU Za uresničevanje napotkov V. kongresa Socialistične zveze V nedeljo dopoldne jo bila v veliki dvorani novega Delavskega doma v Zagorju ob Savi pokongresna konferenca organizaoije SZDL zagorske občine, ki so se je razen delegatov udeležili tudi: France KIMOVEC-Ziga, sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije; Jože KLADIVAR-Leon, poslanec republiškega zbora Ljudske skupščine LRS; Janez PIRNAT, Slan predsedstva Okrajnega odbora SZDL Ljubljana, Ivo TAVČAR, delegat Zagorja na V. kongresu SZDLJ; Rudi BREGAR, član CK ZKS in sekretar ObK ZKS Zagorje; Rado TAUFER, predsednik občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi in predsednik občinskega odbora SZDL Litija. O nalogah organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva v zagorski občini v obdobju po V. kongresu SZDLJ le poročal predsednik občinskega odbora SZDL Zagorje ob Savi, Milan Vidic. Poudaril le, da je treba v prihodnjem °bdobju posvetit* več skrbi delovnim kolektivom in njihovim Slogam in vzporedno s tem Srbeti za krepitev materialne osnove komune, krepiti sistem samoupravnih organov v komuni (še posebej glede na prenos pristojnosti z okrajnih na občinske ljudske odbore in z občinskih ljudskih odborov na organe samouprave), itd. Ena izmed značilnosti razvoja komunalnega sistema je tudi težnja za nadaljnji razvoj gospodarstva. To prizadevanje se kaže tudi v Zagorju, kjer so si letošnje leto z družbenim načrtom zastavili znatno večje proizvodne naloge gospodarskih organizacij kakor v zadnjih letih. Razen tega, da se je v letošnjem letu znatno povečala proizvodnja v vseh gospodarskeh organizacijah v zagorski občini in da obstajajo še vedno določene notranje rezerve, ki bi jih lahko izkoristili za še znatnejše povečanje proizvodnje. Nekatere gospodarske organizacije že pripravljajo petletne perspektivne načrte gospodarskega razvoja; tako ima ta načrt že izdelan zagorski rudnik rjavega premoga, enako tovarna konfekcije, perila in pletenin »Sava« itd. Razumljivo je, da pa obstajajo v zagorski občini tudi možnosti za razvoj novih gospodarskih vej, katero vprašanje bo treba še proučiti. Vzporedno s povečanjem proizvodnje v zagorskih gospodarskih organizacijah pa se poraja vprašanje dviganja storilnosti dela, a tem v zvezi pa tudi nagrajevanje po učinku. —— —,---------------------- Dejstvo je, da v zagorskih go- £,*** at™tata> so odložlli za ntd<>' spodarskih organizacijah že 85 Stalno vojaško sodišče v Aižiru, odstotkov vseh zaposlenih nagrajujejo po učinku, žal pa se je ta oblika nagrajevanja za m mam iuSSHS Madagaskar in mali neodvisna Francoski senat Je prejšnji te-ratificiral sporazum, po katerem postaneta Madagaskar in federacija Mali neodvisna. Federacije Mali Je sestavljena lz sudanske jepublike ln Senegala. Obe državi •°«ta državi francoske skupnosti s Popolnoma neodvisnim položajem. generalna skupščina — 20. SEPTEMBRA |0 najnovej&un lovjetskem pred-jpfcu o razorožitvi je generalni sejmar OZN Hammarskjoeld izjavil, J4 je predlog napredek, ki ga vsi {tofcdravljajo. izjavil je hkrati, da J® zasedanje Generalne skupščine predvideno 20. septembra t. L ODLOŽEN PROCES PROTI DŽAM1L1 BUPAŠ Obravnavo proti S2-letnl Alžlrkl ?*amlli Bupaši, obtoženi poskus- JjM katerega Je bila postavljena rjkda alžirska obtoženka, je skle-jjllo obravnavo preložiti, dokler ne J® preiskava, ki se je pričela dojeno, končana. Ponovno preiska-i° Je zahteval vladni komisar. -drugič je bila odložena sodna f-ravnava proti pogumni Alžlrkl “farnih Bupaši, ki so JI - kakor jP*eJo številni francoski Usti - z "Učenjem izsUUl priznanje. granate na kvemoj v zvezi s protestom proti obisku Pedsednlka ZDA EisenhowerJa na fflvanu poročajo la Dučoa, da Je jTrfJska artilerija na fukienskl kar naprej obstreljevala v 5®eh okrog 18. junija veliki In Kvemoj. Tatan in Ertan. Top-2™tvo na fukienskl fronti Je v jvfh dneh Izstrelilo na obrežne ^°ke Kvemoja 86.000 granat. NAPETO STANJE NA JAPONSKEM Japonskem so demonstracije zdaj ustalila samo v industriji, medtem ko v obrti še ne. V ilustracijo naj navedemo, da na primer v zagorskem avtopre-vozniškem podjetju »Avtopre-voz« odklanjajo ta in druge izpopolnjene načine nagrajevanja. Zdi se nam, da v tej gospodarski organizaciji ne vidijo prednosti novega načina nagrajevanja, ki se je afirmiral že tudi v Zagorju. Gradbeno podjetje Zagorje na primer nagrajuje v celoti vse zaposlene po učinku, v rudniku rjavega premoga bodo s 1. julijem prešli na obračun po ekonomskih enotah, tako nagrajevanje imajo že v Lesno - predelovalnem podjetju, medtem ko se v Podjetju keramike in elektroporcelana na Izlakah na to že pripravljajo. Posebno skrb bo potrebno v prihodnjem obdobju posvetiti tudi gospodarskim in negospodarskim investicijam. Letošnje leto gospodarske investicije ne potekajo ravno po predvidenem programu, vendar vse kaže, da bodo vsa sredstva porabljena in da bodo Investicijska vlaganja končana. Slabše pa je pri negospodarskih investicijah. Želja in potreb je precej ter je razumljivo, da zato ni bilo mogoče vsem ustreči Sedaj pa, ko so sredstva za nekatere negospodarske investicije predvidena v proračunu in družbenem planu občine, pa se žal ugotavlja, da ni načrtov, investicijskih programov in še nekaterih drugih potrebnih stvari. Kaže, da tako ne bo mogoče letos izkoristiti vseh sredstev, id so bila namenjena za nego- zagorske občine 13 krajevnih organizacij SZDL, in sicer tako, da se bodo meje krajevnih organizacij SZDL v prihodnje skladale z mejami stanovanjskih skupnosti v središču občine, v okolici pa z mejami krajevnih odborov. Skrbno pripravljeno poročilo, bogata razprava na konferenci in obsežen program dela zagotavljajo, da bo delo organizacije Socialistične zveze v zagorski občini tudi v prihodnje tako uspešno, kakor je bilo doslej. (ma) spodarake investicije. Zato bo nujno, da se v bodoče pripravi za vsako investicijsko vlaganje predhodno vse potrebno in da se šele potem zagotovijo sredstva, ko bo jasno, da jih bo mogoče izkoristiti. Razglabljati pa bo treba ob tako hitrem razvoju gospodarstva tudi o tem, kako razviti in okrepiti celoten mehanizem družbene samouprave. Statistike kažejo, da sodeluje v organih samouprave vsak 7 občan. To bi bilo zadovoljivo, toda treba je upoštevati, da imajo določeni tovariši še vedno po 3 do 4 in tudi več družbenih funkcij in da bo tako v prihodnje stalna skrb organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva v občini — vzgajati ljudi za prevzem družbenih nalog In stalno širiti krog ljudi, ki bodo sodelovali v orgarfih družbenega mehanizma. Posebno sikrb pa bo posvetiti tudi razvoju in delu delavskih samoupravnih organov, pri katerih ponekod še vedno naletimo na ozkost in zaprtost vase. V razpravi je na pokongres-ni konferenci organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi zagorske občim med drugimi sodeloval tudi sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije, tovariš France Kimovec - Žiga. V svoji razpravi se je ustavil predvsem pri nalogah organizacije Socialistične zveze v prihodnjem obdobju, zlasti še darštva, poglabljanje naše so- vprašanj je pa predvsem krajevnih organizacijah S1ZDL, clalistične demokracije, delo kla beseda o investicijski poudaril pa je, da je potrebno, «... _______ ,______________»uu „oj da se krajevnim organizacijam MOTIV Z GRADU GAMBERK TUDI V TRBOVLJAH POKONGRESNA KONFERENCA OBČINSKE SZDL Za konkretne naloge V soboto, 18. junija, je bila v Trbovljah občinska pokongresna konferenca SZDL, ki je obravnavala konkretne naloge Socialistične zveze v občini na podlagi bogatega gradiva V. kongresa SZDL Jugoslavije. Poročilo predsednika občinskega odbora' SZDL tov. Slavka Borštnarja je nanizalo vrsto odgovornih ter perečih konkretnih nalog organizacije Socialistične zveze v občini po kongresu v Beogradu, in to od gospodarskih do izobraževalnih. Obrazložilo je pomen Razprava je premalo obravnavala prav ta vprašanja. Več pa je dala poudarka splošni afirmaciji Socialistične zveze na vseh področjih družbenega življenja v komuni. Konkretna je bila v določeni meri pri naštevanju gospodarsko-poli-tičnih nalog. Opozorila je na polno zavzemanje organizacije pri nadaljnjem poglabljanju našega delavskega in družbenega samoupravljanja. Na tem področju je bil dan poudarek na večjo uveljavitev delovne- je, kar je prišlo zlasti do i»-raza na nedavnem V. kongresu SZDLJ v Beogradu. Glede nadaljnje decentralizacije našega družbenega in ekonomskega sistema je predvsem opozoril, da gre v prvi vrsti za vprašanje večjega ali manjšega zajemanja sredstev, ki se ustvarjajo v komuni. Naš sistem gre po poti čimvečjega prepuščanja sredstev komunam, v čemer je torej bistvo naše nadaljnje decentralizacije. Tovariš Mikuž je tudi poudaril, da moramo sistem na- SZDL zagotove primerni prostori za delo, ki Jih je urediti tako, da bodo ustrezali potrebam ljudi Pokongresna konferenca je tudi 6iklenUa, da se izvršijo nekatere teritorialne spremembe v organizacijah SZDL tako, da bo v prihodnje na področju ______ _______ _ _ _ ga kolektiva v gospodarski kongresa ne le za samo* orga- organizaciji kot nosilca uprav- grajevanja speljati do konca, nizacijo, marveč tudi za na- ljanja. da bodo delavci sproti dobi- daljnji 'razvoj našega gospo- Pri obravnavi gospodarskih ' ste-po- naših organov oblasti, ter litiki, na potrebo po večjem angažiranju lastnih sredstev v svetlilo mednarodni politični položaj. Organizacijsko poročilo je pa predvsem analiziralo organizacijske probleme ter prilagoditev organizacij SZDL na terenu sklepom in statutu organizacije, sprejetem na petem kongresu, o čemer smo pisali že v prejšnji številki. vali nagrado za svoje delo. Opozoril je nadalje na potrebo polnega izkoriščanja obstoječih kapacitet gospodarskih organizacij, pri čemer je treba voditi obratna sredstva, tako da naj rentabilitetno politiko gospo-kolektivi v večji meri upo- darjenja v podjetjih. ¥BST S ZAGORSKEGA RUDNIKA Leta 1965 - en milijon ton premoga? KAJ PREDVIDEVA PERSPEKTIVNI NAČRT ZAGORSKEGA PREMOGOVNIKA — ŠE ESA PREIZKUŠNJA DELOVNEGA KOLEKTIVA Bilo je pred petimi leti, menda v istem letnem času kot letos. V sejni sobi občinskegp ljudskega odbora v Zagorju se je sešel k izredni seji svet za gospodarstvo in obrt. Dnevni red je obsegal dve točki; perspektivni plan rudnika Za- jj^aemonstracijo proti ratifikaciji gorje in — razno JJ?erlSko-japonskega pakta, ki je Podpisan 18. junija t. 1. Prebi-Tokia se zbirajo pred parla-[JJJJJtom, ,ja b| podpisali peticijo JJk* Vladi premiera KUlJa ln rati-■i.‘'“' Ul amerlško-japonskega pakta, poslanci Klšljeve stranke za-;*Jo odstop vlade in nove par-ntarno volitve, preden bo pakt Pino razveljavljen. Dajvecje letališče V AVSTRIJI Dunaju so prejšnji teden od-V 2 Pajvečje avstrijsko letališče ^voft-echatu pri Dunaju, ki so ga "** graditi 1957. leta. Koscev *5hLeko,M,msk« •OvioT18 ie izjavil v Moskvi, da je jetskl — — Qb»o_______________________ gten,', Datum obiska še ni določen, H, .f® Pa, da bi ta obisk lahko bil *» ko b0 Kuba obhajala —^Parodnl praznik. OBIŠČE KUBO delegacije Kube premier Hruščev sprejel Fldela Castra za obisk na VREME ** ČAS OD 23. JUNIJA DO S. JULIJA: do 2«. Junija nete^'” 8 pogostimi nevihtnimi t. v*Rami, pozneje tudi ob-Jjri ohladitev. — Nekako junija dalje pretežno Ef* h» kasneje močna vro-fjlDlH-m-m z vročino zno-krajevno nevihte. Dr. V. M. Ko je pokojni inž. Malovrh dobil besdo, je počasi, premišljeno začel razlagati načrte rudnika za povečanje proizvodnje. Pri besedici 770.000 ton premoga je pogledal kvišku, se ozrl po prisotnih in nadaljeval ... Ko je končal s svojim poročilom je še dodal: — Prepričan sem, da bo ta maksimalna proizvodnja dosegljiva okrog leta 1961, najkasneje 1962, v kolikor bomo sposobni opraviti vsa rekonstrukcijska dela. • Pred dnevi na primopredajnem zasedanju organa samoupravljanja rudnika Zagorje. Dosedanji predsednik delavskega sveta, Okrogarjev Milan ben* poročilo o delu samoupravnega organa za razdobje zadnjih dveh let. — Brez dvoma so samoupravni organi na rudniku v pretekli mandatni dobi opravili pomembno delo, zlasti če upoštevamo občuten obseg investicij, zvišanje proizvodnje in storitev, razvoj obrata »Varnost« in delo okrog uvajanja sodobnejših oblik nagrajevanja ... Ko obravnava potek proizvodnje v prvih petih mesecih letos, pravil — Plan proizvodnje je bil letos v prvih petih mesecih izvršen s 112,6 odstotka. Proizvodnja je znašala 272.300 ton in je za 32.300 ton nad planom. V primerjavi z lanskim letom je bilo v Istem času pridobljeno za 13.400 ton ali 5,2 odst. več premoga. Sta-lež v proizvodnji in jamskih investicijah zaposlenih delavcev se je v istem obdobju zmanjšal od 2102 delavca na dan 1. 1. 1959 na 1947 delavcev na dan 31. 5. 1960, t. j. za 155 delavcev ali za 7,4 odst. Iz tega sledi, da je podjetje povečanje proizvodnje doseglo s povečano produktivnostjo dela in ne z uvajanjem na novo zaposlenih. Rudniška storitev Jfe v istem obdobju porasla od 1,28 tone na dnino na 1,33 tone na dnino ali za 4,86 odst. tone pa dnino. Potem, ko je govoril o poteku proizvodnje in ko je ugotovil, da se porast proizvodnje približuje maksimalnim možnostim zaradi tesnega grla na separaciji in zasipa v jami Kotredež, preide na obravnavanje perspektivnega načrta rudnika v razdobju leta 1961-1965. 1 MILIJON TON Kot je iz doslej razloženega razvidno, se proizvodnja razvija hitreje, kot je bilo predvideno. Zmogljivost rudnika 770.000 ton premoga letno bo dosežna že pred letom 1962 Raziskave na premogovnih slojih, zlasti v severnem krilu ko-tredeške jame ln orleške ka-dunje in IV. polja kisovške Jame so dale dobre rezultate. Zaradi tega predlagam delavskemu svetu, da odobri dela za nadaljnje povečanje proizvodnje rudnika na 1 milijon ton premoga do leta 1965. Gibanje proizvodnje bo naslednje: Leta 1961 - 700.000 ton; leta 1962 - 770.000 ton; leta 1963 — 800.000 ton; leta 1964 — 900.000 ton in leta 1965 — 1 milijon ton. Nato je dosedanji predsednik delavskega sveta obrazložil, kako bi bilo moč doseči to proizvodnjo in kolikšna sredstva bi podjetje potrebovalo. ZA DOSEGO CILJEV Znano je, da naj bi jugoslovanska premogovna industrija do leta 1965 dala za potrebe jugoslovanskega gospodarstva in predelavo okrog 32 milijonov ton premoga. Če bodo zagorskemu rudniku odobrene investicije, ki jih potrebuje za dosego tega namena v letu 1965, potem lahko trdimo, da bo tudi zagorski rudnik prispeval precejšen delež k znatno povečani jugoslovanski proizvodnji premoga. Če dodamo še to, da smo v Zagorju še do nedavnega ma-nill, da rudnik kljub rekonstrukcijskim delom ne bo dajal nad 800.000 ton premoga, potem je odločitev vodstva podjetja in organa samouprave, da bi kolektiv do leta 1965 povečal proizvodnjo na milijon ton, zelo pomembna. Povsem razumljivo je, da investicijska sredstva še niso vse, so pa osnova za dosego take proizvodnje. Znatna sred- stva bi podjetje potrebovalo tudi za izgradnjo stanovanj in drugih objektov družbenega standarda. Pri omenjeni proizvodnji v letu 1965 bi rudnik moral na novo zaposliti okrog 380 delavcev. Delovni kolektiv bo s tem postavljen še pred eno preiz-hušnjo. Treba je vedeti, da bodo ta dela zahtevala od njega precej naporov, toda znano je, da jih je doslej vse uspešno prestal kljub temu, da je imel na svoji poti nešteto ovir in težav. Zagorskemu gospodarstvu se odpirajo torej še lepše perspektive. Toda napak bi bilo Izhajati s stališča, češ, saj Imamo rudnik in njegovo visoko proizvodnjo, vso ostalo gospodarsko dejavnost pa lahko pustimo capljati nekje zadaj. Nedeljska konferenca SZDL je posebej opozorila na potrebo hitrejšega razvijanja > zagorskega gospodarstva na vseh ostalih področjih, kajti to daje osnovo za rast družbenega standarda v občini. Prav zavoljo tega, ker so perspektive rudnika jasne, je treba skrb in pozornost usmeriti na ostalo zagorsko gospodarstvo in mu nuditi ne le pomoč, pač pa razvijati tudi iniciativo. In če se povrnemo k rudniku? Torej tisto, kar smo pred petimi leti mislili, da je skoraj dokončno, maksimalno, je ali bo kmalu preseženo. Tisto, kar je bilo včeraj, absolutno, je danes relativno, že omajano z novimi dognanji ln ugotovitvami. (v) rahljajo lastna sredstva, manj se pa oslanjajo na kreditno politiko. Našteta je bila vrsta nalog, ki stoje pred komuno in Socialistično zvezo glede izdelave perspektivnega petletnega gospodarskega načrta. Ponovno je bilo poudarjeno, da bo možno ustvariti le toliko, kolikor bo imela komuna na razpolago sredstev. Vprašanje razpoložljive delovne sile, predvsem pa ženske, postavlja v kraju v ospredje izgradnjo posebnega gospodarskega objekta, ki bo omogočil zlasti zaposliti žensko delovno silo, o čemer je zbor proizvajalcev razpravljal na seji zbora proizvajalcev pretekli teden. Posebno plodna je bila razprava predsednika okrajnega odbora SZDL tov. Borisa Mikuža, ki je analiziral najprej politični položaj v svetu po neuspeli vrhunski pariški konferenci, nato pa želel trboveljski komuni mnogo uspehov v nadaljnjem razvoju ln delu. Opozoril je tudi na vlogo Socialistične zveze v našem sistemu socialistične demokraci- Prl investiciiijski politk je pa potrebno imeti trdno disciplino. Investirati je treba sredstva predvsem v podjetja, ki hitro vračajo vloženi denar. Tudi sekretar občinskega komiteja ZK tov. Janez Železnik je prinesel tehten prispevek v razpravi glede na polno razvijanje družbenega upravljanja. pri čemer je opozoril na vlogo zborov volivcev na terenu In na vlogo zborov volivcev — proizvajalcev v sistemu samouprave državljanov v komuni. Konferenca je ob koncu spre j da predlog o preosnova-nju organizacij Socialistične zveze na terenu ter imenovala 31-članski iniciativni odbor za krajevno organizacijo SZDL -Center ter 21-članski imic:ativ-ni odbor za krajevno organizacijo SZDL Franca F^k-s-ia. Volitve v nove kraje- "e odbore in vodstva podri bo- do izvedene v jeseni eh ori-pravah na kongres SZ™ Slovenije, do tedaj pa nai nemoteno delujejo še naipre’ -eda-nje osnove organizacije SZDL v občini. t. Silikoza — zahrbtna rudarska bolezen ne miruje Pred dnevi smo prejeli žalostno vest, da je v Franciji preminil trboveljski rojak IVAN VRESK, sin znane trboveljske družine in brat dveh padlih trboveljskih prvoborcev, Lojzeta in Vilka Vreska. Tovariš Ivan Vresk je odšel v Francijo že v predvojnih letih, upajoč na boljši kos kruha. Trdo delo v rudniku pa mu je nakopalo poklicno rudarsko bolezen v francoskih rudnikih — silikozo, ki ga je po dolgoletnem trpljenju strla dne 30. maja 1960. Pokojnik se je vedno udejstvoval v naprednih delavskih organizacijah in je bil tudi v izseljenstvu član predvsem sindikalne skupine Jugoslovanov v Pas de Calaisu, kjer je opravljal dvanajst let funkcijo tajnika, nadalje je bil drugi blagajnik posmrtne pomočf in član Združenja Jugoslovanov v Sallauminesu v Pas de Calaisu. V tujini, kjer ga je zagrebla francoska zemlja — njegova druga domovina dne 2. junija tega leta, je zapustil ženo in štiri otroke, v Trbovljah pa mater in sestro. Vsem žalujočim ostalim v imenu Izseljenske matice v Trbovljah in v imenu znancev in prijateljev iskreno sožalje — rojaku in prijatelju Ivanu pa naj bo lahka tuja zemlja! Anton Kukoviča Ustanovitev poverjeništva KONFERENCA ZKS V LITIJ! POKONGRESNA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE V HRASTNIKU Konferenca ie dosegla svoj namen Dne 14. t. m. so se obrali Člani ZK osnovnin organizacij Litije, levega in desnega brega Save, Predilnice, Lesne industrije, Rudnika Sitarjevec, Brega pri Litiji, podjetja -Gradbenik«, KGPZ Litija in Zg. Loga na svojo prvo konferenco. Glavna točka dnevnega reda je bila ustanovitev poverjeništva ZK za mesto in bližnjo okolico Litije, ki bo vsklajevalo delo osnovnih organizacij. Ustanovitev poverjeništva ZK je narekovala potreba po koordiniranem delu med osnovnimi organizacijami Zveze komunistov. 2e samo dejstvo da je na območju mesta Litija devet osnovnih organizacij s približno 250 člani, ki delajo na različnih področjih v industriji, obrtništvu, trgovini. državnih ustanovah in kmetijstvu, je narekovala nujnost, da se smotrno razporejajo sile za bodoče delo teh organizacij. Na konferenci so podali referate in koreferate o trenutnem stanju na terenu in bodočih nalogah ustanovljenega poverjeništva, V koreferatu je bil obdelan problem stano- vanjske skupnosti, ki je bila ustanovljena preteklo leto. Stanovanjska skupnost v Litiji ima 2.400 prebivalcev. Vendar so do sedaj v tej ustanovi premalo reševali aktualna vprašanja, ki zadevajo vse prebivalce. Vsebina dela je bila še vedno pod vtisom upravno - administrativnih funkcij nekdanjih stanovanjskih uprav, katerih naloga je bila vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda. Stanovanjsko skupnost pa moramo usmeriti na reševanje skupnih nalog, ki se nanašajo na številna vprašanja družbenega standarda, od urejenega naselja in servisnih služb, do otroškega varstva, pri čemer je potrebna večja pomoč komunistov. Stanovanjska skupnost mora biti močno zainteresirana na problemih stanovanjske izgradnje, urbanistične ureditve kraja, kajti vse to sodi v okvir njenih nalog. Konferenca je priporočila, da stanovanjska skupnost v bodoče pripravi zlasti otroško igrišče ter organizira skrbništvo nad otroki, katerih matere delajo v proizvodnji. V živahni razpravi, ki je sledila referatom, so člani ZK NAS KOMENTAR Bliže drug drugemu Pred kratkim je končala delo posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov pristojnih zveznih upravnih organov in predstavnikov sindikatov, ki je proučila probleme organizacije in finansiranja socialnega zavarovanja in zdravstvenega varstva ter prinesla številne, povsem nove rešitve . rganizacijskih in materialnofinančnih vprašanj, ki imajo namen približati socialno zavarovanje in zdravstveno varstvo zavarovancem, okrepiti vlogo družbenega upravljanja, v sklad1 h — tudi to področje z razvojem komunalnega sistema — odpraviti nekatera administrativna razmerja in odvečni centralizem ter doseči boljše gospodarjenje s pomembnimi družbenimi sredstvi, ki so namenjena za delovanje socialnega zavarovanja. Hiter gospodarski razvoj in spremembe v komunalnem sistemu nujno zahtevajo, ,da se tudi izvajanja socialnega zavarovanja. zlasti še zdravstvenega zavarovanja, tesneje poveže z dogajanji v komuni. Na drugi strani je pa potrebno najti tudi ustrezne organizacijske oblike in ustvariti ekonomska razmerja,na podlagi katerih se bodo vključile tudi naše komune kot eden najpomembnejših činiteljev v delovanje zdravstvenega In socialnega zavarovanja. Decentralizacija upravljanja s sredstvi zdravstvenega zavarovanja bo prispevala k bolj neposredni družbeni odgovornosti organov družbenega upravljanja na tem področju interesiranih organizacij in tudi samih zavarovancev za pravilno reševanje problemov zdravstvenega zavarovanja ln zdravstvenega varstva v komuni. Zato bi se vsekakor kazalo odločiti za ustanovitev samostojnih komunalnih zavodov za socialno zavarovanje, ki bi delovali za območje ene ali več komun in ki bi s svojimi samoupravnimi organi upravljali vse sklade zdravstvenega zavarovanja na svojem področju. Komunalni zavodi naj bi Izvajali in organizirali vso službo v zvezi z delovanjem zdravstvenega zavarovanja za zavarovance vseh kategnrij na svojem območju, razen tega pa bi tudi opravljali nekatera dela s področja dolgoročnih zavarovanj. Nadaljnjo decentralizacijo službe civilnega zavarovanja bi bilo mogoče izvesti tako, da bi prenesli na gospodarske organizacije, državne organe in zavode nekatere pristojnosti in ključna opravila s področja zdravstvenega zavarovanja ln dolgoročnih zavarovanj, saj se je takšno poslovanje že v sedanjem sistemu izka-alo za zelo koristno. Ker bi bilo glede na predvidene razširitve zdravstvenega zavarovanja na nove kategorije prebivalstva treba ločeno obravnavati posamezne sklade zdravstvenega zavarovanja v komuni, bi moral imeti vsak od teh skladov samostojni organ družbenega upravljanja - skupščino zavarovancev, prav tako oa tudi skupni organ upravljanja zavoda — upravni odbor, ki bj ga sestavljali predstavniki skupščin posameznih skla-. dov. Potemtakem bi skupščina vsakega posameznega sklada zdravstvenega zavarovanja z ustrezno kategorijo zavarovancev v vsaki komuni samostojno odločala o prispevku, porabi presežkov in kritiu prtmanjkUaja, o predračunu in zaključnem računu sklada V zadevah, ki imajo skupen interes za zavarovance vseh skladov, kot o organizaciji in izvajanju zdravstvenega varstva in podobno, bi pa odločal upravni odbor komunalnega zavoda. Organizaoiiske spremembe v tej smeri bi torej močno približale delovanie skalnega zavarovanja samim zavarovancem in tudi vskladile delovanje te — za delovnega človeka nadvse pomembne družbene službe z doseženo stop-d^niega sistema finansirania socialnega zavarovania in zdrav-nio razve*a komunalnega sistema. Temeljita reforma dose-s*vene službe ki Jo bo treba nedvomno izvesti hkrati s predvidenimi organizacijskimi snremembami, bi pa morala zagotoviti ne samo ustrezno materialno osnovo za delovanje zdravstvenega zavarovanja v pogojih nove organizacije socialnega zavarovania. ampak tudi mnogo boli racionalno uporabo sredstev in boljše delovanje zdravstvene službe. nadalje obravnavali delovanje posameznih organizacij ZK, zlasti pa LMS. Ugotovili so, da so na sestankih osnovnih organizacij ZK premalo obravnavali delo mladine in vprašanje politično - ideološke vzgoje mladine. Mladina v Litiji je sicer delavna oziroma je njen velik del vključen v razne organizacije in društva, predvsem v športne in telesnovzgojne organizacije, vendar mladina v svoji politični organizaciji nj zadostno povezana. Konferenca je izvolila 15 -članski komite poverjeništva ZK za območje Litija, čigar osnovna naloga bo najširša mobilizacija vseh družbenih sil za reševanje številnih nalog, ki so bile nakazane na konferenci. Na konferenci so nadalje sklenili, da bo ravno dejavnosti v stanovanjski skupnosti treba posvetiti posebno pozornost in združevati državljane za delo prt reševanju vprašanj, ki zadevajo družbeni in osebni standard prebivalstva. Konferenca je prav tako ugotovila, da bo treba stanovanlsko skupnost ustanoviti tudi v industrijskem naselju Šmartno, okrepiti in izboljšati delo krajevnih odborov, ki bodo lahko reševali številne naloge na svojem področju. Sprejeli so še sklep, da bo letno več takih konferenc, na katerih bodo obravnavali rešitev konkretnih in aktualnih nalog. S tem bo pa tudi dosežen smoter ustanovljenega poverjeništva Zveze komunistov v Litiji. Pokongresna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Hrastnik j« dosegla svoi namen. Tako referati kakor tudi razprava na konferenci so pokazali, da »o člani Socialistične zveze seznanjeni z glavnimi smernicami. V. kongresa SZDL Jugoslavije. V razpravi so člani SZDL načeli najbolj pereča vprašanja občine Hrastnik. Predsednik občinskega odbora Socialistične zveze občine Hrastnik tov Franc Grešak je v svojem referatu obširno orisal dosedanje delo SZDL na gospodarskem področju ter nakazal nadaljnje naloge Socialistične zveze. V svojem poročilu je predsednik navedel, da je bruto produkt v hrastniški občini Iz leta v leto naraščal. Tako je znašala vrednost bruto produkta v občini Hrastnik leta 1955 6 milijard 979.455 dinarjev, narodni dohodek 8 milijarde M7.735 dinarjev oziroma narodni dohodek na prebivalca občine 198-000 dinarjev. Lani je pa znašala vrednost bruto produkta v občinj že 7 milijard 422.556 dinarjev, narodni dohodek 3 milijarde 365.039 dinarjev, narodni dohodek na prebivalca v občini na 212 tisoč dinarjev, torej 7 odstotkov več. Za leto 1960 se po družbenem planu občine predvideva zvišanje narodnega dohodika za 12 odstotkov v primerjavi z letom 1958. Da bo družbeni plan v občini Hrastnik za leto 1960 realiziran, j« porok Izpolnitev planskih nalog gospodarskih organizacij v prvem tromesečju letošnjega leta s 25.3 odstotki. V OSPREDJU JE BILA RAZPRAVA 0 NADALJNJEM RAZVOJU GOSPODARSTVI V OBČINI, 0 REKONSTRUKCIJAH POSAMEZNIH TOVARN, 0 KOMUNALNIH VPRAŠANJIH IN STANOVANJSKIH PROBLEMIH Ko ie predsednik obravnaval 5-letni perspektivni plan Občine Hrastnik, je poudaril kot eno najvažnejših nalog skortčšnje rekonstrukcijskih del v Steklarni Hrastnik, v Kemični tovarni Hrastnk, rekonstrukcijo Papirnice Radeče ln Cementarne Zidani most ter Elektrotehnične delavnice v Hrastniku. Nadalje je treba pripraviti vse potrebno za razširitev lesne Industrije. Prav ta/ko potrebno bo, da pričnemo v industriji postopoma uvajati mehanizacije ln avtomatizacijo diel. Najhitreje Je treba začeti reševat kritično stanje v obrti, trgovini in industriji. V naslednjih letih bo treba nadalje zgraditi šolo v Radečah in Vrhovem, pripraviti pa tudi načrte za novo šolo v Sp. Hrastniku. Prav tako je v občini potreben Zdravstveni dom, vse potrebno je treba pripraviti za zgraditev Delavskega doma v Hrastniku. Nujna j« Izgradnja ceste v Hrastniku. Zidanem mostu In Radečah kakor tudi Pa Dolu- V kmetijstvo občine bo treba več investirati, predvsem j* treba skrbeti za ra*-vi.ian.1e obratov KZ Radeč« n KZ Dol pr! Hrastniku, ustanavljati ekonomije, pitališča ln zgraditi hleve za krave mlekarice. V delu Socialistične zveze so posebno važni zbori volivcev, zato ie trebg skrbeti, da btoo v bodoče še boli obtoka«! d' se k delu pritegne še več članov SZDL. Kot kritično moramo oceniti, da »ta bila v občini v letu šemo po dva zbora volivcev. V bodoče bo treba vsako leto Sklicat! več zborov volivcev. Prav posebno pa le bila poudarjena potreba dela v stanovanjskih skupnostih. Sccialistič. na zveza, občinski ljudski odbor in tudi gospodarske organizacije v občini boda morale nuditi stanovanjskim skupnostim, ki so šele v razvoju, več pomoči, da bodo opravljale svoje važne naloge. Na področju občine deluje 13 krajevnih odborov in 4 stanovanjske skupnosti. Dosedanje delo stanovanjskih skupnosti ni še zadovoljivo, nujno ga bo treba pospešiti. Posamezne stanovanjske skupnosti »o na primer že pričele z ustanavljanjem raznih uslužnostnih servisov in .podobno. Ce hočemo, da bodo organizacije SZDL izvršile naloge, ki stoje pred nami, j» pa nujno potrebno, da organizacije dobe prostore za delo. Nadalje bo treba zainteresirati vsakega Slana Socialistične zveze, da »e b0 zanimal za delo organizacije sodeloval v nje!, prinašal' ko-tstne predloge itd- Poročilo, tol ga Je podala na konferenci tov. Fani Vlzovtšek. sekretarka občinskega odbora SZDL Hrastnik, Je zal.ielo vse organizacij sike spremembe v zvezi s sprem en J en im statutom SZDL Jugoslavije. Predlaga se nova te- SEJA SVETA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO PRI ObLO LITIJA Gospodarski problemi Litije Dne 15. t. m. je bila v litijskem zadružnem domu 5. redna seja sveta za kmetijstvo ln gozdarstvo pri ObLO Litija. Dnevni red seje Je bil precej obširen ln Je obravnaval najnujnejše zadve, ki se tičejo tega sveta. Gospodarsko stanje ln perspektivna proizvodnja KG Ponovlče — Grmače, realizacija družbenega plana za 1. tromesečje, pravilnik o pavšalni skočnlnl, zaščitna akcija v poljedelstvu ln problematika v gozdarstvu so bili predmet obravnave. Zaradi važnosti dnevnega reda so bili na sejo vabljeni tudi zastopnik) kmetijskih zadrug. Razprava o Izvajanju sklepov š. redne seje sveta Je pokazala določene pomanjkljivosti, ln sicer da Ce do danes ni Izdelan plan pripustov In plan rojstev telet. To je evidenca, ki Je tesno povezana z uredbo, ki prepoveduje klanje telet. Torej ni osnove, če bi hoteli dognati, kako ae spoštuje ta uredba. Člani sveta so ugotovili, da se precej telet redi, da pa le navzlic temu še vedno precej »črnih« ra-koflov telet. Razprava Je ugotovil«, da se v šestih mesecih na tem področju nismo premaknili naprej ln da Je treba to stanje popraviti. V »vezi z družbenim planom, ki zasleduje tendence napredne živinoreje, je bil sprelet sklen. da «v*t ne bo dopustil subvencije bikov na področju, kjer se lahko uvede umetno osemenjevanje krav. Občinska komisij« po zakonu o racionalnem Izkoriščanju zemljišč se zaredi oblektlvnlh težav ni seti«., Dtekutantle so ugotovlh, da nimajo vse zadruge pravilnega odnosa do prevzemanja kmetijskih zemllllč. ki so na razpolago. Glede na stanje pri KO Ponovlče - Grmače Je bila Imenovana komisija. ki Je vse dobro proučila ln napravila zaključke o preorienta-elll in specializaciji prolzvodnte na tem posestvu. Pomanjkljivosti v preteklosti, kot na primer neažur-nost ln nestrokovnost v knjigovodstvu, delo brez proizvodnega plana Itd. so težave, « katerimi se bori to občinsko posestvo. Realizacije družbenega plana svet ni mogel v celoti obravnavati, ker od zadrug ni dobil vseh podatkov. Plan v kooperaciji Je dosežen z SR odstotki. Plan v živinoreji pa stoji kaj kritično. Zakaj? Ugotovljeno Je bilo, da se živine precej proda, vendar ta živina ni zajeta v pogodbeno reto ln ne doseže tistega, kar bi morala. Razprava Je pokazala, da Je mreža odkupa dobro razpredena, ni na mreže, ki bi organizirala pogodbeno rejo živine, kar le osnovna naloga kmetijskih zadrug. PO SVETU Nadalje Je svet obravnaval predlog pravilnika sklada pavšalne skočnine ln upravnega odbora sklada. Na osnovi odredbe o zaščiti rastlin so dobile vse zadruge obvestilo ln navodila o svojih dolžnostih prt zatiranju škodljivcev ln bolezni. KZ so dolžne na svojem terenu organizirati akcijo o zaščiti. Drugje, kjer to zadruga ne more, so dolžni sami proizvajalci zaščititi svoje posevke. Pod točko dnevnega reda o problematiki v gozdarstvu je bilo ugotovljeno, da je sečnja opravljena ln da so sedaj v teku le gojitvena dela. V gozdarski službi se pred- SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV V TRBOVLJAH KAKO ZAPOSLITI ODVEČNO ŽENSKO DELOVNO SILO Ker si družbene enakopravnosti žena ni mogoče misliti brez ekonomske osamosvojitve, občinski ljudski odbor v Trbovljah že dalj časa proučuje možnosti za zaposlitev žena. V trboveljski občini se namreč ugotavlja veliko pomanjkanje delovnih mest, primernih za žensko delovno silo, ki tiče zaposlitev. V komuni Trbovlje Je bilo po stanju dne 30. aprila t. .. priglašenih 214 nezaposlenih delovnih moči, od tega 9 molkih (invalidov) ter 205 žena. Samo ta Številka 205 žena nam dovolj jasno ponazoruje problem zaposlitve ženske delovne sile v občini, ne da bi upoltevall, koliko žensk je še doma, ki bi se rade zaposlile, a se niso priglasile pri posredovalnici za delo, ker vedo, da ni prostih delovnih mest zanje. Ce primerjamo zaposlitev žena v drugih občinah, nam zapiski povedo, da je na primer v občini Domžale zaposlenih 59,4 odst. žena, a v občini Kranj 51,6 odst., medtem ko Jih je v trboveljski občini zaposleno samo 17,1 odst. Ze iz tega vidimo, da Je v občini Trbovlje zaposlen v našem gospodarstvu majhen odstotek žena glede na njen Izrazito Industrijski značaj. Te številke in pa okoliščina, da Učejo predvsem mlade žen- ske moči kruh in zaposlitev, so dokaj jasen dokaz, ki govori o upravičenosti zgraditve ženski delovni sili ustreznih industrijskih kapacitet, ker dosedanja velika Industrijska podjetja v kraju, tako Rudnik Trbovelje — Hrastnik, STT, Cementarna ln Se druga podjetja za zaposlitev žena v glavnem niso primerna. Reii-tev tega perečega vprašanja je bilo treba iskati drugje. Na seji zbora proizvajalcev ObLO Trbovlje pred nekaj dnevi (16. t. m.) so odborniki obravnavali ta problem. V razpravo so posegli tudi predstavniki obstoječih podjetij ln Se drugi ter vsi ugotovili upravičenost in potrebo gradnje nove tovarne v kraju, ki bi zaposlovala predvsem ženske delovne moči. Bilo bi to podjetje za Izdelavo pohodnikov za IEV-Ljubljana. Na seji so se odločili, da čimprej pričnejo s pripravljalnimi deli. Občinskemu ljudskemu odboru so predlagali, da imenuje na svoji prihodnji seji gradbeni odbor za Izgradnjo nove tovarne v Trbovljah, ki bo najbrž stala v Gabrskem. Novo podjetje bi zaposlovalo okrog 400 ljudi, med njimi 300 žena. Tako bi tudi v Trbovljah rešil! vprašanje, kam z odvečno žensko delovno silo v našem revirskem kraju. ar. videva, da bo precej del prešlo na kmetijske zadruge. Prva taka stvar Je bilo letošnje vlaganje prošenj za sečnjo pri KZ. Vendar so skušnje pokazale ,da je bilo to delo opravljeno precej površno. NAJBOLJŠI UCENCI PRI PREDSEDNIKU OBČINE Predsednik občine Litije ter predsednik Sveta za šolstvo, prosveto in kulturo sta preteklo soboto sprejela najboljše učence Iz občin« v prostorih menze Tovarn« usnja v Srtiartnem. Predsednik občine je ob tej priložnost! obdaril najboljše učence in učenke s knjižnimi nagradami ter jih pogosti! 1. Naito so si skupno ogledali občinsko kmetijsko posestvo Grmače ter Tovarno usnja v Šmartnem — v dvorani Zadružnega doma so pa mladim državljanom predvajali več kratkometražnih filmov, kar je bilo zlasti za otroke iz podeželskih šol nekaj čisto novega. rltorlalna razdelitev za posam«** ne. osnovne organizacije Socialistične zveze. Za naselje PraprSr no se predlaga ObLO Hrastnik da se tu ustanovi krajevni odbor. V razpravi se Je oglasila k ber sedi tual tovarišica Mirna Zupea-čič, ki Je govorila o polenu V. kongresa SZDL Jugoslavije r* zunanji svet. Govorila Je o pomenu vloge, ki Jo Igra naša fr-tava v pomoči raznim afriški« in azijskim državam, ki žele živeti samostojno, neodvisno življenje, do katerega Imajo pravico po vseh naravnih zakonih Prav tako Je govorila o ostalem političnem položaju v svetu, zlt-stl. pa o nalogah, ki stoje pred vsemi državami sveta po neuspeli vrhunski konferenci v Parizu. V razpravi Je nadalje raze# sekretarja občinskega komitej* ZK v Hrastniku, tovariša Marijana Orožna, sodelovala še vrst* diskutantov, ki so obravnavi!! ter prinesli pripombe k podani« referatom, se pa tudi dotaknili raznih perečih vprašanj v občinL Tako so precej obširno razprt*-Ijall o potrebi nadaljnjega razvo. Ja delavskega ln dnižbenega samoupravljanja, o problematiki nagrajevanja v podjetjih ter o njegovem vplivu na storilnost in produkcijo, o Izvajanju planskih nalog ter o problemih v posameznih gospodarskih organizacijah. Precej so diskutanti govorili o delu in nalogah zlbora proizvs-jalcev, ki še ne igra- v okviril povsem tiste naloge, ld mu po njegovi važnosti gre. Zbor proizvajalcev mora biti predvst® koordinacijski organ med gospodarskim organizacijami v občinL V razpravi so govorili tudi o delu krajevnih odborov ter o pomanjkljivostih v njih. Vanje je treb« pritegniti več žena ln mladine. Premalo žena ln mladine |e nadalje v hišnih svetih in drugod. Tako je na primer v hišnih svetih med 400 člani komaj U žena. Tovariš Smodič le govoril o proble. mih v socialnem zavarovanju ter o desetletnih Izkušnjah v delavskem upravljanju. Tudi ljudski mladina bi lahko uspešno sodelovala v stanovanjskih skupnostih. „ Direktor Kemične tovarne Hrastnik Je načel vprašanje rekonstrukcije te tovarne ln njeno pro. blematiko v tej zvezi. Ta tovarni bo po izvršitvi predvidenih rekonstrukcijskih del dvignila svoje dohodke od sedanjih 800 milijonov dinarjev na 2 milijardi 900 tisoč dinarjev, delovna sila SS bo pa povečala tedaj od sed»-njih 260 na 360 zaposlenih. Investicijski stroški v tovarni so pred. videni na l mlljardo 528 mfljonov dinarjev. Sekretar občinskega komltejs ZK Je ob zaključku poudaril pomen nadaljnje vloge Sociallst-čns zveze v naši družbi tn našem delu, govoril o Širjenju m utrjevanju demokratičnosti v raznih organih upravljanja, težiti bo treba, da naše kadre dvignemo politično in strokovno ter v splošni izobraizbl, kajti brez tega ne bomo mogli doseči zaželenih uspehov ne v podjetjih ne v komuni-Težiti bomo morali za nadaljnjo decentralizacijo dela v gospodarskih ln oblastnih organih. Na zaključku konference »o sprejeli konkretne predloge, « Jih bo treba izvršiti v delu SZDL-Tako bo treba že letos Izvesti volitve v vseh organizacijah Socialistične zveze v smislu navodil in statuta, sprejetega na V. kongresu SZDL Jugoslavije. Konferenca Je, kakor smo poudarili že na uvodu, dosegla svoj namen vsi zbrani so pokazali veliko zanimanje za- podana poročila ln v razpravi živahno razpravljali o vseh problemi* komune, ki Jih bo ob vztrajne« delu vseh mogoče rešiti. Na kratko po domovini .iiillilUilH nuinniiiiiiiiraiin Strani vseh svetovnih časopisov so pretekli teden polnilo vesti z Japonske; te razburljive novice so dosegle vrhunec v sporočilu, da se je japonska vlada, pet minut pred dvanajsto od lož 0 a, da bo saproella ameriško vlado, naj odloži obisk predsednika Eisenhotverja, ki se je v Manili na Filipinih že pripravljal, da vzame smer Tokio. Zunanji dogodki, ki so bili predigra temu sporočila, so znani: hude pogosto krvave demonstracije proti KlšUevi vladi, demonstracije proti Eisenhovverjevemu obisku, demonstracije proti japonsko-ameriikemu paktu. Skratka, milijoni ljudi, ki na ulici vpijejo proti vsemu tistemu, kar bi hotela vlada storiti; dogodki so zavzeli včasih tudi dramatično ostrino. Po sporočilu, da Ei»enhower ne pride na Japonsko, se položaj na domači fronti ni bistveno spremenil. Nastanke minuto po polnoči po lokalnem času je bil 19. junija dokončno ratificiran japonsko-amerlški pakt, glavni vzrok, ki je privedel do demonstracij. Demonstracije se nadaljujejo, sedsj ■ zahtevo, naj KiSi odstopi, naj se razpišejo nove parlamentarne volitve in naj šele novi parlament odloči, ali Je japonsko-ameriški pakt polnoveljaven ali ne. Značilno Je, da ao se tej zahtevi pridružili tudi številni poslanci vladne liberalnodemokratske stranke, ki pravijo, da ratifikacija japon-zko-ameriškega pakta ne more biti polnoveljavna, ker ob ratifikaciji ni- so bili prisotni opozicijski poslanci. Druga plat medalje so posledice, ki jih je japonski »njet« vtisnil na med-zavezniške odnose, to je, na odnose med ZDA in zahodnimi zavezniki. Izven dvoma je namreč — ln tega vsi zahodni komentarji ne skrivajo — da je bila odpoved obiska predsednika ily Herald« To Je res usodna utvara, ki vodi do popolnoma napačnih zaključkov ln oeen. Američani so n&Jbrže že po kr#-hu v Turčiji, na Koreji In sedaj na Japonskem prepričani, da ne bi njihova politika vojaiklh oporišč naletela na nobeno negodovanje v prlza- JAPONSKI »NE« ElsenhowerJa na Japonskem najhujie ponižanje in žalitev, ki so jo ZDA doživele po vojni. (Vsa sedma flota Je bila nared,- da demonstrira svojo moč, posebna letala z rezervnimi deli za predsednikovo letalo so bila pripravljena, itd., v Washingtonu -pa so Izjavljali, da ne bo prišlo do sprememb programa v obisku ...). Ko je prišlo iz Tokia poročilo, da Je oblik odložen, je ves zahodni tisk pohitel s Komentarji. Najbolj zanimivi so tisti, ki realbiiično ocenjujejo položaj. Le-ti ne varčujejo s kritikami na račun ameriške zunanje politike, ki Je privedla do izbruha v Južni Koreji, v Turčiji in sedaj na Japonskem. Amerlžki komentarj so, kot je bilo pričakovati, zvrnili vao krivdo, najprej za demonstracije, potem pa za odložitev, na komuniste in na Sovjetsko zvezo, »To je največja stvar, pred katero si v VVashingtonu nočejo odpreti oči,« je zapisal laburistični »Da- detlh državah, če ne bi bilo »komunistov ln Sovjetske zveze«. Resnica pa je prav obratna. Dogodki zadnjih dni na Japonskem naananjsjo ne samo izbruh antipatij do določene politične poteze ZDA, marveč bržda začetek konca In razpadanja določene amerižke politike, politike vojaških oporišč. Predsednik EIsenhower Je na poti v Seul sa dve uri obiskal Okinavo, to je otok, ki je bil prej japonski, po podpisu mirovne pogodbe s Japonsko pa ao ga ZDA vzele v zakup In ga spremenile v vojaško oporišče Na otoku je izkjučno ameriška uprava i<> ameriška oblast, kajti otok ni pod japonsko suverenositjo. Ko Je torej predsednik ZDA za dve ari pristal v glavnem mestu, so mu morali »marine«« z bajonet nn puškah utreti pot skozi množico več tisoč demonstrantov, ki ao zahtevali, da se Okinava vrne Japonski. »BRo je huje, kot smo sploh mogli pričakovati«, Je Izjavil predstavnik ametlikih oblasti ns Okinavi, potem ko Je predsednik Eisen-hower odletel v Seul, Na povratku obižče predsednik ZDA že Taujah, to je prestolnico Tatvina, na katerem se, ob podpori ameriških bajonetov, drži Cangkajiek, ki v različnih presledkih ponavlja, da bo izvedel »invazijo na kitajsko kopno in osvobodil Kitajsko,« Morda je ta etapa predsednikovega potovanja že najbolj nesrečno izbrana, kajti danes Je vsemu svetu jasno, da je samo ie vpražanje časa, ko ae bo Cangkajžkov zrušil, z njim pa tudi ameriška politika »dveh Kitajsk«, to je priznavanje Cangkajika, ki »vlada« sedmim milijonom otočanov, in nepriznavanje vlade v Pekingu, k| Izvaja Jurlsdikcijo nad 650 milijoni prebivalcev Kitajske. Posebno občutljivi v tej točki so Britanci, ki skušajo, da bi spričo ameriške okorelosti v odnosu do Azije na sploh In do Kitajske posebej, s prožnejšo politiko utrdili svoj položaj, oziroma pridobili nekaj izgubljenih vplivnih pozicij. Za dogajanje na Japonskem smemo reči, da še ni končano In da bo naslednja etapa odstop ali nasilen padec Kišileve vlade. Zadnje dogajanje v Aziji pa odkriva, da je ta kontinent najslabša točka v ameriški politični strategiji In taktiki. Ali s| bo spremenila ameriška politika do tega področja ali pa jo bodo .dogodki prisilili k spremembi, to je za zdaj le težko napovedati USPEŠNO ZAKLJUČEN SEJEM OBRTI v BEOGRADU Dne 12. t. m. so v Beogradu uspešno zaključili mednarodni sejem obrti, ki ga je obiskalo 342 tisoč ljudi (od teb «0.000 na festivalu mode). Vseh razstavljavcev je bito na sejmu 1017, od teh 135 Inozemskih. Skupno so na sejmu prodali blaga za 4,3 milijarde dinarjev, od tega 1,9 milijarde v domačem prometu, 2,2 milijarde za uvoz obrtne opreme ln za 158 milijonov dinarjev obrtnih izdelkov. 1 2 NOVI ZAKONSKI PREDLOGI Prejšnji teden Je bila aeja Zveznega Izvršnega svet* na kateri so razpravljali o gibanju gospodarstva v otj" dobju Januar - april 1960. Na seji so nadalje sprej«*1 tudi osnutke zakonov o združevanju ln poslovnem t#* delovanju v gospodarstvu, o organizaciji zdravstven* službe ter o visoki šoli politične znanosti, prav tako ® predpisih o zaščiti za podnajemnike ter sprememba# prometnega davka pri potnišklb avtomobilih. NOC GROZE V BOHINJSKI BISTRICI Noč od 3. do 4. Junij Je bila za vaščane tz vasi Dol. Podjelec nad Bohinjsko Bistrico noč groze. Velik požar je v nekaj minutah zajel tri stanovanjske hiše ter dva hleva ln Jih upepelil. Zgoreli so poljski pridelki, orodje, obleka in celo živina. Prava sreča Je bila, da nekateri vaščani niso živi zgoreli. Dve leti In dva meseca stari Marijan Smukavec lz Dol. Podjelja št. 3, •e je ponoči prebudil, ker ol mogel spati. Slišal Je čudno prasketanje. Poklical je mamo ln jo vprašal, »ali zopet pada sodra«. Mati Dragica je stopila k oknu In zagledala strašen prizori sosedov hiev je Ml v ognju, ki Je že objemal njihovo hišo. Ogenj Je uničil hiše In gospodarska poslopja, toda vsi ljudje so se pravočasno rešili ter ostali živi, kar je zasluga malega Marijana. 3 4 PO NEPREVIDNOSTI JE UTONILO PET OTROK Prejšnji teden, v ponedeljek, sta se dogodili v P?**' murju dvo tragediji. Prva se Je zgodila v Budine111; kjer Je 9-letnl Aleksander Krajcer našel smrt «*! deskami, ki so se zdrušlle nanj. Druga — ena 1z«*® pajvečjih nesreč po osvoboditve v Prekmurju - pa *, Je zgodila Istega dne v PetiSevclh. Popoldne so 0 ■• £ v, - • m<: 'V:■■■■■; />. vt;-.- Nastop -veselih rudarjev- na kulturno zabavni reviji V ZAGORJU, TO JE NOVA SEKCIJA SVOBODE TRBOVLJE U' KI SE BO RAZŠIRILA V NOVI SEZONI V GLASBENO-ZABAV-i O SKUPINO Sonce se je močno uprlo v stisnjene hišice na desnem bre-fu Save. Zgodnje jutranje vrvenje Radečanov se je spet umirilo. Rumeno rdeče zapornice na mostu so opozarjale prišlece, pešce ali vozeče v avtomobilih, da v Radečah le nekje »rovarijo«. Menda na cesti. — Kaj bi ne! — me opozori star Radečan France — saj je že zadnji čas, da tudi mi dobimo kaj novega, boljšega, kot je bila ta prekl... prašna cesta. — In kako dolga bo? — Od tu do tam. Pogledam. Torej od mostu pa tja do železničarske »bajte«. Lepa dolžina asfaltnega traku bo verjetno že letos razveselila Radečane. Kaj bi jih ne? Siti so že bili tega večnega prahu in po dežju — blata. — Zdaj bomo imeli cesto, kot se »šika« — doda France. — Ali veste, da so pri kopanju jarka na cesti naleteli na precej okostij? Menda je bila tu keltska grobnica, stara tri sto, štiri sto let (Joj me, radeški zgodovinarji!), učeno pove France. Potem govori »mirnih živcev« o lobanji, kosteh in ... Žal mi je, da sem vzel s seboj »apetit« ... Radeška cesta. Vzporedno z njo se ureja tud! kanalizacija in vodovod. Položene so že nove vodovodne cevi. Komunalna ureditev mesta postopoma napreduje. Vrednost vseh teh del bo veljala okrog dvajset milijonov dinarjev. Del sredstev prispeva ObLO Hrastnik in radeška Papirnica. • Nenavaden živžav. — Kopica otrok moli v zrak roke z listki. Neznansko kriče. Na pomoč mi priskoči Marijan in pojasni: — Tombola! — Nemogoče! Da. Osmošolci radeške osemletke so priredili »interno« tombolo. Zbrali so nekaj stvari in jih pri tomboli v veselje zbrane mladeži spravili v promet. Pa še to: naštudirali so Sofoklejevega »Kralja Ojdipu-sa« v režiji prof. Janeza Pešca. Lepo so uspeli. Pa tudi drugače so se znašli. In zdaj imajo zbranih že preko štirideset »sivcev«, ki jih bodo porabili za skupen izlet. • Radeški rokometaši imajo neuraden sestanek. Spet so zbrani okrog študenta Marjana, ki jih je navdušil za rokometno igro. — Delujemo v okviru našega Partizana. Včasih zmagamo, včasih izgubimo, pa vendar PO KULTURNO-ZABAVNI REVUl SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV LJUBLJANSKEGA OKRAJA V DELAVSKEM DOMU V ZAGORJU Kulturno-zabavnemu življenju pravo mesto Kazno je, da doslej skoro v&a društva kultu rno-zabavne-*Nu življenju in razvedrilu ni-posvečala dovo’j pozomo-sfi, saj so vseskozi dajala Prednost klasičnim oblikam kultumoprosvetne dejavnosti (dramske družine, pevski zbori in drugo). V glavnem se je razvijalo kulturno - zabavno j življenje (če ga smemo ta-i jro i menovati zaradi dvomljive KVali ete) po raznih lokalih. Posai lažna društvo so pa prirejala kultumo-zabavne prireditve takrat, kadar je bila društvena blagajna skoraj Prazna in so računali, da bodo z nekaj takimi kultumo-za-oavnimi prireditvami vsaj za silo izboljšali finančno stanje društva. Pri vsej tej stvari so Pa malo pazili ni pisanost in kvaliteto teh prireditev, saj Je bilo glavno vodilo: privabiti čim več ljudi ln si tako, kolikor mogoče, izboljšati po-R>je za delo. Dogajalo se je pa oelo, da So bili nekje proti plesu, zabavni glasbi im filmu in da So ga kar načelno odklanjali, pa vse na račun zabavne Slasbe. Dodati velja, da so bili Nekateri načelno celo proti kulturno-zabavni reviji Svobod in prosvetnih društev ljubljanskega okraja, ki je bila v Zagorju ob Savi. Zamimi-vo je tudi, da nekateri naši Priznani ustvarjalci, ki so Prvotno obljubili organizatorjem okrajne kultumo-zabavne t^vije, sodelovanje, kasneje •ploh nish sodelovali. To p« Najbrž zaradi mišljenja, da okrajna kulturno-zabavna re-JjJa ruši temelje dosedanjim klasičnim oblikam kultumo-Prosvetnega dela. Ker doslej nihče ni skrbel *a zdravo kultu mo-zabavno življenje in razvedrilo, niti “Vobode kot ostala prosvetna društva, niti sindikalne orga-Nizacije, niti organizacije LjujA-ske mladine, je razumljivo, da Je bila raven kultumo-zabav-Nega življenja in razvedrila, kolikor ga je doslej sploh bi-j°> zelo ndzka in so se zato j*hko pojavljale razne akupi-Im oblike dvomljive vred-Nosti. _Ko je svet Svobod in pro-■jjknih društev ljubljanskega ckraja razpravljal o organiza- ciji okrajne kultumo-zabavne revije, je imel v mislih predvsem namen, da se spozna raznovrstnost in kvaliteta kul-tumo-zabavnega življenja (v kolikor ga je po posameznih krajih), vključiti v Svobode in prosvetna društva skupine, Id že ponekod nastopajo, in nenehno iskati nove oblike zabave in družabnega življenja, vse z namenom, da se zadovolji ljudi, ki čutijo potrebo po kultumo-zabavnem življenju. Teh pa ni malo. Razumljivo je, da so Svobode in prosvetna društva ponekod le že začela razmišljati o kulturno-zabavnem življenju, ki je eden izmed osnovnih problemov kulturno-prosvetme dejavnosti in se zavzela za to, da bi prikazala potrebo po organiziranem kultumo-zabavnem življenju in da se o njem tudi razpravlja. Toda pokazalo se je, da Je bilo precej nasprotovanj, ker nekateri - na žalost - še niso dojeli pomena in namena kul-tumo-zabavnega življenja in razvedrila. Uspehi so se v tem pogledu pokazali le tam, kjer so se za to poleg Svobod in prosvetnih društev zavzele še družbene organizacije, sindikati in organizacije Ljudske mladine. t V komentarju ob zaključku revije so bili našteti tudi kraji, od koder so bile skupine, ki so nastopale na okrajni kulturno-zabavni reviji v Zagorju. Tako je težko razumeti, zakaj na okrajni reviji niso nastopale tudi skupine lz ostalih industrijskih središč v okraju, kot iz Kamnika, Domžal itd. Organizatorjem revije so v teh krajih zatrjevali, da ni skupin oziroma posameznikov, ki bi na reviji lahko nas stopali. Pozneje se je pa po-' kazalo, da to ni res in da verjetno ni bilo ljudi, ki bi skupine pripravili, da bi nastopile in jih pridobili za sodelovanje z društvom. Sicer se ne bi zgodilo, da je v obeh krajih potem pripravila organizacija Ljudske mladine zabavne prireditve, na katerih Je bilo dovolj nastopajočih, tako posameznikov in skupin, pevcev in pevk popevk itd. To spominja na to, da tudi kulturno-zabavno življenje jn razvedrilo potrebujeta dobrih in izkušenih ljudi in organi- oblik in načinov kulturno-za-zatorjev, ki imajo vrh vsega bavnega življenja in razveže smisel za iskanje novih drila. (ma) Zbirajmo odpadni material! V našem tedniku smo že pisali, kolike vrednosti so odpadne surovine, ki jih na našem območju odkupuje podjetje »Odpad«. Glede na to, da vsi naši bralci in ostali državljani ne poznajo važnejših surovin, ki jih poslovalnica podjetja »Odpad« v Trbovljah odkupuje, navajamo nekatere cenike. Tako odkupuje »Odpad« vse vrste STEKLA, in sicer: belo votlo steklo, izključno sortirano, steklenice, litrske po 15 din za kos; črepinje na drobno po 8 din, v večjih količinah po 10 din za kg; mešano barvano steklo po 2 din v manjših količinah, v večjih po 3 din za kg; ravno okensko steklo po 10 din na drobno, po 12 din za kg v večjih množinah. Tudi PAPIR predstavlja važen odkupni material, od odpadnega papirja, kartona vseh vrst, do cementnih vreč itd. Pri odkupu papirja Je podjetje »Odpad« določilo posebno prednostno odkupno ceno pionirskim organizacijam kot vzpodbudo za zbiranje odpadne papirne surovin«, Tako veljajo za pionirske organizacije odkupne cene mešanega papirja po 18 din za kg, za časopise 25 din. Za ostale zbiralce Je pa cena mešanega papirja določena s 15 din in časopisni papir z 18 din za kilogram. KRPE so nadaljnji odpadni material, ki ga »Odpad« odkupuje, in to od vseh vrst odpadnih šiviljskih ln krojaških odrezkov do oglarskih kit ter vse vrste odpadnih krp iz gospodinjstva, to vse po rednih dnevnih cenah. Navedli smo le nekatere vrste odpadnega materiala, ki naj bi ga državljani zbirali in odprodajali poslovalnici »Odpad« v Trbovljah. Seveda odkupuje to po dlet je tudi staro železo ter druge kovine. Vodstvo poslovalnice »Odpad« je izrazilo težnjo, da naj bi se zbirne baze za odpadni material formirale po kolonijah ter bi podjetje ob večjih količinah samo odvažalo odpadni material v odkupno bazo oziroma postajo. Kakor smo zvedeli, so bili v preteklem času pionirji osnovne šole Trbovlje-Vod« zelo aktivni pri zbiranju teh odpadnih materialov ter so zbrali v svoji pionirski blagajni lepe denarce za svoje organizacijske in prosvetne potrebe. Vsekakor predstavlja zbiranje odpadnega materiala tudi določeno državljansko nalogo, kajti s tem omogočamo industriji, da sl pridobi več osnovnih surovin za predelavo, na drugi strani pa pomeni to zbiranje pomemben prihranek v narodnem gospodarstvu pri nakupu surovin za naše tovarne, pri čemer naj sodeluje vsak zaveden državljan. Zaradi tega odigravajo poslovalnice podjetja »Odpad* širom po Sloveniji svojo zelo pomembno in odgovorno nalogo, ki smo Jo v prid narodnega gospodarstva dolžni v kar največji meri podpirati. t. k. vzbujamo med Radečani vedno več zanimanja. Povprečna starost ekipe je 16—17 let. Mladi smo, ali ne? Treniramo redno. Lani smo povabili na pomoč vašega Maksa (Maks Radej iz Trbovelj), pa tudi letos bi ga radi, pove Marijan v eni sapi. Radeški rokometaši imajo tudi želje: trenerja, tehničnega in betonsko, ali vsaj asfaltno ali »lešnato« igrišče. Toda to stane lepe denarce, pa vendar upajo, da bodo čez čas le uspeli. Marijan še pove, da njihov Partizan zelo skrbi zanje kakor tudi za ostale sekcije, ki jih ni malo. Marljivi so tudi atleti, toda kaj, ko vsem primanjkuje veščih trenerskih rok. — 2e zdaj se pripravljamo — pripoveduje Marijan — da lepo proslavimo 50-letnico telovadnega društvu. Takrat bo dovolj prireditev, da bomo pokazali, kaj znamo. • Radeški kontrast. Nedaleč od rokometnih vratnic doživlja jesen svojega življenja lopa, ki je pred leti botrovala »Miklo-vi Zali« na prostem. Spominjam se večerov, ko je radeško mlado in staro hitelo na telovadišče Partizana in pod milim nebom toplo pozdravljalo PO ZAKLJUČENIH VOLITVAH DS IN U0 gospodarskih organizacij v Trbovljah Volitve delavskih svetov in upravnih odborov v gospodar- skih organizacijah so bile končane ob določenem roku, tb je 31. maja 1960. • Iz analize volitev delavskih svetov, ki jo je izdelal občinski sindikalni svet v Trbovljah, je razvidno, da se je število delavskih svetov povečalo od 15 na 19 glede na to, da so 4 gospodarske organizacije presegle število zaposlenih (nad 29). Tudi volilna udeležba na letošnjih volitvah delavskih svetov je bila zadovoljiva, saj je volilo od 6669 volilnih upravičencev 6200 ali 93 %, opravičeno odsotnih zaradi bolezni ali dopustov je bilo 6,4 »/o, neopravičenih pa le 43 ali 0,6 °/o. V nove delavske svete je bilo izvoljenih 441 članov ali 15% več kot ob volitvah leta 1958. Zena je sedaj v delavskih svetih 83 proti 58 v prejšnjih delavskih svetih ali 15,2 % več. Tudi mladine do 25 let starosti je sedaj 64 proti 41 prej ali 15,6% več. Ponovno je bilo izvoljenih v DS le 102 člana, kar pomeni, da so ob kandidiranju novih tovarišev posvetili večjo skrb načelu, da bi vsak član koletivov prišel na vrsto za aktivno delo v tem važnem predstavniškem organu. Tudi število obratnih delavskih svetov se je znatno povečalo. Prej smo imeli le 2 obratna DS na Rudniku Trbovlje - Hrastnik, sedaj pa jih je kar 7 ter bo sedaj v njih delovalo 153 članov obratnih delavskih svetov proti 60 prej. Zanimivo je dejstvo, da je le 21 članov 'obratnih delavskih svetov v centralnem delavskem svetu rudnika, kar pomeni, da bo sedaj znatno večje število članov kolektiva neposredno sodelovalo v upravljanju podjetja. Zanimivo je nadalje razbra- ti iz analize, da ni bilo posebnih pripomb kolektiva glede dela organov samoupravljanja na predvolilnih sestankih. Tu se poraja vprašanje, ali je bilo sklicanje sestankov preveč formalno, ali pa je bilo delo prejšnjih delavskih svetov zadovoljivo. Vsekakor je važno tudi to, kaj so delavski sveti postavljali na dnevni red teh predvolilnih sestankov, ali zgolj samo kandidature ali tudi poročilo celotnega delavskega sveta. O tem naj bi razmislile tudi sindikalne podružnice, ki so izdelovale analize volitev za svoje podjetje. t. Hrastničani za svoj praznik Letolnji krajevni praznik bodo Hrastničani lepo proslavili, saj bo v dneh od 26. junija do 4. julija vrsta zanimivih prireditev. Tako bo že v kratkem veliki telovadni nastop druStev Partizan iz brastnl-Ske obClne, razstava Sol ln ljudske tehnike, koncert glasbene Sole, Športni dan Športnih društev ln koncert Svobode s Dola. Na večer pred občinskim praznikom in dnevom rudarjev bo v Hrastniku slavnostna akademija, S. ln 4. Julija pa množični Izleti delovnih kolektivov v partizanske kraje Boben, Prapretno ln Dol, kjer bodo odkrili spominske ploSče. Iz Hrastnika bo odšlo po partizanskih poteh več patrulj udeležencev NOV. ' Cisto natančno Par je bU tri leta poroten. Ne ravno srečno. Ona: — Kakšno življenje/ Tri leta zakona, 1095 dni pekla! On: — 1096! Zadnje leto je bilo prestopno leto! Miklovo Zalo, junake iz »Ro kovnjačev« in druge. Zdaj tega ni več. Radeška kultura se j« spet vselila med štiri stene, na široko filmsko platno, in Just, tam nekje iz Svibnega, zdaj raje poseda doma in ne vpne-šuje več: — Mi bodo Radečani zaigrali še kaj za nas, zunaj na prostem in ne v dvorani? Preveč len dan je bil, da bi oprezal za radeškimi Svobo-darji in poslal Justr iz Svibnega morda Odgovor. • Dolina Sopote je le tu in tam ponudila senco pod košatim drevjem. Čudovit svet. Le pred radeško Papirnico sem se zgrozil: spet okostje! Tokrat ne človeško. Razdrto športno igrišče za tenis in odbojko. — Koliko je kaj stalo to pred leti? — se vprašam. Delo, planiranje mreža, to in ono. Saj ni važno. Pravijo, da ima Papirnica denar. — Zakaj ga ne popravite? — vprašar!!* — Se ne izplača. Cesto bomo speljali po njem. — Toda kdaj? Ne daleč od tovarne raste iz leta v leto večje stanovanjsko naselje radeških papirničarjev. Zdaj grade enostanovanjske hišice. V Radečah pa imajo dve ali tri nove železničarske stanovanjske zgradbe, ki bi morale stati menda v Zidanem mostu. Majhen stanovanjski prirastek. V bazenu je vse živo. Precej kopalcev se hladi v tej hudi sopari. Od nekod so se pripo-dili temni oblaki in mislil sem, da se bo vsak čas ulilo. — Ne boj se! — me tolaži Zvone — nisi v Trbovljah. In res. Kakor «o prišli, so tudi odšli. Sonce pa je neusmiljeno žgalo, da smo bili vsi raje v vodi kot na suhem. Sopota privablja go6te. Ne toliko čez teden kot ob sobotah in nedeljah. Precej jih je. Saj ni čudno. Prijetno je tu na bazenu, pri Celestinu. Zdi se mi, da ta svet postaja vedno bolj zanimiv tudi za turizem. Ni še dolgo tega, ko je neki Amerikanec o dolini Sopote rekel: »Slovenci sami ne veste, kaj imate!« Na desni breg Save se je spet vrnilo popoldne. Utrujeni od dela In vročine so Se Radečani udobno zleknili v senco, vlak pa me je s polurno zamudo potegnil v Trbovlje. —pb— VABILO Delavska univerza ln politična vodstva v občini Trbovlje vabijo na predavanje tov. Borisa Ziherla, člana IK CK ZKS, o temi MARKSISTIČNO STALIŠČE DO KULTURNE USTVARJALNOSTI V DRUŽBI Predavanje bo v četrtek, 23. junija ob 17. nri v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah. LITIJSKA RAZGLEDNICA - TAKO JE SEDAJ, KMALU BO DRUGAČE IN LITIJA BO DOBILA PREPOTREBNI VODOVOD Ivan Črnagoj: Neapeljski drobiž v- »Vedi Napoli e poi muori« — oglej si , eapelj in potem umrl — ta pregovor nam Povedal profesor že v gimnaziji in ga j?~Načil takole: »Potem, ko si videl eno ^®d najlepših stvari na svetu, lahko £"**.« seie v Neaplju, na kraju samem, /Na zvedel od dobro poučenih domačinov, J* le tako tolmačenje napačno. Ce jim verjeti — in komu naj bi verjel, če * domačinom — pomeni ta pregovor tole: $ ,gleJ si Neapelj, kajti potem — ko boš t, malo dlje v Kalabrijo, boš umrl, ker **kn 0 roPnrJ* ubili.— Natanko tako so mi Ol* sami Napolltancl. Kakor Francozi, se Italijani radi malo ponorčujejo Iz sa-a Ka sebe In svojih znamenitosti, nimajo (jNadi, če si jih tujci kaj privoščijo. Ven-^ me je ta šala bolj spodbudila, da sem U* Pr* ogledovanju Neaplja otresel šolske tuni ' zaostalih knjižnjih modrosti in * iskanih potnih vodičev. taJ"koj ob devetih zjutraj sem zavil v 1*1 nltnl hotel »Excelsior« na obali in na-j,Cenono podstrešno sobico, kjer je bil Najčistejši in razgled na morje naj-• Nato sem spodaj, v razkošnem salo-*N hip posedel v udobnem naslanjaču •vrknil s pogledom družbo hotelskih nekaj starejših. Amerikancev, ki *vljajo svojo dolarsko pokojnino v de- želah s šibko valuto, družba francoskih filmskih umetnikov ln karavana vseprisotnih nemških turistov. Toda jaz sem prišel gledat Neapelj, ne pa sračje gnezdo mednarodnih ptic selivlj. Smuknil sem ven in se začel potikati tjavdan po mestu. Odkrival sem rajši drobne zanimivosti, ki Jih drugi prezirajo in prezrejo, kakor pa tiste katalogizirane znamenitosti, ki so že zdavnaj odkrite in ovekovečene na vseh razglednicah tega sveta. Da, vse bolj mogočno bi vplivala name Vezuv in Neapeljski zaliv, če ju ne bi videl že tisočkrat upodobljenih na slikah in fotografijah, na filmskem traku in na turističnih prospektih. Vezuv me je še najbolj prevzel s svojo skrivnostno dremavostjo, ki se je ta orjak lahko vsak hip naveliča in izbruhne — da, ognjenik Vezuv Je za Neapelj ln njegovo okolico to, kar je tiha eksistenca atomskih bomb za celi svet. V tistih lepih oktobrskih dneh v Neaplju sem hodil po malem povsod: ob prekrasnem zalivu, ki res nima para na zemeljski obli, okrog Vezuva in Pompejev, ki spominjajo potnika na minljivost vseg8 posvetnega, okrog starodavnega anžuvin-skega gradu, mimo spomenika slavnega pesnika Torquata Husa v Sorrentu in mi- mo rojstne hiše filmske zvezde Zofije Loren v predmestju Pozzuoll. Prebral sem napis na spominski plošči na čut Garibaldiju, ki je pregnal iz Neaplja burbonske kralje, ln reklamo na pročelju bara, ki ga upravlja Lucky Luciano, iz Amerike pregnani kralj gangsterjev; preštudiral sem tablo na vratih zgodovinskega muzeja »Museo Nazlonale«, kjer hranijo razen vseh mogočih drugih starin tudi izkopanine iz Herkulanuma in Pompejev. Ko bi bil univerzitetni profesor, bi se za en dan zakopal med izkopanine, za en dan pa med pergamente v knjižnici in bi potem doma napisal razpravo o zgodovini Neaplja od najstarejših časov do današnjih dni. Tako sem pa odskočil od črne table kakor od mrtvaškega oglasa, ves vesel, da sem še živ in sposoben za potepanje po soncu in zraku. Križaril sem dalje po mestu; po svetlih avenijah in temnih ulicah, mimo starodavnih palač in najmodernejših stanovanjskih blokov, mimo gostih naselij klavrnih bajt, podobnih preperelim škatlicam žveplenk, skozi gruče elegantnih meščanov na Korzu in skozi hrupni vrvež revnih okrajev, kjer prebijejo ljudje večino svojega življenja na cesti; na cesti sejmarijo, krošnjarijo. počivajo, kuhajo, pijejo, pojejo, ljubijo, brenkajo na kitaro, dremljejo v senci in suše perilo poleg sebe na soncu. Opoldne sem se kot izkušen potnik ognil »toplo priporočenih turističnih gostišč« kakor kuge in sem šel Jest tja, kamor hodijo Jest domačini. In tako sem si v zmerni meščanski »osteriji« privoščil slo- vito napolitansko »pizzo« s paradižniki in jo zalil s kozarcem palermskega vina. Po kosilu sem se odločil še za »siesto«, to se pravi za počitek v prvih popoldanskih urah, in to mi je zelo dobro delo; po mojem je »siesta« ena izmed najbolj pametnih južnjaških iznajdb. Okrog štirih sem se odpravil spet na pot; pravzaprav sem se nekako vrtinčil v kotlu med morjem in hribi, kjer se je precej na široko vgnezdilo mesto Neapelj. Močno sem se začudil, da se niti meni niti drugim tujcem niso ponujali nikaki »ciceroni«, to se pravi vodiči za razkazovanje mesta. Kam so izginili ti zanimivi 'tipi, ki jih omenja in graja vsaka potopisna knjiga? Pozneje mi je neki novinar to pojasnil: »Veste, takole je s to stvarjo: poklic vodičev-ciceronov smejo opravljati v zdaj samo izprašani, kvalificirani ljudje, in ti seveda nikogar ne nadlegujejo. Prej se je lahko vsak postopač prilepil tujcu in mu za dobro plačilo tako dobro lagal in tvezil o zgodovinskih posebnostih mesta, da bi mrtvi vstajali Iz grobov, če bi ga slišali. Tujci niso več vedeli, kako bi se jih otresli. Nekateri bogati Angleži so si pomagali na svoj, čisto po angleško originalen način. Takoj ob prihodu v Neapelj so šli kupit' k starinarju ponošeno, malce nacefrano obleko ln se preoblekli vanje, da so imeli mir pri ogledovanju mesta.« Tako sem bil tudi jaz varen pred vodiči; vendar sem se poklicnih bolj bal kakor šušmarjev, kajti kvalificirano delo zaideva tudi kvalificirano plačilo, najrajši v dolarjih. No, pa sem vseeno marsikaj videl in doživel. Pred spomenikom nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja (ali kakor bi rekli pred vojno v Beogradu »Jovana Vukohoda Geteta«) sem se zapletel v pogovor z Nemko zrelih let, ki je prišla občudovat kip svojega rojaka. Jaz pri Goetheju najbolj občudujem to, da sl je v položaju nemškega dvornega svetnika in v smrtonosnem vzdušju najhujšega birokratizma znal ohraniti čut za lepoto. Razen tega so nam v gimnaziji toliko govorili o Goetheju, da sem ga pozdravil kot nekakšnega znanca iz mladih let. To je gospa Hilda iz Hamburga menda opazila in je spregovorila: »Imeniten mož, kaj?« »O, to pa to,« sem pritrdil. »In tudi Neapelj je krasen, ali ne?« doda ona. »Da, to je pravi biser, obdan od akva-marinskega lesketanja morja in vdelan v čudovit okvir starinskih posebnosti,« sem odgovoril zaradi Goethejeve navzočnosti kolikor n\ogoče po pesniško. »Pa tudi Italijani niso taki, kakor jih obrekujejo naši časopisi. Pravijo, da ne puste nobene ženske pri miru, posebno če je turistka iz severne Evrope. Mene ni doslej še nihče nadlegoval.« Pogledal sem jo: pegast, oglat obraz, vodenosive oči pod okornimi očali, tanka plast medlorumenih las, prevezanih s plastično zaponko v podobi cvetličnega venca. Obleka in čevlji bi vzdržali tudi za ekspedicijo na Himalajo. Tudi jaz nisem hotel biti slabši od Italijanov; vljudno sem poslovil od Nemka in jo pustil na miru. (Dalje prihodnjič) Pred novimi nalogami V ZAGORJU OB SAVI SO SE SEŠU ČLANI POVERJENIŠTEV OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS ZA OBMOČJA VSEH TREH ZAGORSKIH STANOVANJSKIH SKUPNOSTI V Zagorju ob Savi so .se se-šli člani poverjeništev občinskega komiteja ZKS za ob močja stanovanjskih skupno sti Zagorje I, Zagorje-Center in Loke-Kisovec in se pomenili o nekaterih najvažnejših nalogah poverjeništev občinskega komiteja ZKS Zagorje ob Savi. Sestanek je vodil organizacijski sekretar občinskega komiteja ZKS Zagorje ob Savi. tovariš Brane Vipotnik. Ena najvažnejših nalog poverjeništev občinskega komiteja ZKS bo koordiniranje in vsklajevanje dela osnovnih organizacij ZK in dajanje iniciativ za delo v osnovnih organizacijah. Letne konference OO ZKS so namreč pokazale, da so bile nekatere osnovne organizacije le preveč zaprte vase, da je bilo zlasti premalo ocen dela, uspehov in neuspehov, tako osnovne organizacije ZK kot celote kakor tudi ocen o delu posameznikov v organih družbenega in delavskega upravljanja in drugod. Posebno skrb bo treba posvetiti delu in razvoju stanovanjskih skupnosti, prvenstveno pa seznaniti vse člane ZK z minimalnimi programi stanovanjskih skupnosti. Delo in razvoj stanovanjskih skupnosti sta ena od neodložljivih in stalnih nalog osnovnih organizacij ZKS, saj se bodo stanovanjske skupnosti razvijale z nenehno skrbjo in načrtnim delom ter pomočjo vseh organizacij na območju, za katerega so ustanovljene, zlasti pa bo treba pri tem upoštevati materialno bazo stanovanjskih skupnosti in pomagati pri reševanju začetnih težav. Pred vsem bo treba ugotoviti, kaj je na območju, za katerega je ustanovljena stanovanjska skupnost, najnujnejše in za uresnič:tev tega potem angažirati vse moči. Osnovne organizacije ZK morajo dajati vrsto iniciativ za reševanje vrste vprašanj pri nadaljnjem razvoju stanovanjskih skupno- vati na vsebino in način dela. Skupaj z organizacijo SZDL bo poskrbeti, da bo postalo delo hišnih svetov boljše, predvsem pa, da si člani hišnih svetov pridobijo določeno prakso in izkustva pri reševanju vsakodnevnih nalog. Naloga poverjeništev občinskega komiteja ZK bo tudi angažirati ljudi za reševanje problemov komune in pomoči pri njenem nadaljnjem razvoju. Za obravnavanje teh problemov bodo v prihodnje poverjeništva občinskega komiteja sklicevala konference članov ZK. Zaključke teh konferenc pa bo treba potem tudi uresničevati. Poverjeništva občinskega komiteja Zveze komunistov bodo morala prav tako analizirati iniciative raznih organov družbenega upravljanja. Dogaja se namreč, da razni organi obravnavajo probleme, na katere naletijo pri svojem delu in dajejo za njihovo rešitev vrsto predlogov. Največkrat se pa zgodi, da ostanejo ti predlogi le predlogi. Zaradi tega bo naloga poverjeništev občinskega komiteja ZK, da te stvari rešujejo najprej z organi, ki so pristojni za odločanje in reševanje teh zadev Prav tako važna naloga bo organiziranje razprav o družbenem načrtu in proračunu občine za prihodnje leto in razprav o perspektivnem načrtu razvoja občine. Na sestanku članov poverjeništev občinskega komiteja ZKS za območja stanovanjskih skupnosti v zagorski občini so se nadalje pomenili tudi o nekaterih organizacijskih nalogah poverjeništev. Poverjeništva bodo izdelala sezname vseh članov ZK na območju poverjeništva, poskrbela za evidenco vseh organov in društev, ki delujejo prav tam, dajala bodo iniciative za sestanke aktivov Zveze komunistov in za konference članov Zveze komunistov za posamezna področja družbenega dogajanja (te konference bi pa potem sklical občinski komite ZK za področje občine). Potrebno bo najti tudi primerne prostore za poverjeništva občinskih komitejev in jih urediti. Poverjeništva občinskega komiteja ZK v zagorski občini bodo imela v prihodnjih dneh sestanke, na katerih bodo izdelali program dela za letošnje leto, hkrati pa tudi konkreten program dela za krajša raz- dobja. (ma) Spremembe uredbe o otroškem dodatku Pogovor mimogrede S 1. julijem 1960 začne veljati uredba o spremembah uredbe o otroškem dodatku, objavljena v Uradnem listu FLRJ, št. 48-59 in popravljena v Uradnem listu FLRJ št. 49-59. Po tej uredbi sta spremenjena 34. in 35. čl. uredbe v tem smislu, da se upravičence, ki jim gre otroški dodatek v polnem znesku, dodatek poveča za 250 din mesečno za vsakega otroka, začenši od drugega otroka dalje. Lestvica otroškega dodatka I. skupine iz 35. člena uredbe se torej s sti, prav tako pa morajo vpli- 1. julijem Spremeni tako, da 50-LETN1CA TELOVADNEGA DRUŠTVA V RADEČAH Te dni praznuje Partizan v Radečah lepo in pomembno obletnico. Minilo je 50 let, odkar je bilo ustanovljeno v Radečah prvo telovadno društvo. Ko društvo sedaj polaga obračun svojega dela, vidimo, da je bUo le-to vsa dolga leta zelo aktivno, plodno in uspešno. Cimlepše proslaviti ta jubilej, je pa naloga, ki so sl jo zadali letos vsi telovadci v Radečah, Zato ni čudno, da obsega program prireditev. skoraj teden dni. Kot prvi so pretekli četrtek že nastopili lahkoatleti domačega društva s sodelovanjem Partizana lz Hotemeža. Daši delajo atleti brez pravih pogojev — saj je proga za tek na 100 m kar na cesti — je bilo doseženo nekaj dobrih rezultatov — in kar je najvažnejše: tudi množičnost Je bila zadovoljiva. — Najboljši so bili: TEK 100 m: 1. Pergar 12,2, 2. Knavs 12,5, 3. Koren 12,7. MET KROGLE: 1. Koren 11,20, 2. Pergar 11,10, 3. Skubic 10.18. SKOK V VIŠINO: 1. Koren 182, I. Skubic 157, 3. Novinec 153. redno ostri in trdi borbi, v kateri je bila v vodstvu sedaj ta, sedaj druga ekipa, so končno v zadnjih minutah zmagovali domači z rezultatom 16:14 (8:9). V naslednji tekmi sta pa zaigrali obe rudarski ekipi. Vendar se Laščani kljub požrtvovalni borbi niso mogli upirati močni in Izredno dobro vigranl ekipi iz Trbovelj ter so Mil premagani z 11:18 (5:7). — Najlepša Je pa bila zadnja tekma med obema zmagovalcema. Tudi v tej tekmi Je bil Rudar iz Trbovelj boljši, a so se domači zelo dobro upirali premočnemu nasprotniku In bili poraženi s 13:19 (6:11). Tako Je prvo mesto ln pokal osvojil trboveljski Rudar, drugi so bili Radečanl, a tretji Laščani. Najboljši igralci so bili: Trboveljčani Lopan la Jekuž ln Žagar, največ golov sta pa dosegla Škrinjar 13 ln Mrežar 11. — Gledalcev Je bilo okrog 100-V soboto zvečer je bila v društvenih prostorih še slovesna seja odbora, v nedeljo bo pa telovadni nastop. gre za enega otroka 3.240 dinarjev, za 2 otroka 6.310 dinarjev, za 3 otroke 8.960 dinarjev, za 4 otroke il.190 dinarjev, za 5 otrok 12.920 dinarjev in za vsakega nadaljnjega otroka 1.730 dinarjev. Opozarjamo, da se navedeno povečanje nanaša samo na tiste upravičence, ki prejemajo otroški dodatek v polnem znesku, to je na upravičence, ki nimajo nikakršnega davka na zemljo, ki nimajo nad 150 dinarjev dohodka na člana družine mesečno od zemlje, (vrednost lastnega stanovanja ne vpliva na pravico do otroškega dodatka), ki nimajo nad 500 din dohodka na člana družine mesečno od zemlje, vzete v zakup, in ki nimajo drugih davku zavezanih doli odkor (obrti itd.). Otroški dodatek v povečanem znesku se mora izplačati že s plačo za mesec julij 1960. Zavezance prispevka za socialno zavarovanje opozarjamo, da zavodi za socialno zavarovanje v zvezi z zadevnim povečanjem otroškega dodatka ne bodo izdajali novih odločb, temveč bodo na zadnji odločbi vidno označili znesek dodatka, ki gre upravičencu od 1. julija 1960. Enako naj store zavezanci prispevka z izvodi odločb, ki se nahajajo pri njih, v plačilne liste za mesec julij pa naj vnesejo ustrezne nove zneske ne da bi čakali še kakšna navodila. RZSZ v Ljubljani. Srečala sva se se večkrat: pred leti, ko je sedel v plavi uniformi vratarske lože in pred dnevi ob oglušujočem ropotu njegove stružnice v Strojni tovarni v Trbovljah. Težko se je odločil, da postane več kot navaden vratar. Francetu Hlastecu, zdaj že polkvalificiranemu delavcu v tovarni rudarske opreme tega ni žal. — Zaradi bolezni poprej nisem bil za fizična dela in sem moral opravljati lažje posle — pripoveduje France. — Počasi sem ozdravel in pričel razmišljati, da bi zapustil to vratarsko mesto in odšel za stroje, kjer bi, verjemite mi, laže živel. Izpodbudilo me je to, da so v naši tovarni mnogi delavci s pomočjo izobraževalnega centra dosegli boljšo kvalifikacijo. Poskusil sem tudi jaz. Zakaj bi bil vedno le vratar in nekvalificiran delavec? In odločil se je. Niti trije križi in pol mu niso vzeli volje, da ne bi po več kot dvajsetih letih znova prijel za šolske in strokovne knjige. Skupaj s tremi tovariši iz tovarne se je na delu priučeval delovanju in opravljanju stružnice, popoldne pa je posvetil samo učenju. Prišli so izpiti. Uspel je. Na spričevalu je zapisana ocena: dobro. Za sedaj si je oddahnil. Čez tri leta bo ponovno šel pred izpitno komisijo. Tokrat se bo potegoval že za kvalificiranega delavca. — Zdaj samo čakam, da bo tovarna: kupila nekaj novih stružnic. In potem bo tnuti zame prijetneje, . ko bom delal za »svojo« stružnico. Zdaj bolj gostujem. Delavec France Hlastec stanuje zdaj v lepem, svet-tem stanovanju Kovinarskega naselja Strojnih tovarn. Poprej se je stiskal v enosobnem stanotvanju samskega doma, zdaj je tu mnogo prijetneje. Pa še to: France in njegova žena sta bila prva, ki sta pri gradnji kovinarskega naselja naredila 258 prostovoljnih ddlotmih ur. P. Burkeljc SKOK V DALJINO: 1. Koren 569, 2. Pergar 537, 3. Mrežar 500. 2e naslednji dan so se pa zelo dobro odrezali tudi rokometaši. Priredili so manjši turnir, na katerem sta sodelovala še Rudar Iz Trbovelj In Rudar iz Laškega. Najprej sta se pomerila Rudar iz Laškega ln domači Partizan. Po lz- Problemi industrije in obrti SKUPNO BODO UREDILI SVOJ KRAJ VAČE so nam zgodovinski kraj, ki ima bogato historično preteklost, vendar je zadnje čase pričel izgubljati na svoji popularnosti, dasi so Vače zelo lepa turistična točka ne samo za posamezne turiste, temveč tudi za skupinske izlete. Da bi poživili kulturno in turistično dejavnost, so imeli pred kratkim člani vseh okra-jevnih organizacij skupen sestane!?, na katerem so razpravljali o perspektivnem razvoju turizma in gostinstva na Vačah. Ze na občinski konferenci o turizmu in gostinstvu je bilo poudarjeno, da turistična društva premalo skrbe za ureditev svojih krajev, posebno glede estetskega videza, prav tako nimajo sodobno urejenih gostišč, kar je tudi pogoj za razvijanje turizma. Zato so na tem sestanku sprejeli v program bodočega dela ureditev Vač oziroma posameznih stavb, ureditev ulic in vrtov ob hišah. Na prostoru, kjer so ruševine stare šole, bodo uredili lep park ter postavili spomenik padlim borcem NOV, ki je sedaj na neprimernem mestu. Vsa dela bodo krajevne organizacije organizirale, in opravile same s prostovoljnim delom razen materialnih stroškov za nakup cementa, ki ga bodo potrebovali pri ureditvi parka. Za ureditev svojega kraja so si zadali sorazmerno kratek rok — 22. julij, dan VBtaje — vendar je njihova pripravljenost in samoinicia-tiva porok, da bodo zadane si naloge tudi izvršili. Ker na Vačah ni gostinskega obrata, ki bi ustrezal potrebam razvijajočega se turizma, bodo uredili sodoben go-lokal, o čemer že raz-sjo ter so zadeven pred-poslali ObLO Litija. Na seji sveta za industrijo in obrt pri občinskem ljudskem odboru v Litiji so razpravljali o gibanju osebnih dohodkov v industriji. Cisti oeehni dohodki naraščajo, kar je posledica kompleksnega nagrajevanja dela ter vedno večjega odstotka del. pla. čanih po učinku. Povprečni zaslužek na uro na zaposlenega v industriji je znašal v mesecu januarju 1960 79 dinarjev, v februarju 81 din, v marcu 88 din ln v aprilu 89 din. Povprečni mesečni čisti dohodek na zaposlenega v industriji ie znašal v prvem četrtletju letošnjega leta 16.632 din mesečno. Predilnica V Litiji ima že od začetka letošnjega leta uvedeno nagrajevanje Po enoti proizvoda, kar ie dalo v prvih štirih mesecih zelo dobre rezultate. V ostalih gospodarskih organizaci-iah ®o pa nagrajevanje po učinku močno povečali, saj j« 61*/o vseh delovnih mest normiranih. Podjetja so nadalje začela s pri- pravami za uvedbo kompleksnega nagrajevanja po enoti proizvoda, s katerim bi začeli proti koncu leta- Svet je tudi sprejel sklep, da se razen industrijskih gospodarskih organizacij, ki so že začele s pripravami za izdelavo petletnega perspektivnega razvojnega načrta podjetja, pokličejo tudi vsa obrtna podjetja, da prav tako prifchravijo petletne perspektivne plane svojega pod- jetja. Ta načrt nai se glede investicij omeji predvsem na lastna razpoložljiva sredstva in sredstva Občine. Dal je tudi oddelku za gospodarstvo pri ObLO Litija priporočilo, naj pri sestavi perspektivnih planov nudi pomoč tistim podjetjem, ki nimajo za to delo na razpolago ustreznega kadra. A.K. ZAKLJUČEK AKCIJE »KOLESAR — NA CESTI NISI SAM« V ZAGORJU OB SAVI ŠPORTNA TEKMOVANJA V POČASTITEV PRAZNIKA RUDARJEV Sindikalna podružnica, na rudniku v Trbovljah, je v počastitev praznika rudarjev pripravila tudi že tradicionalna športna tekmovanja. Tako bo tekmovanje v streljanju dne 25. junija tega leta v prostorih telovadnice SD Rudarja Trbovlje pri pomožnem igrišču; kegljaško tekmovanje bo 28. in 29. junija tega leta na kegljišču SD Rudarja; namizni tenis bo 1. julija 1.1. v domu SD Rudarja; odbojkarski turnir bo 26. junija t. 1. na igrišču TVD Partizana v Trbovljah. Komisija za varstvo prometa, ki jo je Imenoval svet za splošno upravo in notranje zadeve občinskega ljudskega odbora Zagorja ob Savi se je v času kolesarske akcije pogostokrat shajala, komisijo so pa razširili, in sicer tako, da je sedaj v njej 11 članov. Komisija je razdelila propagandni material po šolah, tovarnah, ustanovah in lokalih. Kupili so 6 pionirskih uniform, V njih so se pojavili prvič pionirji ob otvoritvi novega Delavskega doma. Clanj avto-moto društva so imeli po šolah na področju zagorske občine predavanja o cestnem prometu. Te dni so pa po šolah konzultacije o prometu. Najboljši učenci prejemajo ob konzultacijah značko in izkaznico. Poudariti velja, da je akcija -Kolesar, na cesti nisi sam« tudi pri lastnikih dvokoles dosegla želen učinek. Jfjolesa so veliko bolje opremljena, v trgovinah v Zagorju pa je zmanjkalo zlasti dlnam, zavor in odbojnih stekel, ki so jih kupovali lastniki dvokoles, da bi opremili kolesa. Prav tako se opaža tudi večja discipliniranost kolesarjev na cesti. REPUBLIŠKA KOŠARKA Proletarcu ne gre in ne gre um, ooc •tinski ) Sti Tekmovanje v šahu je bilo dne 22. t. m., medtem ko so se nogometna tekmovanja pričela 16. junija in bodo trajala do 29. junija t. 1. na pomožnem Igrišču SD Rudarja Trbovlje. 1 V soboto zvečer Je Mia v Zagorju ob Savi prvenstvena tekma n. republiške košarkarske lige. Kakor je bilo pričakovati, Je Ilirija lz Ljubljane premagala domačega Proletarca i 41:30 (20:5). Tekma je Imela dva različna polčasa, kakor kaže že sam rezultat tekme. Moštvo Proletarca je v drugem delu uredilo svoje vrste, prav bt pa bilo, če bi dalo vodstvo Proletarca več možnosti, da nastopajo na prvenstvenih tekmah mlajši igralci, ker kaže, da nekaterim standardnim Igralcem ne gre ln ne gre. Lahko trdimo, da Je Imelo moštvo Proletarca lepo priložnost* da doma premaga moštvo Dlrilje, ki je v vodstvu v drugi republiški košarkarski ligi. Malo zaradi nespretnosti. malo pa zaradi slabe laktlke, ta možnoat žal ni Mia Izkoriščana. da se uvrsti nekje na sredini prvenstvene lestvice druge republiška košarkarske lige. Res škoda I (ma) PODALJŠANJE KISOV-ŠKE SKAKALNICE Pred kratkim so pričeli na kl-sovškl Skakalnici z zemeljskim: deli na zaletu, kajti želja je, povečati 30- metrsko skakalnico za 10 metrov. Kot smo zvedeli pri predsedniku društva tov. Emilu AJtlču, jima J o za letos v načrtu le zemeljska dela, naslednje leto pa zgraditev kovinske konstrukcij«. Buldožer vsak dan pridno ofje, M(j je potrebno za nasip okrog 800 lnib metrov zemlje. (fjjtaCct nam pišejo a LITIJE IN OKOLICE KAM NAJ GREM Z OTROKOM7 Vsak dan, ko se odpravljam z otrokom na sprehod, se mi vsiljuje vprašanje — kam, v kateri konec Litije? In potem grem, enkrat na košarkarsko Igrišče ob Savi, drugič na nogometno Igrišče ali v parke, vendar nikjer ne moreš otroka niti trenutek spustiti brez skrbi lz rok. Na igrišču so vedno treningi, v parku pa otrok mimogrede uide na gredo. Vprašujem se: ali v lz dneva v dan bolj ln bolj razvijajoči se Litiji res ni mogoče zbrat! toliko sredstev, da bi se uredilo primerno otroško igrišče? Pristojni člniteljl bi lahko z malo dobre volje problem rešili z ureditvijo otroškega Igrišča, ki je bilo pred leti urejeno na desnem bregu Save, a je sedaj popolnoma opuščeno. Prav tako ne bi stalo veliko denarja, če bi uredili še eno otroško Igrišče v središču naselja »Stavbe«, kjer so bili v kratkem času zgrajeni štirje novi bloki, tri pa še zidajo.. Potem se ne bi lz dneva v dan spraševali -kam z otrokom? Odpadel bi večni strah, da ga niti trenutek ne smeš spustiti Iz rok, a bi se vendar otrok lahko družil s svojimi vrstniki na igrišču, nadzor nad njimi bi pa lahko Imelo le nekaj mamic, medtem ko bi druge doma mirno opravljale svole delo. Upam, da bo moj glas našel razumevanje ln odmev. Prizadeta domačinka Zanimivo je, da je direktor Jugoslovan** e knji- razstave tov. Bratko uvrstil med razstavne ge tudi delo o naših Vačah. Naslov knjige j* »Situla sa Vača«. To zanimivo delo o Vaški 81-tuli ln starih Ilirih je Izdala beograjska založba »Jugoslavija«. Izšla je v srbskem in angleškem jeziku. V prevodu Ima Ime: The situla of Vač«. Velja 500 din (0,83 dolarja) ln se dobi pri Državni založbi v Ljubljani. Tako je na pomembni razstavi v Ameriki ztr - ~ • • • rek stopano tudi naše Zasavje s prikazom najstal šega kraja - Vač. J. 35. Sest let glasbene sole v litiji - V začetku leta se je vpisalo 93 kandidatov - mi Je dejal zdaj ob zaključku šolskega leta ravnatelj tov. Jakopič, - Na zakllučni produkciji 1e pa nastopilo 75 sodeluiočih. Končna šolska glasbena prireditev na kraju 6. šolskega leta 1e bila v dvorani sindikalnega doma. Bilo je precel poslušalcev: starši nasto-paločih. pa tudi prilateUi glasbe ln mladine. (Le uradnih predstavnikov, ki na1 bi spremHall delo te šole, je bilo premalo - so ml potožili.) Vzdušie na slavnosnl akademUl je bilo slovesno. Nastopali so solisti ln zbori, violinisti, klaviristi, harmonikaril - skratka, z vseh delovnih področij, ki Jih vadlio na naši glasbeni šoli. Posebno srčkan Je bil nastop godalnega orkestra. Eden Izmed. naimlaiših godbenikov (mali Kolšek) s kratkimi nogami ni segel niti do tal. Da je že sledil pozorno taktirki dirigenta ln vlekel svoj lok po violini. Mladina je pokazala plod vestnega učenja in z nastopom so bili gotovo zadovoljni vsi mladi gojenci in niihovl starši, pa tudi učiteljski zbor te naše pomembne glasbene vzgoievalnlee. Prepričan sem. da se bo Lltiia odslei vse boli iz-žlvliala v glasbenem pogledu. Sai pomagalo golencl te šole tudi na raznih prireditvah množičnih organizacii. zato lahko ugotovim, d" ie obstoi šole koristen in potreben. (J. 2.) PONOVICE - NOVA IZLETNIŠKA TOČKA LITIJANOV Odlov srnjadi se je začel letos 1. junija. Litijski lovci so sklenili, da bodo svoje goste n« lovski prireditvi, ki je bila prejšnjo nedeljo V idiličnem parku na Ponovlčah, pogostili tudi s srnjakovo pečenko. V ta namen so se odločili za odstrel petih kosov srnjadj., — Na lov j« odšlo več članov litijske lovske družine. Srnjad je pa previdna divjad in se ji seveda le stežka približaš. Med prvimi strelci, ki so imeli srečo, Je bil najmlajši član LD Litija tov. Peter Le-blnger, dijak-maturant, ki je ustrelil v letošnji sezoni prvega srnjaka. Podaril ga je prireditvenemu odboru za pogostitev na lovski prireditvi na Ponovlčah. Tudi drugi srečni lov««, tov. Mirko Pinter, lovski čuvaj s Ponovič, je imel srečo in je podrl drugega srnjaka. Zatem Je naskakovalo srnjad še več drugih lovcev, » se Jim je divjad pravočasno umaknila izpred pušk. Na lovski prireditvi na Ponovičah sta bila oba mlada strelca, tako maturant Peter in lovski čuvaj Mirko, deležna pohvale vseh gostov. Pa seveda tudi zbor lovskih kuharic, ki so pripravile res okusno lovsko obaro. Lovska prireditev na Ponovičah Je uspela v zadovoljstvo prirediteljev, a tudi številnih gostov. Za razvedrilo so priredili tudi tekmovanj« z malokalibrsko puško. Na prireditvi so igrali domači godbeniki, neutrudnj »Veseli vrabci«. -Letošnja lovska prireditev na Ponovlčah zasluži zaradi celotno izvedene organizacije vso pohvalo. Dokazano je spet, da so Ponoviče idealna točka za prirejanje poletnih prireditev na prostem, zato jmajo vso možnost, da se razvijejo v prijazno turistično postojanko. Lovski piknik na Ponovlčah so obiskali tudi številni zunanji gostje, tako lz Ljubljane, Zagorja In drugod. (-it-) SEKCIJA INTERNIRANCEV ZVEZE BORCEV SE PRIPRAVLJA NA OBISK V BEGUNJE Letošnje leto je ustanovila litijska Zveza borcev NOV sekcijo Internirancev. V njej so včlanjeni vsi, ki so šli skozi mnoga nemška taborišča in so bili pozneje Izseljeni. Ker ta sekcija še nima včlanjenjh vseh oseb, ki imajo za sprejem v to sekcijo pogoje. Imajo zdaj možnost, da se včlanijo v ZB. Na zadnji seji je odbor Internirancev razpravljal o delovnem načrtu. Med drugim so sklenili, da bodo letos skupno obiskali taborišče talcev v Begunjah na Gorenjskem. V to nemško ječo so odpeljali gestapovci precej Litijanov že prve tedne po okupaciji. Prvi večji transport je odšel iz Litije v Begunje že v začetku maja leta 1941. V Begunjah je bila letos na šolskem izletu tudi skupina litijskih šolarjev, da so spoznali kraj in ječe, kjer so bjll pred 19 leti njihovi učitelji, a tudi nekateri starši sedanje šolske mladine. Tam Je mladina doumela vso težo življenja pod okupacijo. - Za izlet litijske ZB v Begunje se zdaj zanimajo mnogi člani, da po dolgih letih spet obiščejo kraj ln taborišče talcev, kjer so bili zaprti za rešetkami. Na pokopališču talcev v Begunjah so mnoga Imena Litijanov, pa tudi okoličanov lz litijske komune. Del sedanje litijske komune je bil vključen leta 1941 v nemški rajh in pod nasilni škorenj Adolfa Hitlerja, po južnem delu sedanje komune pa je tekla nemško-italijanska meja. Primskovo ln Gabrovka sta pripadali pod Italjjo ln Mussolinija. KNJIGA O VAČAH NA MEDNARODNI RAZSTAVI KNJIG Zveza Jugoslovanskih knjižnih založb, ki Jo vodi kot predsednik slovenski književnik in direktor Državne založbe Slovenije dr. Ivan Bratko iz Ljubljane, sodeluje na V. mednarodni razstavi knjig v ZDA. Knjige razstavljajo v Chicagu ln na Columbia univerzi v New Yorku. Na tej razstavi Je okrog tisoč knjig lz Jugoslavije. 2ELJA PRIMSKOVCANOV - TELEFON O Prlmskovem, kj je najbolj južna vas od Litije, lz središča komune oddaljena 15 km, pišemo res premalo. Kraj je znan še Izpred vojn« kot vabljiva turistična točka. Med vojno je Primskovo doživelo pisan« zgodovino In je prišlo tod do večjih bitk. Prva bitka na Prlmskovem le bila že leta 1941. Tedaj so se spoprijeli partizani z Italijani. Južni del sedanje litijske komune Je pripadal namreč Mussolinijevi Italiji. Na Prlmskovem so Italijani napadli 25. decembra 1941 II. štajerski bataljon komandanta Staneta E'artlzani so že tedaj proslavili Primskovo, ker so pognali Italijane v beg. Na Prlmskovem pa vedo povedati še precej o podobnih partizanskih zmagah. Zdaj Imajo na Prlmskovem novo šolsko poslopje. V zadnjem času so odprli na Kopačiji gostilno, ki jo vodi sposobni domačin tov. Draksler. Imajo tudi zasilno pošto, ki deluje preko najbližnjega poštnega urada Šentvid na Dolenjskem. Zdaj si pa domačini žele še telefonsko zvezo. O tej so govorili že na zboru volivcev in so se podjetni domačini izrekli, da bodo prispevali h gradnji telefonske proge z delom, pa tudi z drogovi za telefonsko napeljavo. V zadnjem času so starši šolske mladine na Prlmskovem izvedli akcijo za nakup novih šolskih klopi. Starši so sklenili: »Mladina v novi Jugoslaviji ne sme sedeti v novi šolski stavM na starih klopeh!« Zato so zbrali potrebno količino lesa in ga prodali, za Izkupiček pa so kupili moderne šolske klopi. Zdaj domačini pravijo: »Ce nam je uspela akcija za nakup novih šolskih klopi, sj bomo neutrudno prizadevali tudi za uvedbo telefona na naš hrib.« Na Primskovo radi prihajajo mnogi Izletniki. Najbližji je dostop s postaje Veliki Gaber na Dolenjskem. Od tam Je le uro hoda na vrh 592 m visokega razglednega primskovškega hriba. Za povratek 1e pa najbolj ugodna pot skozi Kopačljo ln po novem delu ceste skozi vinograd Kremenjak. Od tam prideš na Jelše in mimo Candrovega križišča v Kostrevnico. Nato te vodi pot še skozi Šmartno in do vlaka v Litijo. Na vsej poti boš Imel obilo prilik za ogled lepe narave, zanimivih vasi in kmetij. Spoznal boš napredek pridnih ln podjetnih ljudi na južnem koncu litijske komune. (-JŽ-) IZ ZAGORJA POSVETOVANJE O NEKATERIH TELESNO VZGOJNIH PROBLEMIH V ZAGORSKI OBČINI Pretekli petek Je bilo v domu športnega društva Proletarec v Zagorju ob Savi posvetovanje o nekaterih telesnovzgojnlh problemih v zagorski občini. Posvetovanje je sklicala Občinska zveza za telesno Vzgoja, vodil ga Je ln poročal pa predsednik te zveze, tovariš Brane Vipotnik. - Glede na to, ker pomeni posvetovanje važno napotijo za nadaljnje delo telesnovzgojnlh organizacij s področja zagorske občine, bomo o njem več poročaU v prihodnji številki našega liata. Urno v prihodnjem letu Izhajanja kar največ uspehov. TBI PRIREDITVE V NOVEM DELAVSKEM DOMU V zadnjem tednu so bile v veliki dvorani novega Delavskega doma v Zagorju ob Savi tri gledališke predstave. V petek so gostovali mladi Igralci 1z Radeč ln v režiji prof. Janeza Pešca zaigrali Sofoklejevega »Kralja OJdipa«. V soboto je v domu gostovala dramska skupina DPD Svobode Loke-Kisovec ln uprizorila »Dobrodošla miss Agata«. V nedeljo zvečer pa Je dramska skupina zagorske Svobode ponovila Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. KONČNO SO SE VSELILE STRANKE V STANOVANJSKI BLOK SOINVESTITORJEV Po precejšnji zamudi so se sedaj vselili stanovalci v stanovanjski blok soinvestitorjev, občinskega ljudskega odbora Zagorje, Industrije gradbenega materiala Zagorje ln Industrijske rudarske šole Zagorje ob Savi. Sicer je bilo v načrtu, da bi se stanovalci vseilli v ta stanovanjski blok že proti koncu lanskega leta, a s° nastopile težave. IMENOVAN JE UPRAVNI ODBOR OBČINSKEGA STANOVANJSKEGA SKLADA Na podlagi določb zakona o finansiranju gradnje stanovanj s« v Zagorju Imenovali nov upravni odbor občinskega stanovanjskega sklada, ki šteje 7 članov. Predsednik upravnega odbora občinskega »tnovanjskega sklada je tovariš Dušan Koleno, v upravnem odboru so še po en zastopnik sveta za stanovanjake zadeve ObLO, zastopnik ObO SZDL, zastopnik ObSS, zastopnik stanovanjske skupnosti Zagorje I. stanovanjske Skupnosti Zagorje n ln stanovanjske skupnosti Loke-Kisovec. IMENOVAN JE TUDI GRADBENI ODBOR ZA GRADNJO KOPALIŠČA V ZAGORJU Ker ni bUo pravega vodstva ln kontrole nad dedi pri gradnji novega plavalnega bazena v Zagorju ob Savi, Je občinski ljudski odbor v Zagorju ob Savi no zadnji seji obeh zborov sklenil, da imenuje gradbeni odbora za gradnjo plavalnega bazena v Zagorju ob Savi. za predsednik* gradbenega odbora Je bil Imenovan tovart* Brane Vipotnik, v odboru pa so še Iva Vidmar. Boris Taufer. Inž. Metod Malovrh ln Ciril G«’ rantinl. IZŠLA JE PRVA ŠTEVILKA TURISTIČNO-INFORMATIVNEGA BILTENA ZAGORSKE OBČINE V sredo, 15. junija, je Izšla prva številka Turističnega Informativnega biltena, ki ga bo 1*" dajalo Turistično društvo v Zagorju v časb glavne sezone vsakih 15 dni. Prva številka im* 11 strani branja, objavlja pa tudi vozne rede vlakov ln vozne rede avtobusnih prog, ki JU* vzdržuje zagorski Avtoprevoz. IZŠLA JR ZADNJA ŠTEVILKA TRETJEGA LETNIKA »LEVE« Te dni je izšla zadnja, to Je šesta številka tretjega letnika glasila mladih Zagorjanov »Leva - Leva«. Številki, ki obsega 19 strani pesmi, zapisov, proze, reportaž ln drugega, Je priloženo tudi kazalo. List postaja od številke do številke kvalitetnejši ln vsebinsko bogatejši, zato mu že- GRADIJO DELAVSKO NASELJE Na levem bregu Kotredežce, ob Trbovelj*^ cesti, gradi zagorsko gradbeno podjetje delavsko naselje za svoje potrebe. Zraven samskega do-ma bodo tam še prostori restavracije ln drug* potrebni pomožni prostori. Gradnja delavskega naselja zagorskega gradbenega podjetja Je vM" na, ker M podjetje lahko znatno povečalo obse* del, če bt Imelo dovolj delovne sile. Te pa d°-slej ni bilo, ker ni bilo stanovanj. (m*, IZ HRASTNIKA LEP SPOMIN UPOKOJENCEV V TOVARNI KEMIČNIH IZDELKOV Prav je, da kot kronisti, čeprav nekoliko pozno, zapišemo tudi tole: Dne 30. IV. 1960, ko Je Imel delavski svet slavnostno sejo pred mednarodnim praznikom delavcev, so bili nanjo povabljeni tudi vsi upokojenci tovarne (po številu okrog 40), po nje) so pa bili vsi upokojenci lepo pogoščeni, a na koncu Je bil še vsak upokojenec obdarjen s tisoč dinarji. Med pogostitvijo so se veselo pogovarjali stari veteran! dela ter obujali spomine na dolga leta svoje službe ln delo, ki še danes v mislih združuje stare veterane s sedanjim delovnim kolektivom tovarne - tovariš Inž. Majcen Je pa razlagal načrt bodoče Tovarne kemičnih lzded1",v v Hrastniku, ki se v prvi fazi že uresničuje. , Ko Je nekdo izmed upokojencev vprašal, ga, da so se spomnili jih le privedlo do tega, vili na Upokojence, saj se v predaprtlskl Jugoslavu. niti po osvoboditvi še ni nihče spomnil nanf se Je tov. inž. Majcen prijazno nasmehnil ln govoril, da Je to dolžnost lz spoštovanja do »'JL rih delavcev, saj bodo tudi mladi nekoč stop*^ v vrste upokojencev. Vsi upokojenci se prav lepo zahvaljujejo **, ganljivo pazljivost upravi tovarne tn član^ delavskega sveta, prav tako se zahvaljuj«' da so bili oddaljeno stanujoči upokojenci še z avtom pripeljani na njihove domove, Zeiell M simo, da bi to prisrčno gesto tudi v drugih podjetjih. IZ CEMSEN1KA zadružniki so imeli občni zbor S porazom proti nirljt Je zagorski Proletarec zapravil priložnost, Ure*U bodo tudi ogrožal skakalnico. plaz, ki je V Cemšenlku Je bil v četrtek, 18. t. m., občni zbor kmetijske zadruge. Na zboru Je bil podan obračun dela za preteklo leto. Zadružniki, ki so se udeležili zbora, so skrbno poslušali poročila svojih organov, ki so Jih pred časom Izbral! za vodstvo zadruge. Vendar bi pri 183 članih zadruge pričakovali, da bo Prosvetni dom bolj poln kot Je bil. Iz poročil, Se bolj pa lz razprave smo videli da J« problemov veliko. Občni zbor Je nakazal smer v kmetijstvu ln se a tem približal danalnjt politiki v zadružništvu. Priznati moramo, da so razmere za kmetovanje pri nas težke ln specifične. Velika strmina, plitva tla itd. so težave, ki ovirajo kmetovanj« ■ pomočjo stroj er. Ven- _ (jp dar so zadružniki v razpravi prišli do & jih čas le sili v napredek ln da bodo najti specifične, čemSenlške oblike dčla. jf-gdP dela v zadružništvu so kaj preproste ln Ju' tudi v našem kraju lahko prilagodili. clja v prldelovanlu krmnih rastlin, ** . v........... ................ - reja živine, to sn oblike, ki so primerne O SO Oljil K t*, KI SU pilllic**-- Cemfienlk. V letofcnjero letu imujo 112 n® not? delovanju. Te površine so po podatkih .ioivvouju, .a- Kw» »•»...» w ~ _..»AnO m čil pognojili ln uspeli ni Izostal. PovprecJj^jg potrosili po 600 kg mineralnih gnojil Kakor povsod drugod se tudi v_, yjiaj*J rim fjjj pojavljajo ki na1 bi Jih vzela kmettiska ?ndiun» Z ort l ^o trgovin s " blagom Je seveda zadruga napravila . korak, ki Je odmerjen vsem km ©tl J »klin gam. S od ka ni oči Sa Ve< stv res da Kli 2 no te set I rol no So Ni va tel ni 3o< ka no l lo Vs bo m< trt zv le< bi kc iti ru bi Pc Ne Pc Pr te gl Bt OD SREDE DO SREDE RADIO Zasavski športni javnosti (V ZVEZI Z ČLANKOM: SE ENKRAT »OB ROBU«, OBJAVLJENEM V 25. ŠTEVILKI ZASAVSKEGA TEDNIKA Z DNE 15. JUNUA) Sicer ne bi hoteli polemizirati z Odborom NK Bratstvo iz Hrastni-Ka. ki je poslalo v objavo omenje-članek, ker se nam zdi, da so očividci te tekme v Zagorju ob “svl lahko videli, da so vse navedbe v pismu odbora NK Bratstvo iz Hrastnika Izmišljene ln neresnične (razen tiste, ki navaja, “a je Mitič od Proletarca udaril Klenovška - ln to po Izzivanju). Zdi se nam, da tako neodgovorno obveščanje zasavske športne Javnosti, zasluži vso grajo. In ,edaj k stvari: Pred tekmo sta prispela v garderobe sodnik Goli iz Ljubljane ln novo določeni službujoči delegat. Sodnik je v navzočnosti zastopnika KK Bratstva povedal, da je bil tovariš Janežič, ki bi moral soditi tekmo, določen, da sodi v LJublja-|d finalno tekmo gluhih. Službujoči delegat pa se je Istočasno Izkaza! s pooblastilom ljubljanske nogometne podzveze. Res je sicer, da sodnik Goli ni •odll najbolje. Vendar se da to Vse lepo urediti na falr način. Odbor NK Bratstvo navaja, da bi tnoral sodnik piskati enajstmetrovko v njihovo korist, ko je bil krušen v kazenskem prostoru igrate« Ocepek. Ne pristavljajo pa, da bi moral še prej Isto storiti proti koncu tekme, ko Je igralec Bratstva Groznik v kazenskem prostoru, potem ko v startu ni uspel do-btti žoge, dejansko knokavtlral napadalca Starca - in to namerno. Razumljivo je, da je ta nešportna Poteza izzvala silno negodovanje Prisotne publike. Res je, da sta ob tej priliki zletela v igrišče dva Sledalca, vendar so jih reditelji odstranili z igrišča. Kakor je navada po vsaki tekmi, Jč tudi tedaj dčl gledalcev šel na Sredino igrišča. Ne zato - kakor tavaj a Bratstvo - da bi Izzval Pretep, v tej skupini ljudi, ki je sla na sredino igrišča Je bilo tudi Precej odbornikov domačega kluba jh reditelja. No ln kaj je bilo tam: 'Bralci Bratstva po končani tekmi Piso hoteli pozdraviti, niti niso ho-t®H dati sodnikom roke, sicer pa s° hoteli sodniku Goliju — v po-ttheh — izročiti šopek velih rožli Gnečo na sredini igrišča so izko-Jistlli •ali ( Pika (to Proletarca), službujočega delegata pa je v gneči brcnil v nogo Klenovšek od Bratstva. Kljub temu, da so hoteli reditelji ln odborniki Proletarca spraviti igralce Bratstva v slačilnice, ti niso hoteli iti, ampak so se prepirali s publiko, ki je bila na Igrišču. Kaže, da so igralci Bratstva na vsak način hoteli izzvati incident, ki jim naj bi bil razlog, da bi se tekma v Zagorju razveljavila, kriva pa naj bi bila nedisciplinirana zagorska publika. Čudno se nam pa zdi, da odbor NK Bratstvo v svojem odgovoru ni navedel še, da so zvečer Igralci Bratstva pred križiščem Grčar v Zagorju, kjer so bili, pretepali zagorske pionirje, tako da so morali posredovati organi Ljudske milice. Vsekakor nismo hoteli polemizi- rati z NK Bratstvo, ker so — kakor smo že poudarili - vse navedbe, razen ene v članku neresnične. Hoteli smo samo seznaniti zasavsko športno javnost z dogodki, ki so bili ob tekmi Bratstvo : Proletarec v Zagorju. Sodbo o tem, kdo je kriv, prepuščamo bralcem. V članku »Ob robu« in v tem sestavku so navedena resnična dejstva, zaradi tega ostro obsojamo neodgovorno zavajanje zasavske športne Javnosti. Pisec članka ln odbor NK Proletarca Pripomba uredništva; s prednjo objavo zaključujemo polemiko obeh društev v našem listu ter predlagamo, da se o vprašanju, kdo Ima prav in kdo ne, prizadeti pogovore na pristojnem mestu za take spore. Poročila poslušajte vsak dan ob .5.05, 6.00 , 7.00 , 8.00 10.00 13.00, 15.00, 17.00 ln 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.13. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo' in pozdravljajo* ob ponedeljkih, četrtkih ln sobotah ob 14.39, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.13. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7!00. SREDA, 22. junija 8.05 Komorni zbor RTV p. v. Milka Skobemeta poje pesmi Johan-nesa Brahmsa; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani: 8.35 Z glasbo čez kontinente; 10.10 Ciklus velikih simfonij; 11.00 Potpuri za zabavo; 11. 35 Arije iz Puccinijevih oper; 12.25 Harmonika in orglice; 12.40 Otroci pozdravljajo; 13.30 Pozdrav s Kosova in Metohije (šiptarske pesmi); 14.35 Od valčka do calypsa; 16.00 Novost na knjižni polici - Miško Kranjec: Nad hišo se ne kadi več; 16.20 Koncert po željah; 17.10 Deset minut iz naše beležnice — Po tujih revijah; 17.20 Parada plošč; 18.00 Kulturna kronika. ČETRTEK, 23. junija 8.55 »Po preriji« cowboyske pesmi ln melodije; 10.10 Osemdeset minut v svetu melodij; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Poslušajmo kmečko godbo; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Popularni Italijanski napevi v izvedbi Maribor- OB 70-LETN1C1 ZAGORSKEGA TVD PARTIZANA Obširen program prireditev [lsUli igralci Bratstva in so poskusil dejansko napasti glavnega sod-so preprečili odborniki Letos praznuje zagorsko telesno vzgojno društvo Partizan 70-letnico obstoja. V počastitev tega jubileja bo v Zagorju ob Savi od 25. junija do 9. avgusta vrsta športnih prireditev. Za uvod v praznovanje bo v soboto, 25. junija ob 20. uri zvečer v veliki dvorani novega Delavskega doma telovadna akademija, ki jo pripravlja domači Partizan. Od 26. junija do 3. julija bodo na sporedu športna tekmovanja v počastitev rudarskega praznika — 3. julija in v počastitev prvoborca — športnika Slavka Pintarja — Robina. Sindikalne podružnice bodo tiste dni tekmovale v nogometu, kegljanju, šahu, streljanju in plavanju. Zagorski Partizan bo pripravil v mesecu juliju štiri propagandne nastope v zagorski okolici, nadalje še odprto prvenstvo posameznikov v namiznem tenisu, razen tega pa bo pripravilo še medmestni dvoboj Zagorje : Maribor (ali Celje). Izdelan je tudi okvirni program prireditve za 9. avgust — občinski praznik Zagorja. Razen nogometnega turnirja, na katerem naj bi sodelovali Rudar Trbovlje, Rudar Kočevje in dve moštvi zagorskega Proletarca so v programu še tekmovanja v odbojki, orientacijskem teku, košarki, štafetnem teku po zagorskih ulicah. Hkrati bodo tudi tekmovanja med sindikati javnih uslužbencev občine Hrastnik, Trbovlje, Litija in Zagorje. Zagorsko planinsko društvo pa bo pripravilo tri množične izlete, dva v zasavske planinske postojanke, enega pa na Gorenjsko. (mt) USTANOVNI OBČNI ZBOR KOŠARKARSKE SEKOUE ŠD Svoboda v Kisovcu SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ LJUBLJANE PREDLAGA UVEDBO ABONMAJSKIH PREDSTAV DRAME IN OPERE V TRBOVLJAH IN ZAGORJU Sloventko narodno gledališče iz Ljubljane je v želji, da razširi okvir svoje dejavnosti, zlasti na industrijska področja, in tako približa svoje odrske umetniške stvaritve čim širšemu krogu neposrednih proizvajalcev, naslovilo na družbene organizacije in svetoma za prosveto ln kulturo v Trbovljah in v Zagorju ob Savi pismo, v katerem, predlaga uvedbo štalnih ali občasnih gostovanj, tako Drame in. Opere Slovenskega narodnega gledališča iz-Ljubljane. Uprava Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane predvsem predlaga, da bi za gledališko sezono 1960/61 razpisali v Trbovljah in v Zagorju ob Savi abonma za 4 predstave Drame SNG in za 2 predstavi Opere SNG. Ker bi bili ti abonmaji namenjeni članom delovnih kolektivov, bi jih uprava SNG razpisala po znižanih cenah. Uprava Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane pa v svojem pismu pripominja, da bi Drama SNG v primeru, da bi bilo zanimanje večje, gostovala še z izvenabonmajskimi predstavami. Predlagajo pa tudi posebno gostovanje Drame SNG z otroško preditavo »KIJKEC IN MOJCA«, ki pride kot noviteta v repertoar Drame SNG v sezoni 1960/61. Vsekakor velja pobudo in zamisli uprave Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane za uvedbo abonmajskih predstav v novih Delavskih domovih v Trbovljah in v Zagorju ob Savi pozdraviti, saj si zasavski delovni ljudje želijo kvalitetnih gostovanj osrednjega slovenskega gledališča: Upamo, da bo pobuda Slovenskega narodnega gledališča la Ljubljane v Trbovljah in v Zagorju ob Savi sprejeta in da bomo v sezoni 1960/61 že lahko gledali ^abonmajske predstave v obeh zasavskih kulturnih hišah. fičo*, ker mi je prav zaradi svoje popularnosti postal neznansko zoprn. Torej o »fiču« ne govorim rad (verjetno tudi zato ne, ker ga nimam), zato prehajam takoj na (/lavno temo. Tudi o tej stvari ne bi pisal, ker se bo najbrž zdela komu nepomembna *U pa iz trte izvita, vendar mi ne da miru. Mogoče si bom kdaj očital, da sem tole napisal (tudi če ne bi napisal, bi si verjetno), toda to prepustimo času (kakor konferenco Velikih štirih). Torej k stvari. Med temi tremi, oziroma štirimi, oziroma spet tremi (Ud), avtomobili je stal tudi ponosen, svetlikajoč in lesketajoč se črn Opel-Record. Saj ga ne bi poznal, če na njept 0 REKAH, SLAPOVIH IN JEZERIH tek« x najkrajšim imenom na sve-je — reka E. Teče v gorah Mo-dhliad na Škotskem. Seka x ta aadh...... ..„ „„„™. Največje rečno ustje na svetu je ustje Amazonke, ki se iziivn v Atlantski ocean. Amazonka izliva vsako sekundo v morje nad 108.000 kubičnih metrov vodet Najvišji slap na svetn je Angleški ilap na reki Caroni v Venezueli. Vo- m pada tam 1070 metrov globoko, pri čemer pada eden od njegovih eerkov več kot 800 m globoko, ne da bi pri tem kjerkoli zadel ob skalne steno! Najgloblje jezero na svetn je Bajkalsko Jezero v srednji Sibiriji; na tajglobljem mestu je globoko 1800 ■etrov. ne bi bilo napisano, ker meni se zdi, da je avto podoben avtu kot jabolko jabolku, če že ne jajce jajcu. Kadar pa to misel izrečem v družbi, me kdo takoj pouči, da je med avtomobili vsaj tolikšna razlika kot med bučami in suhimi hruškami. Jaz ločim le avtobus od osebnega vozila, tovornjaki pa so tako kamioni in v tej razpravi, v oklepajih, ne pridejo v poštev. V spoznavanju avtomobilov sem torej pravi laik. V šoli so me naučili, kdo je Kautskg in kdo Heckel, vem za Janeza Sveto-kriškega in očeta Rogerija, vem za Rt dobre nade in za Pitagorov izrek ter še za vse domače važne (ali ne važne) stvari in reči, ter vse to v družbi in debati prav koristno uporabljam — čeprav je to zelo redko — kadar pa steče beseda o avtomobilih, izpadem vedno kot butec na kvadrat, nemogoč človek, pravijo, človek z inteligenčnim kvocientom 20, čeprav normalni po trditvi Lentovega Lenča znaša 100. Torej pri lesketajočem se Opel-Recordu smo. Prvi vtis, ki ga je name napravil — in ta je včasih zelo važen — je bil podoben tistemu, ki ga naredi moški v smokingu na otvoritev delavskega doma. Eleganca višje vrste, brezpogojno ogledalo ali vsaj pogleda vredna. Pokukal sem v notranjost prepričan, da bom v njem odkril U-2. V njem je ležalo nekaj časnikov, vžigali- ce, dve pomaranči (kakršne imamo v izložbah in nikoli o trgovinah), na zadnjem sede- ^edettbfca fatoni&a Ker v zadnji nam številki kroniko odnesel je tiskarski škrat, moramo jo danes pač za tedna dva podat’. Dež kot sred’ aprila je v teh štirinajstih dneh kopalcem štrene mešal, a proti koncu je opešal, in sonce je oblast prevzelo, da obilo je kopalcev in planincev nedeljo prav prijetno preživelo. Vsega za razvedrilo je bilo zares, mladini preskrbeli so za ples, a starejšim za poslastek ribiči so na zabavi, rib in ribic ves prirastek iz potoka scvrli in prodali. Skoda le, da so brez luči in zavolj neurja rajati prezgodaj prenehali. Lovec nek’ dejal je z ironijo, da zato, ker plen z elektriko lovijo. V kinu filmov so nam kup vrteli, v gledališču pa so ob zaključku abonmaja Celjani s »Čajnico na Okinauii« lep aplavz poželi, le pri razdelitvi cvetja ni vešč bil darovatelj »štetja«. Se z Lucijo Lamermoorsko je gostovala Opera z Ljubljane tn je lep vtis napravila na poslušalce zbrane. Zabavni naš orkester in godba na pihala sta v Topolščici in Šoštanju s koncertom gostovala. V kolikor je bila bolj skromna udeležba, je bila itimnejša postrežba. Se šport na kratko naj omenim: rokometaši v zadnjem kolu Krim so položili, razen tega v meddržavnem srečanju so Rodalbenovce nabili. Košarkaši tekmo s Slovanom so baje zavolj zapisnika zgubili, z Mostami pa gladko zmago so slavili. Le žogobrc je dve nedelji miroval in se je brez skrbi enkrat še kam drugam podal, brez kritike in komentarja v škodo ali v korist Rudarja. žu pa aktovka, nylon plašč asfaltne barve' in — saj nisem verjel svojim očem! Kaj takega v avtomobilu, saj je to naravnost kontradiktorno, nepopisno in neverjetno! Da, ležala je prava, pravcata knjiga... V mehko rjavo usnje vezana knjiga. Da, sem rekel. Spet prihaja doba knjig in literature, ki jo nekateri že dalj časa prerokujejo. Tu sem imel jasen dokaz in bil sem resnično srečen in začuden. Mojemu začudenju se je pa kmalu pridružila neznanska radovednost. Katera knjiga naj bi to bila? Ležala je na zadnjem sedežu z obrazom navzdol in hrbtom nazaj spokojno in mimo. S silo svojih misli in oči sem jo poskušal obrniti, a ni in ni šlo. (Čeprav je ženskega spola.) Pa sem njeno 'velikost in debelino začel primerjati s knjigami, ki so izšle v zadnjem času. (Človek, ki ima najnovejši avtomobil, bere tudi najnovejše knjige, sem mislil.) Moje ugibanje je bilo toliko težje, ker poznam največ le kartonirane ali v platno vezane izdaje. Našteval sem: Thomas Mann: Čarobna gora? Ne! V dveh delih je. Niirnber-ski proces? Nisem še videl v usnje vezane. G. Lukacs: Razkroj razuma? Malo verjetno, drugačna vezava. W. S. Maug* ham: Človeške vezi? Je zajetnejša. T. PUevir: Berlin? Velikost ne ustreza. R. Cola-kov id: Hiša žalosti? Je manjša. Matej Bor: Sled naših senc? Poezije v avtomobilu! Sem ob pamet! E. Kardelj: Problemi socialistične politike na vasi? J. Goričar: Sociologija? Kdo ve! Po vsej verjetnosti bo tuja; tuj avtomobil, tu) plašč, tuje pomaranče in zakaj ne bi še knjiga bila tuja! Ne, ne morem vam popisati svojih muk ob tem trudapol-nem razmišljanju. Dale bi se verjetno primerjati le z mukami Sentflorijancev ob pogledu na pohujšljivo >Cinto«. Moji živci so bili r.apeti kot vrvi pri žerjavu, kadar vzdiguje izredno težko breme, in bil sem skoraj na kraju svojih moči. To še toliko bolj, ker bi moral na osnovi tega dogodka spremeniti svoje poglede na tehniko in od tehnike okužene ljudi. Hodil sem okoli avtomobila kot mačka okoli vroče ARGO juhe in trpel, neznansko trpel kot sveti Lovrenc. te. Zadnji čas se navdušuji tudi za arije Pola Anke Najbrž zato, ker ne ve, da ji moški. O tem sva se že precej pričkala, a ona vztraja pr’ tem, da je Anka prav gotove žensko ime in še slovenski povrhu! Moja trditev, da j' Pol ime, je tako daleč xod Iz sosednje hiše je donela arija. Moja teta, ki jih ima že okoli petinosemdeset (natančne številke noče povedati, ker pravi, da je to skrivnost kot pri Avi Gardner), pravi, da se pevke takrat po »stopnicah« vozijo, ko pojo arije. Tako misli verjetno zaradi tresenja glasu. V teh besedah moje tete je nekaj zlobe, a kdo bi ji zameril pri taki častitljivi starosti! Pravi, da so ji najbolj všeč tiste arije, ki jih poje Caterina Valen- njenega prepričanja, kot 'je daleč neki nebotičnik do dograditve. Mislil sem namreč povedati, da moja teta sploh ne razločuje arije od popevk kot jaz ne ločim ameriškega fiata od italijanskega folks-vagna. Bojim se, da moji po tomci ne bodo razločevali dvorane od gozda. (Oprostite, to je bil le kratek sprehod v čudoviti svet moje tete. ) Iz lokala je stopil mlad gospod (obleka je bila iz tujega blaga), odprl je vrata avtomobila, poiskal nalivno pero, vzel tisto skrivnostno knjigo v roke (meni se je zameglilo pred očmi!), listal, listal in si zapisal v lepo usnje vezan koledar — telefonsko številko... Nadaljeval sem pozabljeno pot in bil celo nekoliko vesel, ker moje mnenje o od tehnike okuženih ljudi ni šlo v >franže*. d. e. PRIZOR IZ JUGOSLOVANSKEGA FILMA »DEVETI KROG«, KI BO NA SPOREDU V KINU SVOBODE TRBOVLJE II OD 28. DO 30. JUNIJA FRANCOSKI KOLONIALNI TEROR NE POZNA MEJA Strahovito mučenje nedolžne alžirske borke Džamile Bupaš NA CARINI — Ali imate kaj za carino? — Nič, vse je zame in z8 mojo ženo. AL21RUA — NESREČNA DEŽELA BREZ ZAKONOV — ČUDNO IZGINJANJE JETNIKOV IZ ZAPOROV ŽIVLJENJE NA VENERI? Sovjetski znanstvenik Nikolaj Bar-baSov pravi, da ima planet Venera ocean ter začetke nekakšne oblike življenja. Na Veneri so štiri letne dobe, prav tako kot na Zemlji« (Članek sovjetskega znanstvenika Je bil objavljen v tehnološkem časopisu za mladino.) ČEHI NAŠLI 25 MILIJONOV LET STARO ŽELVO pri mestu let Češki geologi so našli pr Us vina fosil 23 milijonov tet stare želve. 2elva je popolnoma ohranjena, čeprav je ležala v zemlji od predzgodovinskih časov. AVTOMATIČNA JEKLARNA V CHICAGU Družba US Steel je pred kratkim razkazala svojo najnovejšo valjarno za jeklene izdelke. Tovarna bo delala skoro docela brez delavcev, torej avtomatično. Drnžba meni, da bo tovarna začela z delom konec poletja. S tem bo družba povečala svojo proizvodnjo za 00 odstotkov. V »Le Mondua je s podpisom pisateljice Simone de Beauvolr objavljen članek a naslovom »Za Džamilo Bupaš«, M govori o tragični usodi mlade Alžtrfee, katero so francoski kolonizatorji etraihovito, mučili. Simone de Beauvolr zahteva pravico za Džamilo Buipaš in kazen za njene mučitelje. Grozno d« to, kar je morala prestati Džamdla Bupaš. Pet dni potem ko je Simone de Beauvolr objavila podatke o mladi Alžirki, je »Le Monde«, katerega razširjenje je Wlo v Alžiriji zaradi njegovih člankov prepovedano, objavi] celo Stran pričevanja o primeru Maurioea Audlna, ki je bil mučen in ubit v Alžiriji. Iz vsega tega pričevanja se jasno vidi, da mučenje v Alžlru ni slučajen In niti redek pojav: »Poznam — piše znani francoski etnolog Germanle Tilllon — določeno število oseb, ki so ——1 »pf POGUMNO NAPREJ - PREKO M ORSKIH VALOV T čudnih okoliščinah Izginile lz zaporov•.. « Hudi Audlin je izginil na tak čuden način. Mladi profesor je bdi že mrtev, ko so uprizorili izmišljeni »beg«, da bi prikrili resnico. Ko so bili mučeni oče, brat in zet Džamile Bupaš, je »tari Abdelaziz Bupaš ogorčeno in naivno zakričal mučiteljem: »Toda det Ganile je mučenje prepovedal!« »De Ganile naj ukazuje doma, tukaj smo gospodarji mi,« je odgovoril kapetan, ki je vodil »operacijo«. Simone de Beauvolr, ki v svojem članku citira to podrobnost, pravi, da je kapetan izrekel tudi druge zelo prostaške izraze, ki jih ne more navajati. Kdo potemtakem dela zakone in kdo ukazuje v tej nesrečni deželi, prepleteni s stotinami z žico ograjenih taborišč, v katerih vladajo po pisanju francoskih listov, skoraj en milijon ljudi? Taborišč, v katerih vladajo takšni pogoji, da »e celo reporter vladnega desničarskega »Flgaro« ni mogel izogniti protestni obtožbi. Prva Džamila je bila Džamila Buhlred. Sodelovala je v akciji, ko ji je bilo 17 let, in že tedaj ko se življenje šele začenja, je zrla v oča mučiteljem. Danes je v ječi v nekem taborišču- Druga je Džamila Bupaš. Vse se zdi, da ni storila tega, kar Ji očitajo. Obtožujejo Jo za atentat. Septembra 1958 so v neki alžirski pivnici našli bombo. Džamila Bupaš je bila brez vsakršnega dokaza aretirana februarja letos. Seveda je zanikala, da bi poskušala izvršiti atentat. (Celo vsaik sodni zapisnikar ve, da organizirani član PLN v preiskavi ali pred sodiščem nikoli ne zanika svoje udeležbe v akciji; ni .bilo še primera, da bj se nekdo skušal »izvleči«, ni bilo še primera, da Alžirec ne bi s Ponosom prevzel nase odgovornosti-) Zakaj so preiskovalci hoteli, da pada krivda prav na Džamilo Bupaš? Kdo more to vedeti!? Germaina Tiilion govori o nekem nedolžnem mladeniču Alžircu, ki je na »čuden« način izginil iz zapora. Mučen je bil samo zaradi tega, ker je njegova družina pred časom vložila na sodišču tožbo zaradi preganjanja. Toda ne glede na to je bilo odločeno, da se krivda za atentat pripiše Džamili Bupaš, in mlado dekle je moralo priznati. Nato je priznala tudi. kar je pretrpela v zaporu. Potem pa je morala seveda vse to preklicati. Džamila Bupaš ne prosi milosti. Zahteva le pravično preiskavo. Toda mar je taka preiskava možna? Primer Džamile Bupaš se tiče vseh nas, Francozov, pravi Simone de Beauvolr. Javnost mora izvajati pritisk na vlado, da zahteva odložitev procesa proti Džamili, k,i je najavljen za 17. junij, izvedbo preiskave, ki jo zahteva, varno zaščito svoje družine in njenih prijateljev, za krvnike pa strogost zakona. Zakaj se tiče to vseh Francozov? Simone de Beauvolr odgovarja na to vprašanje v svojem članku: »Najbolj škandalozno V škandalu 1e prav to, da se človek na njega navadi ■ . . « NI ZATISNILA OČESA — Sram te bodi, zdaj prideš domov! Jaz pa vso noč nisem mogla zatisniti očesa... — se jezi žena nad pijancem. — Pomiri se, dragica, jaz ga tudi nisem zatisnil. ZRNO MODROSTI Da bi norec napravil kaj pametnega, ne pričakuje nihče, pač pa vsi komaj čakamo, da bo pameten človek napravil kakšno oslarijo. IZBIRA POKLICA — Kaj pa bo vaš sin, ko do-raste? Za kaj kaže največ veselja? — Sem dejal, da bi ga dal za učitelja. Pravi, da ima največ veselja s počitnicami. SELITEV DUS — Ali ti verjameš v selitev duš? — Seveda verjamem! Imeli smo knjigovodjo, ki jo je pobrisal z denarjem. — Pa kaj ima to opraviti s selitvijo duš? — Bil je duša podjetja. ZNAK STAROSTI — Pravite, da vas boli desna rama? Ja, dragi prijatelj, to je znak starosti! — Kako to, gospod doktor? Moja leva rama je prav toliko stara, pa me ne boli. NE ZAUPATA Sl Dva trgovska partnerja sta Naročajte se na »Zasavski tednik« šla na kosilo v restavracijo-Kar se eden spomni, da je pozabil zakleniti blagajno. — O, nič zato — pravi partner — saj sva oba tukaj. PRI OPTIKU — Raci bi kupil očala. — Kakšna — kratkovidna ali daljnovidna? — Ne vem, takšna pač, da bom skozi videl. HOMAN V NADALJEVANJIH Skrivnost dveh bratov »Cta poznate, Mr. Alford?« »Da. To je bodalo, ki je Mio nekoč lest Hubert« pl. Redrutha, Črnega opata.« Puttlerjeva brada se Je zganilo. »Kje je bilo bodalo »hranjeno?« »Stodnjiterat som videl to bodalo vleoti v veži hMe Arthurja Gtneja.« 41. »Stvar je postajala vedno skrivnostnejša!« je komentiral Puttler. »Mr. Alford...! Mr. Alford!« je klical neki vznemirjen glas. Ko se je Dick obmil, je videl ob vratih starega hišnega služabnika, ki ni bil več zaspan, ampak spet spočit, vendar bled v obraz. »Kaj je, Glover?« »Aliče... naša strežnica... to neumno dekle mi je pravkar pripovedovalo ... je jecljal brez sape. »Dekle sedi v pisarni.« Alford je odhitel v spremstvu Puttlerja, ne da bi vedel, zakaj gre, Bezaj v hišo. V njegovi pisarni je sedela vsa zmedena mlada služkinja Aliče. Bila je v spodnji srajci, povrh nje je pa imela neki moški plašč. Dolgi, razpuščeni lasje so ji viseli preko ramen. »Ponovite sedaj pred gospodi, kar ste prej povedali meni,« ji je zaukazal stari služabnik, ki je tudi prisopihal za obema. Trajalo je precej časa, preden je dekle obrazložilo čuden doživljaj, kateremu je bila priča ponoči. Ker jo je glava bolela, je Aliče odšla nekaj g&iut pred enajsto uro k počitku. Kmalu je trdno zaspala, tako da kričanja ni slišala. Pač pa jo je pozneje — bilo je natanko četrt pred drugo Npo ponoči — zbudil nek grozni trušč v hiši. Pod njo, v spalnici lorda Chelforda, je slišala žvenketanje kozarcev in ropotanje pohištva — kazalo da m Je spodaj pod njeno sobo prerivalo in pretepalo več ljudi. »Dalje, dalje, dekle!« je silil Alford, ki se ga je že loteval strah. »Da, sir, da. Več ne vem povedati. Nisem se upala premakniti in tudi BB vstati iz strahu pred morilci. Potem sem se onesvestila«. In že je bil Dick Alford zunaj na hodniku. Stekel je po stopnicah HMf. Vrata bratove spalnice »o bila zaklenjena. Trkal j«, klical, taz-JPFtl* vratih... Vse tih« »Vlomite vrata!« je zavpil Puttler. Prinesli so sekiro. 2e po prvem udarcu Je vložek v vratih popustil in se zlomil, tako da J« Alford skozi odprtino lahko porinil roko In od znotraj odrinil zapah ključavnice. V sobi je ležalo vse navzkriž. Miza je bila prevrnjena, cele baterije različnih medicinskih in drugih steklenic so ležale razbite po tleh, kjer je bila cela mlaka raznih zmešanih mikstur In tekočin. Ne daleč od tod so ležali razbiti ostanki dveh stolov. Blazine na postelji so bile razmetane. Zglavna blazina je bila še na svojem mestu, vendar okrvavljena. Krvavi madeži so bili tudi na rjuhi. Alford je stekel k srednjemu oknu sobe, ki je bilo na široko odprto. Ko je pogledal venkaj, je opazi!, da je bilo okrasno grmičevje pod oknom polomljeno, kakor da je nekaj težkega padlo nanj. Ne da bi pomišljal, se je Dick pognal skozi