Program MEPI (Mednarodno priznanje) na OŠ Šentvid Maruška Kerin, učiteljica slovenščine, in Jaka Saje, pomočnik ravnateljice, Osnovna šola Šentvid V prispevku bova predstavila najino izkušnjo s programom MEPI – program osebnega raz- voja mladih, ki ga na Osnovni šoli Šentvid izvajamo že tretje leto. Program mlade spod- buja k ustvarjalnemu in ciljno naravnanemu preživljanju prostega časa, katerega način izkoriščanja močno vpliva na to, v kakšno osebo se bo mladostnik razvil. Vse aktivnosti, izzive in cilje, ki jih mladi želijo doseči na posameznem področju, si zastavljajo in dosegajo sami, odrasli pa jim pri tem nudimo osebno spremljanje, oporo in svetovanje ter določena posebna znanja, ki jih potrebujejo za dosego svojih ciljev. Sodelovanje v programu MEPI daje mladim možnost, da pridobijo znanja, veščine in osebnostno-socialne kvalitete, ki so visoko vrednotene v 21. stoletju. 1 Uvod ali »nekaj manjka« energijo, vztrajati tudi, ko jim ne gre zlahka? Kaj Kot učitelja se dnevno srečujeva z množico učen- so razlogi, da se toliko učencev v šolo odpravi z cev, ki so si med seboj zelo različni, izhajajo iz raz- nezanimanjem za šolsko snov? ličnih okolij, družin, imajo različne pogoje in spod- budo doma, za določen predmet v šoli so zelo raz- Težko bi rekli, da niso motivirani, saj imajo veliko lično (ne)zainteresirani. Nekateri izmed učencev energije in idej, kadar si sami izbirajo dejavnosti se pred ocenjevanjem naučijo in pridobijo dobro po lastnih interesih. Vsekakor pa niso motivirani oceno, drugi ne, vendar je malo takšnih, ki se uči- za enake dejavnosti, kot bi želeli učitelji pri pouku. jo z veseljem in v tem vidijo nekaj dobrega zase. Po najinih izkušnjah veliko prispeva osmišljanje učenja, pogovor o tem, kaj se učimo, zakaj ravno »Ko učence vprašate, zakaj hodijo v šolo, boste to in čemu naučeno služi. Debatiranje o smislu med njimi odkrili skupino 'prisiljenih', ki trdijo, da konkretnih vsebin vsako uro matematike ali slo- v šolo morajo hoditi, ker to zahtevajo drugi, naj- venščine žal ne pride v poštev, saj smo učitelji ča- pogosteje – njihovi starši. Največja skupina bodo sovno omejeni, učenci pa še ne vidijo širše slike. tisti, ki vidijo smisel šolanja v pridobivanju pozitiv- Njihov fokus je na tukaj in zdaj in težko povezujejo nih ocen, spričeval, diplome, poklica in možnosti, nekaj, kar se učijo danes, z učinkom čez nekaj te- da pridejo do čim bolj plačane službe. Najmanjša dnov ali mesecev. je tista skupina, v kateri vam bodo učenci odgo- vorili, da radi hodijo v šolo, ker jih učenje veseli in Najbolje bi bilo, če bi si učenec sam postavil cilje, jih zanima tisto, kar se učijo.« (Lojk 2014: 52) ki jih bo zasledoval pri pouku, ali kot vizionarsko o šoli v prihodnosti pravi Lojk (2011: 89) : »… učitelj bo Podobno seveda velja tudi za odrasle, zaposlene, v pomagal slehernemu učencu doseči cilj, ki si ga našem primeru učitelje. Nekateri so v službi le za- bo učenec zastavil; namesto tekmištva (rivalstva) radi preživetja oz. plače, drugi zaradi napredovanja bo ponudil tekmovanje s samim seboj ali sodelo- po plačni in družbeni lestvici, tretji pa vidijo svoj vanje z drugimi /…/; namesto ocenjevanja razvršča- poklic kot poslanstvo ter pri svojem delu uživajo. nja in kaznovanja, bo razvijal šolo, v kateri se bodo vsi učenci počutili (enako)vredne, ne glede na spo- Razloge, zakaj učenci hodijo v šolo, lahko razvrstimo sobnosti. /…/ Za resnično povezanost med ljudmi v tri skupine: »prisila (silijo jih starši, vzgojitelji, zakoni in sodelovanje je potrebno osebno doživljanje la- …), formalno napredovanje (doseči vzporedne cilje, stne vrednosti in svojega človeškega dostojanstva kot so ocene, ki omogočajo nadaljevanje šolanja, zunaj primerjalnih kategorij v ozračju, v katerem točke, ki omogočajo napredovanje, dobro plačano lahko vsakdo razvije pozitivno identiteto, ne glede službo) in zanimanje (naučiti se česa novega, nau- na to, koliko je različen od drugih, koliko odstopa čiti se reševati življenjske težave in probleme na ka- od povprečja. Ustvarjanje ozračja, ki bo to omogo- kem ožjem področju).« (Lojk 2014: 53) čilo, je temeljna naloga šole v novem stoletju.« Kako torej doseči, da se poveča število učencev, Lepo se sliši v teoriji, a kako naj učitelj z vsakim ki hodijo v šolo z zanimanjem, veseljem in so pri- učencem individualno postavlja cilje, še posebej, pravljeni za to tudi kaj narediti, vložiti svoj čas in če so to cilji, vezani na učno snov, za katero uče- 57 Didakta TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE nec (vsaj tako se zdi) nima interesa. Učitelj naj bi kraljice Elizabete II., v sodelovanju s Kurtom Hah- pomagal učencem te cilje doseči, vmes pa ves nom, nemškim pedagogom in zagovornikom čas preverjal napredek in morebitne ovire. Ob izkustvenega učenja, ter lordom Huntom, vodjo tem naj bi še aktivneje vzgajal in učil vrednote. prve uspešne odprave na Mont Everest. Princa Vse skupaj se sliši kot misija nemogoče, recept za Phillipa so k razmišljanju o programu neformal- izgorelost učitelja ob vseh obveznostih, ki jih ima nega učenja, ki bi mlade motiviral in »pripravil« za že z rednim delom. aktivno preživljanje prostega časa, pripeljale raz- mere v času po II. svetovni vojni in skrb za osebni Kljub vsemu pa smo na naši šoli iskali nekaj nove- razvoj mladih. Mladi fantje, ki so s 15 leti zaključi- ga, kar bi bilo zanimivo tako učencem kot učite- li formalno šolanje, so bili namreč do svojega 18. ljem. Nekaj, kar bi počeli z veseljem, zanimanjem leta, ko so pričeli z obveznim služenjem vojaške- in pri tem vztrajali daljše časovno obdobje, hkrati ga roka, prepuščeni predvsem sami sebi. Skupaj pa ne bi bilo preobremenjujoče za učitelje, tem- s Kurtom Hahnom je vojvoda zasnoval program, več ravno nasprotno – tudi učitelji bi v tem prepo- ki temelji na izkustvenem učenju, in ga predsta- znali nekaj pozitivnega zase. Iskali smo nekaj, kar vil pod imenom Priznanje vojvode Edinburškega. bi nam pomagalo ozavestiti pomembnost ciljev, Z leti se je program hitro širil po svetu in beseda ki si jih postavljamo in jih zasledujejo tako učenci »mednarodno« se je imenu programa pridružila kot tudi učitelji. Že odrasli se velikokrat ne zaveda- leta 1980. Kot navajajo na spletni strani medna- mo, kateri cilj zasledujemo, kaj šele učenci. rodnega programa MEPI, je število udeležencev programa že leta 1975 preseglo milijon, slabih 15 »Otroci se ne zavedajo cilja, h kateremu stremijo. let kasneje pa jih je bilo že več kot dva milijona. Včasih imajo zmotne predstave o tem, kako dose- Po zadnjih podatkih naj bi v programu do sedaj či, kar želijo, in se vedejo tako, da dosegajo ravno sodelovalo več kot 8 milijonov mladih iz več kot nasprotno od svojega cilja.« (Nelsen 2014: 62). 140 držav. Znati si postaviti cilj je izjemno pomembno v ži- Slovenija se je v program vključila leta 1997 preko vljenju in moderna šola bi se morala s tem ukvar- British Council-a, ko je v okviru Šolskega centra jati. Če ne poznam svojega cilja, če se ne spra- Velenje potekal pilotski projekt izvajanja progra- šujem po lastnih interesih, če ne vem, katera so ma. Nacionalni odbor za program MEPI, registri- moja močna področja in kaj so skriti potenciali, ran kot Društvo MEPI – Mednarodno priznanje kako naj vem, kaj hočem in ali sem bil uspešen. za mlade, je bil ustanovljen leta 2003, saj so bile »Otrok, ki se vede neprimerno, nam sporoča: 'Ne ambicije po širitvi programa vse večje, obseg dela čutim pripadnosti ali pomembnosti in imam pa tudi. Danes društvo MEPI skrbi za izvajanje zmotno predstavo o tem, kako doseči ta občutek.' programa po šolah in promocijo, nudi podporo in /…/ Če se ves čas zavedate, da za neprimernim ob- pomoč šolam udeleženkam, izvaja številne delav- našanjem stoji otrok, ki si želi čutiti pripadnost, nice in izobraževanja za udeležence, prireja pode- vendar ne ve, kako doseči ta cilj na družbeno ko- litve priznanj idr. (Vir 1) risten način, boste na situacijo gledali drugače.« (Nelsen 2014: 64). 2.1 Koncept in načela programa Koncept Programa MEPI, v katerem mladi uživa- Kaj nam torej manjka oziroma kaj smo iskali? Pro- jo, se spopadajo z izzivi in so za to nagrajeni, te- gram, pri katerem se bodo učenci naučili poiskati melji na izkustvenem učenju in je zamišljen kot in postaviti lastne cilje, jih osmislili, razmišljali o prilagodljiv in vsakemu posamezniku posebej tem, kako bodo te cilje dosegli, bili ob tem osre- prilagojen program dejavnosti v prostem času. dotočeni na lasten napredek in ne na primerjavo Način izkoriščanja prostega časa namreč v veliki z drugimi, razvijali vrednote, kot so sočutje, odgo- meri vpliva na to, v kakšno osebo se bo mlado- vornost, empatija, opravljali prostovoljno delo in stnik kasneje razvil. Obdobje med 14. in 25. letom krepili telo. Ob vsem tem smo tudi želeli, da bi se starosti je čas prehoda med adolescenco in od- povezovali z učitelji na bolj neformalen način, se raslostjo, ki je za mladega človeka najtežje obdo- spoznavali in sodelovali ob vseh naštetih dejavno- bje v življenju. Zasnova programa zato mladim stih. In našli smo … MEPI. omogoča, da se učijo neposredno iz svojih lastnih izkušenj (individualnega izziva), da pri doseganju 2 MEPI ali celo preseganju zastavljenih ciljev stopijo iz Mednarodni program MEPI – program osebnega cone udobja, da ob izvajanju dejavnosti pridobi- razvoja mladih – izvajamo na Osnovni šoli Šentvid vajo nove veščine, prepoznajo svojo lastno zmo- že oz. šele tretje leto. Program, katerega uradno gljivost, tekmujejo zgolj s samim seboj (načelo ime je Priznanje vojvode Edinburškega ali The netekmovalnosti), krepijo vztrajnost in odločnost Duke of Edinburgh’s Award, je leta 1956 ustanovil ter ob »prihodu na cilj« uživajo v občutku oseb- princ Phillip, vojvoda Edinburški, mož britanske ne zmage. Iz širokega nabora aktivnosti, ki so na 58 Didakta voljo v okviru štirih področij, si vsak posameznik dolge proge, kjer kakršnakoli bližnjica zmanjšuje oblikuje program, ki je prilagojen njegovim oseb- občutek zmagoslavja na cilju. Merilo za pridobi- nim sposobnostim in potrebam. tev priznanja temelji na individualnem napredku, vloženem trudu in vztrajnosti udeleženca, stan- Pri oblikovanju programa, ki se v OŠ izvaja na dard izvedbe, ki je predpisan na vsaki stopnji Pro- bronasti stopnji, kar pomeni, da se ena izmed de- grama, pa predstavlja za mladega človeka resni- javnosti (veščine, šport, prostovoljstvo) izvaja šest čen izziv in mu daje občutek, da je resnično nekaj mesecev, ostali dve pa tri mesece, smo mladim dosegel. Ta občutek pride do izraza še posebej ob v pomoč učitelji, ki nastopamo v vlogi mentorjev, zaključku odprav, ki predstavljajo pravi čustveni vodje odprav ali področnih inštruktorjev. Naloga vrtiljak za udeležence. (Vir 1) mentorjev je, da oblikovani program zajema vseh 10 temeljnih načel programa, in sicer: 2.2 Postavitev ciljev in metoda SMART • netekmovalnost (gre za osebni izziv in ne tek- Eno izmed temeljnih področij MEPI-ja je ciljno movanje), načrtovanje in spremljanje, zato na začetku šol- • dostopnost (program je dostopen za vse, ki si skega leta veliko pozornost namenimo temu, da tega želijo; tudi za učence s posebnimi potre- si vsak zastavi svoje lastne notranje cilje, ki jih bo bami ali tujce), skozi program zasledoval. Ob tem se nekateri • prostovoljnost, učenci prvič srečajo z vprašanji: kaj je dobro zame, • uravnoteženost (izvajanje dejavnosti na vseh 3 česa si res želim, kaj rad počnem, kako bom do- področjih in odprava), segel »sanje«, kaj s tem pridobim in kaj lahko ob • individualnost (vsak si oblikuje svoj program, meni pridobijo drugi. Postavljanje ciljev in načr- ki si ga prilagodi glede na lastne želje, okolišči- tovanje korakov, kako priti do cilja, je za mlade- ne in lokalne možnosti), ga človeka težko, saj se boji neuspeha, dela samo • razvojnost (mladi se skozi program osebno, so- nujne stvari, ne pa tudi potrebnih, ne zaveda se cialno, psihično razvijejo), pomena ciljev, ne zna oz. ni vešč postavljanja ci- • stopnjevanje (tri težavnostne stopnje: brona- ljev, strah ga je pred nesprejemanjem v primeru sta, srebrna in zlata), neuspeha in posledično kritike, velikokrat pa tudi • vztrajnost, ne ve, kaj bi rad dosegel. Zatorej je potrebno, da • navdih (entuziazem, energija, postane del ži- skupaj z mladimi poiščemo čim več stvari, ki si jih vljenja) želijo poskusiti in ki izhajajo iz njihove notranje • in zabavo (izvajanje dejavnosti naj bo mladim motivacije. Pravila določanja dobrih, jasnih, kon- prijetno in zabavno). kretnih in preverljivih ciljev niso zapletena. Prej se mladi naučijo določene veščine, bolje jim bo šlo v Mlade še posebej pozorno spremljamo pri dose- življenju. Tudi udeleženci programa MEPI morajo ganju ciljev, jim svetujemo in jih spodbujamo, jim že na prvi stopnji usvojiti to veščino, ne glede na nudimo posebna znanja na poti do cilja ter skrbi- svoja leta. Najlažje si pravila določevanja dobrih mo, da je bližnjic čim manj. MEPI je namreč tek na ciljev zapomnijo po kratici S. M. A. R. T., saj so pa- 59 Didakta TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE metni cilji tudi dobri cilji. Če bodo cilji tako zasta- načrtovanjem naredimo izvedljivo, obenem vljeni, obstaja bistveno večja možnost uresničitve pa naj učence spremlja občutek, da lahko to lastnih potreb in interesov, kot pa če takega (ali dejansko naredijo, da lahko to obljubijo, da so podobnega) načina ne upoštevamo. sposobni to narediti. • Relevanten oz. pomemben – Cilj naj bo za Posamezna črka besede S.M.A.R.T. predstavlja učence pomemben, kajti če bo cilj za posame- enega izmed pomembnih elementov, ki ga mora znika res pomemben, potem mu bo tudi pri- vsebovati vsak zastavljeni cilj: nesel ustrezno zadovoljstvo (reward). • Specifičen – Cilj mora biti konkreten, jasen, • Time/časovno definiran – Cilj mora biti časov- specifičen, direkten. Ne sme biti nekaj neja- no določen, ima zadnji rok. Za vsak cilj (tudi snega, nedefiniranega, nekaj »v oblakih«. V posamezne naloge in aktivnosti znotraj ene- pomoč so nam in učencem lahko vprašanja: ga cilja) je potrebno določiti časovno omejitev Kaj natančno hočem? Kaj mora biti narejeno oziroma rok, do kdaj bo ta cilj izpolnjen. (Vir 2) in do kdaj? Kdo bo to naredil? Kaj vse potrebu- jem? Zakaj to počnem? Ali lahko cilj 100 % sam 2.3 Odprava in razvijanje odnosov usmerjam in vplivam nanj? Ali je cilj zapisan Pustolovska odprava je tista češnja na torti ob preprosto in tako možganom razumljiv? koncu devetega razreda, ki jo je vesela velika veči- • Merljiv – Cilj mora biti merljiv, in sicer preko na udeležencev programa MEPI. Na bronasti sto- objektivnih kazalcev. Če stvari ne moremo pnji odprava traja dva dni in eno noč. To pomeni, meriti, jih ne moremo kontrolirati. Pomagamo da se učenci, ki so razdeljeni v skupine, odpravijo si lahko z vprašanji: Po čem bom prepoznal, da po vnaprej trasirani poti po deželi in gozdovih od sem dosegel svoj cilj? S čim bom to dokazal? točke A do točke B. Ves dan hodijo samostojno, • Accessible/Dosegljiv – Cilj mora biti dosegljiv, vmes se ustavijo na kontrolnih točkah, kjer jih kar pomeni, da ga je možno uresničiti. Učen- pričakamo učitelji, in nato nadaljujejo pot do me- cem odsvetujemo postavitev ciljev, ki niso iz- sta, kjer postavijo nočni tabor. Zjutraj se odprava vedljivi, ker to izredno slabo vpliva na moralo nadaljuje na enak način do končne točke, kjer se in motivacijo. Zastavljeni cilji morajo biti res odprava konča. Zadovoljstvo in ponos, ki sijeta iz dosegljivi, morajo biti taki, da lahko učenci učencev v tistem trenutku, sta neopisljiva in na- vplivajo nanje. Cilji morajo biti dosegljivi v po- grada že sama po sebi. stavljenem časovnem okvirju, pa tudi realni (zahtevnost ciljev določamo sami). Najlažje Postavljanje ciljev na področjih razvijanja veščin, je določati realne cilje na podlagi preteklih prostovoljstva in športa je usmerjeno na osebni ra- izkušenj. Poleg tega je zelo pomembno tudi zvoj posameznika, pripravljanje na pustolovsko od- pametno načrtovanje ciljev, saj lahko kakšno pravo in odprava sama pa bolj poudarjata sodelo- nalogo, ki izgleda neizvedljiva, s pametnim vanje v skupini, soodvisnost članov pri načrtovanju 60 Didakta in izvedbi takšne dejavnosti. Organizacija, načrtova- • pridobivanja raznih znanj, veščin in kompetenc nje, priprave in zaključek odprave zahtevajo skupin- znotraj programa, sko delo, samozaupanje, odločnost in sodelovanje. • lažjega in hitrejšega vključevanja v civilno druž- bo in na trg dela, Učenci se pri pripravah na pustolovsko odpravo, • razvoja osebnostnih kvalitet (predanost, vztraj- ki jo izvedejo v skupinah (od 3 do 6 članov), učijo o nost, zagnanost, odgovornost, samozavedanje preživetju v naravi, orientaciji, opremi za kampira- in samozaupanje, iniciativnost, samozavest, ak- nje, prvi pomoči, prehrani in kuhanju med tabor- tivno državljanstvo), jenjem, zdravilnih rastlinah, varovanju okolja idr. • razvoja ključnih mehkih veščin za življenje, kot Vse, kar bodo učenci potrebovali za svoje »preži- so: veščine vodenja in reševanja problemov; ve- vetje«, morajo nositi s seboj ali vzeti iz narave. Del ščine organiziranja ter načrtovanja; veščine ko- priprav na odpravo predstavlja tudi načrtovanje municiranja, dela v skupini, sprejemanja odlo- in trasiranje poti, označevanje kontrolnih točk, čitev in tveganja; izboljšanja lastne uspešnosti, razmišljanje o postavitvi tabora, iskanju pitne • spodbujanja formativnega spremljanja napred- vode itd. Seveda vse to vnaprej pripravimo učitelji, ka in ocenjevanja dosežkov mladostnika. MEPI ki smo del pustolovske odprave, vendar pa mora mlade opremi z znanji, veščinami in osebno- tudi vsaka skupina zase imeti načrt in označen stno-socialnimi kvalitetami, ki jih znotraj formal- zemljevid, saj so na poti sami. Kot sva že omenila, ne izobrazbe lahko pridobijo le v manjši meri. se z učitelji vidijo le na kontrolnih točkah in v ta- boru, kjer vsi skupaj prespimo. Ob vseh veščinah, V okviru programa MEPI smo imeli kar nekaj učen- ki jih ob tem razvijajo, je v ospredju tudi razvijanje cev, ki so prav zaradi sodelovanja v projektu dose- skupinskega dela. Učenci si razdelijo naloge gle- gli opazne osebnostne spremembe. Kot primer de na dogovor, interes in sposobnosti. Na lastni navajava primer učenke P. koži spoznajo, da vsi soustvarjajo in prispevajo k skupnemu cilju. Doživijo in spoznajo, kaj pomeni, Učenka P je bila prijazna, delavna in v krogu svojih če svojega dela ne opraviš, če se celotna skupina prijateljic sprejeto dekle. V šolo je rada zahajala, v ustavi in ne more nadaljevati, ker nisi opravil svo- družini je imela popolno podporo in v šoli je bila jega dela, kaj pomeni, ko ti člani skupine prisko- uspešna. Na govornem in pisnem področju je bila čijo na pomoč, če nečesa ne zmoreš ali nisi uspel zelo močna, kar je bila posledica branja knjig. Teža- narediti. Pri načrtovanju odprave in na odpravi ve so se ji včasih pojavile na področju matematike sami se ves čas prepleta vseh deset načel progra- in fizike, a jih je uspešno premagala. ma, in sicer od netekmovalnosti (skupina pride na cilj skupaj), preko vztrajnosti (marsikdaj bi kdo Šolski predmet, ki ji je povzročal največ težav, je bil rad odnehal), navdiha (poglej, kaj vse zmorem) do šport. Do omenjenega predmeta je imela odpor, zdrave zabave (zabava je nagrada za učenje). pogosti so bili tudi izgovori za nesodelovanje, kate- rih vir naj bi predstavljale poškodbe. Učenka o špor- 3 Krepitev vrednot na konkretnem primeru tu ni rada govorila, ob omembi se je počutila nela- Osebnost otrok oz. učencev je prav tako kot oseb- godno. Kljub svoji odprtosti za pogovor nikoli ni že- nost odraslih celota, sestavljena iz več značilnosti. lela pojasniti, kaj je vzrok. Kot opazovalca dogajanja Osebne lastnosti sestavljajo tiste značilnosti, ki so sva predvidevala, da učenkin odpor izhaja iz njene trajne. To so: inteligentnost, marljivost, moč, spol, telesne teže in nesprejemanja svojega telesa, kar je barva las, oči, velikost, telesna teža, starost … Oseb- vplivalo tudi na njeno samopodobo in samozavest. nost posameznika je enkraten in neponovljiv zna- čilen vzorec teh lastnosti. (Musek 2005: 38) Učenka P se je jeseni leta 2020/21 odločila, da se pridružil MEPI-ju, saj sta bili njeni želji po znanju Pomemben vpliv na otrokov razvoj od otroštva do klekljanja in delu z otroki v vrtcu izredno veliki. mladostništva ima poleg družine tudi ali pa pred- Njena želja in notranja motiviranost sta bili tako vsem šola. Gre namreč za prostora, kjer se otrok veliki, da je v zakup vzela področje športa in od- lahko počuti sprejeto in srečno, lahko pa se počuti pravo. Za šport v okviru programa si je izbrala na- nesprejetega, kar ga vodi v čustvene in odnosne vijaštvo, s čimer je že imela nekaj izkušenj, zato težave ter posledično veliko obremenjenost. V večjih težav ni imela. Pravo težavo pa ji je pred- okviru programa MEPI se mladi spreminjajo tako stavljala odprava. Na vse načine se ji je poskušala osebnostno kot tudi čustveno, saj prihaja do: izogniti, a tako v šoli kot tudi doma ni dobila prave • razvoja oz. nadgradnje samopodobe, podpore. Z muko, slabo voljo, strahom in tesnobo • družbenega zavedanja (odgovornosti) mlade- je odšla na odpravo. Prvi dan je uspešno in brez ga človeka, posebnih težav prišla na cilj, drugi dan pa je pred- • neposrednega vpliva na širšo skupnost, stavljal večji izziv. Noge so bile utrujene, ramena • ustvarjanja dejavne, odgovorne, solidarne in boleča, spanec v šotoru slab, pred njimi pa strm medgeneracijske povezave, in hribovit teren. 61 Didakta TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE Kako se je počutila učenka, je vedela samo ona, Ker je imela ob sebi prijatelje in jasen cilj. Bila je prepričana pa sva, da je vso jezo, strah, slabo sa- ZMAGOVALKA! Za svoje starše, brata, za mentor- mopodobo in občutek manjvrednosti pustila na je, najbolj pa zase! najbolj strmem vzponu. Na vrhu hriba so jo pre- magale solze, ki so se takrat zdele solze žalosti Ugotovila je, da v skupini zmoreš več, ker si člani in nemoči, a na cilju sva vedela, ko sva jo videla med seboj pomagajo, tudi v najtežjih trenutkih. veselo, nasmejano, ponosno in zadovoljno, da so Priznala je, da je bilo na odpravi zabavno in za- to bile solze zmagoslavja. Ko smo se z učenko P nimivo. srečali po letu dni, je skoraj nisva prepoznala. Po- stala je vitka in samozavestna mlada dama, ki je Hvala MEPI-ju, da je lahko zaradi zastavljenega pogumno stopala naproti novim srednješolskim programa premagala svoje strahove in si doka- izzivom. MEPI ji je spremenil življenje in hkrati pu- zala, da zmore. Hvala mentoricam P in področ- stil pomemben pečat v njenem življenju; šport je nim inštruktoricam za predstavitev MEPI-ja, za postal del njenega vsakdana in svoje šolanje na- njihov trud in vzpodbude. Hvala P, da ni obupa- daljuje na vzgojiteljski šoli, saj je v vrtcu spoznala, la!« (Vir 3) da je delo z otroki tisto, kar si želi početi v življenju. 4 Zaključek 3.1 Pričevanje starša: Z MEPI-jem je še strah Glede na izkušnje, ki sva jih dobila tekom let v premagan projektu, lahko z gotovostjo trdiva, da je MEPI ti- »Ko je P na začetku devetega razreda vsa navdu- sto, kar smo iskali. Spremembe opažava pri vseh šena oznanila novico, da želi sodelovati pri ME- deležnikih, ki so vpleteni v projekt. Učenci si znajo PI-ju, je v isti sapi povedala, da želi nadaljevati z postaviti cilje, jih sproti spremljati in po potrebi učenjem klekljanja. Izbrala ga je za veščino, saj prilagajati, poznajo svoje potenciale, želje, so bolj je bila njena dolgoletna želja nadgraditi in osvo- samozavestni, samostojni, vztrajni, prilagodljivi, jiti to ročno spretnost. Za prostovoljstvo je izbrala odgovorni, empatični idr. Tudi starši opažajo spre- pomoč v vrtcu, ker je bila že takrat trdno odloče- membe, še posebej pri izboljšanju družinske kli- na za vpis na srednjo vzgojiteljsko šolo. Za šport me in skupinskem delu, saj so učenci tudi doma je izbrala navijačice, saj je pred leti že bila njihova bolj angažirani (kuhanje, pospravljanje, skrb za članica, potem pa je zaradi pomanjkanja časa ostarele sosede, pobude za družinske izlete, sa- treninge opustila. Ta del MEPI-ja je izkoristila za moiniciativnost pri pridobivanju novih uporabnih uresničevanje svojih želja. Vse izbrane dejavno- znanj itd.). Učiteljem MEPI predstavlja enkratno sti je opravljala z veseljem in navdušenjem in se metodo dela z mladimi in tudi nam, odraslim, zaradi njih ali zaradi zasedenosti z njimi nikoli ni daje priložnost in možnost, da mladim pokaže- pritoževala. Izvajala jih je tudi med karanteno, od mo, da šola ni le prostor znanja, temveč tudi prilo- doma. žnost učenja za življenje. Mladi nas s svojo energi- jo in naravnanostjo naučijo veliko novega, ob tem Potem pa je prišel čas za odpravo ... Ta ji že od pa mladim nazaj sporočamo, da se učenje nikoli začetka ni bila najbolj všečna. Bala se je, da ji ne ne konča, če si se le pripravljen učiti. Prav zaradi bo kos, da je ne bo zmogla in da bo ovirala ostale. projekta smo tudi mi, učitelji, primorani marsik- Že septembra smo jo opozarjali, da jo na koncu daj izstopiti iz cone udobja in krepiti svoje veščine. čaka še odprava – hoja, žulji, preživetje v naravi, Prednost projekta je tudi v tem, da so povratne spanje v šotoru, saj smo vedeli, da to ne spada informacije sprotne in da se ga lahko izvaja tudi v med njene najljubše dejavnosti. času šolanja na daljavo z rednimi sestanki preko različnih spletnih orodij. Spomladi nas je na različne načine poskusila prepričati, zakaj se je ne more udeležiti. Njeni iz- govori nas niso prepričali, enako trmasto kot ona smo vztrajali, da mora začeti projekt opraviti do Viri konca. Ker zmore in bo uspešno premagala tudi Lojk, B. (2014): Motivacija in zahtevnost poučevanja, svetovanja ta izziv! Tako je mentorici na koncu povedala, da in vodenja. V: Lojk, Bosiljka (ur.): Vzgoja v očeh psihoterapevta – pogledi in praksa različnih pristopov. Kranj: Inštitut za realitetno gre na odpravo, ker mora. In je šla v Polhograjske terapijo. 51–65. Dolomite ... z veliko treme, s tihim strahom pred Lojk, L. (2011): Avtoritarna in permisivna vzgoja – dve plati iste zmo- te. V: Lojk, Bosiljka (ur.): Glasserjeva kakovostna šola na Sloven- neznanim, s cmokom v grlu, s tihim uporom, s sti- skem. Kranj: Inštitut za realitetno terapijo. 71–91. snjenim nasmehom na obrazu, polnim nahrbtni- Musek, J. (2005): Psihološke in kognitivne študije osebnosti. Lju- bljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. kom in svojimi štirimi sošolci. Nelsen, J. (2014): Pozitivna disciplina. Griže: Svetovalno-izobraže- valni center MI. Prev. Igor Feketija. Vir 1: Predstavitev programa: https://mepi.si/o-programu/predsta- Ko je utrujena in nasmejana prispela na cilj, je vitev-programa.(Dostop: 30. 11. 2021). bilo vse pozabljeno. Tiho, a ponosno je priznala, Vir 2: Cilji in načrtovanje: https://vseved.mepi.si/. (Dostop 1. 12. 2021). Vir 3: Pričevanje starša: Z MEPI-jem je še strah premagan: https:// da ji je uspelo. Ker je vztrajala in ni odnehala. www.ossentvid.si/. (Dostop: 5. 11. 2021) 62 Didakta