ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerlcal Prinilng of All Kinds
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čltalelji v: CHICAGI, NEW YORKU. DETROITU.
sploh po In iSYOn Amerike
VOL. XXXIX. — LETO XXXIX.
CLEVELAND, 0Ш0, TUESDAY (TOREK), MARCH 6, 1956
Zadnje vesti
\
Vetrovno, oblačno in deževno ^ danes in jutri. Danes ^ najvišja temperatura 55, najnižja 42 stopinj. Ob ameriško 'tanadski meji je nekaj svežega ®nega. Chicago opozarja prebivalstvo Indiane in Dlinoisa na Morebitne krajevne tornade. Washington napoveduje za Ohio ® oblačno in deževno.
Srednji vzhod je danes naj-Ч razburkana točka v zunanji ^htiki. Med Arabci in Judi v faJestini je prišlo do odkritih sovražnosti in je bilo eno jndov-sestreljeno. Enako so ^eljaU na judovsko egiptski
tuIa ^^hingtomi bo danes po-Р<>'ВДе seja, na kateri bodo zastopniki Amerike, Francije in ehke Britanije razpravljali o Pwozaju v Palestini. Verjetno ^o zahtevali od Združenih na-Mov, da naj ponovno posredu-vzCdu^™ sporu na Srednjem
Anglež Anthony Eden se mo-položaja na Srednjem °odu baviti še z tftokom Ci-Pogajanja, da bi ta otok " večjo samoupravo, pa bil vedno odvisen od Anglije, so namreč razbUa.
^pvi položaj v svetu, v prvi dn ;	sovjetska propagan-
n politika, vse to je nareko-šefom general-
štabov, da so odšli v Puerto ВДг " -
ŠTEVILKA (NUMBER) 46
imel! na vor |- izredno vigoko število tistih," ki v letali&cvi Kamey tajna po-
Za močnejšo, pa zdravejšo mladino; kje jo je vzeti?
WASHINGTON, 5. marca—Že pokojni predsednik Franklin Delano Roosevelt, ki je kot vsaki ameriški predsednik bil tudi vrhovni vojaški poveljnik, se je ustavil pred nevšečnim dejstvom, da je bilo v zadnji svetovni vojni odvrženih 54 odstotkov nabornikov. Roosevelt je takrat sklical v Washington zdravnike in vzgojitelje in zahteval od kongresa posebne kredite, da se krijejo stroški raznih konferenc, ki naj najdejo sredstva, kako napraviti ameriško mladino močnejšo, pa tudi bolj zdravo. Sedanji predsednik Elsenhower se je znašel pred istim dejstvom.
Ameriški kongres ima na mizi+c obširno poročilo o splošnem stanju ameriške mladine. Skoraj 58 odstotkov te mladine je padlo, je bilo izvržene, ko je bilo treba izvesti predpisane telesne vaje. Poročilo iz Evrope, zbrano po raznih državah, pa kaže na bolj odporno, bolj zdravo evropsko mladino kot je ameriška. Pri enakih vajah je bilo v Evropi povprečno odvrženih le devet odstotkov tekmovalcev.
Splošni pregled Ijuidskošolske mladine kaže na to, Да so telesno vežba le deset do 15 odstotkov te mladine.
Ali šport ne pomaga? Tudi za male razdalje na športnih igriščih se rabi v Ameriki—avtomobil. Prostor, kjer se igra golf se ne prehodi peš, marveč se prevozi. V Ameriki poznajo že izraz za te avtomobile, ki je "golfmo-bils."
Športni krogi opozarjajo na
® Vanja, Glaviri predmet po-®	bo ta, kako reorgani-
ameriški obramben! si-SD ^ bodoča- tri leta, to pa novega položaja v svetu.
V družbi Westinghouse traja ^^vka 142 dni. Na predlog fede-posredovalca nobena p ^ ni odgovorila, vendar posredovalec optimistično ^^oložen in napoveduje konec
јУ podjetjih družbe Stude-^avn'*" ^ sklenjeno, da se de-ttih ^	zniža na brezpogoj-
P®t dni, da torej odpade vsa-delo, da. pa bodo mo^ ^kih tisoč delavcev odpu-
Knie
pre	tajništvo je izdalo
(јцЛ ^ o dohodkih farmarjev in ' ^aposlenih v mestih in inr Ha , , Tajništvo trdi, da so
^dohodki ^aiŽaJi
vročih poletnih dneh pri kopanju utonejo. Vzrok? Ker pač niso znali plavati. Če se na leto po-bije na cestah povprečno .36,000 ljudi, jih utone povprečno 6,200. Sorazmerno, ker gre za število .kopalcev in potnikov po avtomobilih, jih pri kopanju več utone, kakor pa se jih pobije na cestah.
Znani zdravnik dr. White, ki je zdravil Eiserihowerja na srčni bolezni, je Eisenhowerja tudi opozoril, da je za ameriško mladino vse preveč na lahko postlano, vsled česar ni odporna.
i farmarjev v letu 1955 ^ šest odstotkov, v de-^ M za eno milijardo dolarjev, strani pa so se zvišali tistih, Id delajo v me-stotk^ industrijah, za šest od-
^^Georgij Malenkov, bivši pred-Ц). ^vjetske vlade in seda^ -''bister za električno silo, str K ^ družbi večjega števila jjj^ovnjakov v London še ta
Pri^' ^ ^P^ pa je napovedan ^nsov Bulganina in Hru-
^evelandu je snoci okrog v ' nastal ogenj v stano-^Jski hiši na 2557 E. 22 St. in ^J'sled ognja bilo kakih 12 dru-, ^^siljenih zapustiti stavbo.
nift tu ^ hUo pri tem tudi ra-jenih, vendar ne težko.
Montgomery, ki je bil ™ blagajnik šolskega od-del ^'airview Park, je okra-dai » blagajno, kakor je se-J že izkazano, za $35,140. i,.^*Somery se je obvezal, da bil	hišo, novi avtomo-
npa, da bo kril prinumj-
V bolnišnici
Resno bolan se nahaja v Charity bolnišnici Mr. Joe Per-shek. Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo, želimo mu, da bi se mu ljubo zdravje povrnilo.
74. rojstni dan
Danes obhaja Mrs. Frances Globočnik iz 426 E. 160 St. svoj 74. rojstni dan. Sorodniki in prijatelji izrekajo svoje najlepše čestitke in slavljenki želijo še na mnoga leta zdravja in sreče.
Seja SEATO
KARACHI, Pakistan 6. marca—Danes so se sestali na skupno sejo zunanji ministri in vojaški poveljniki držav, ki so članice SEATO, to je kratica za novo antikomunistično obrambno zvezo, ki velja za kraje južnovzhod,-ne Azije. (Za obrambo zapadne Evrope je ustvarjena Severno atlantska zveza, ki se s kratico označuje tudi kot NATO.)
Članice nove obrambne zveze za južnovzhodno Azijo SEATO so: Združene države, Velika Britanija, Avstralija, Nova Zelandija, Francija, Pakistan, Filipini in Thailand. Na seji je osebno navzoč tudi britanski zunanji minister Lloyd.
(Laboristi v britanski spodnji zbornici so spričo napetega položaja na Srednjem vzhodu očitali ministru Lloydu, da preveč leta po svetu, potreben pa bi bil doma, Ico gre za silno napetost na Srednjem vzhodu.)
NE POJDI V HOLLYWOOD!
Tam je namreč zelo drago, po-(sebno po restavracijah. Jack Benny, katerega smatra ameriško občinstvo, ki prisostvuje njegovim komičnim televizijskim predstavam, itak za skopuha, pripoveduje tole zgodbo: S svojo ženo Mary je šel v novo restavracijo, pa je na jedilnem listu opazil, da cene sploh niso označene. Ko mu je natakar predložil račun za obed zanj in njegovo ženo, je ta znašal $58. Tudi za Jack Bennya je bil račun previsok in Benny je gledal v račun osiupljeno, pa je natakar mislil, da mu je postalo slabo. Hitro mu je vrgel v obraz kozarec vode, za katero mu je zaračunal tri dolarje . . . OKRADENI PETER
Bivši jugoslovanski kralj Peter ima v Niči, v Franciji svojo vilo. Obiskali so ga tatovi in odnesli —■ več steklenic ruske vodke in žganja.
SAVA-DRAVA IN DONAVA
Evropske reke-naraščajo. Narašča Sava, narašča Drava, najbolj nevarna pa je Donava, Ve-letok Donava, ki izvira na Bavarskem v Nemčiji, pride v Avstrijo pri mestu Passau, teče skozi Dunaj, Budimpešto, se nato v kolenu zavije proti jugu in se pri Beogradu zlije vanjo tudi Sava. Če gre Donava preko bregov, nastane okrog Beograda malo jezero, ki izbriše bregove Save in je za oči prav lep pogled iz bivše turške trdnjave Kali-megdan. Škoda vsled poplav pa je seveda velika.
Donava je začela divjati na bavarskih in avstrijskih tleh. Odnesla je številne mostove in začela poplavljati. Samo v Pas-
ki jaj. Naaaj na isto mesto ne pride, moral se bo nasprotno zagovarjati pred oblastjo radi tatvine.
sau na avstrijsko-bavarski meji so ameriške čete na Bavarskem morale pomagati, ko so izpraznili iz kakih 400 domov 1,500 ljudi. Donava nosi s seboj cele gromade ledu, je pa že narasla 17 čevljev nad normalno.
Avstrija in Slovenija sta alpski deželi. Z Alp vdirajo v nižino plazovi, pa tudi veliki novi izviri, ker se je začel sneg taliti. Iz vseh teh alpskih krajev prihajajo poročila, da se prebivalstvo boji pravih poplav in se pripravljajo reševalna dela. Veliki plazovi odnašajo ne samo posamezne hiše, marveč cele naselbine. Pri Beogradu Donava še ni nevarna, je pa vprašanje, ali bo njena sila med tokom v Avstriji in na Madžarskem zmanjšana, ali pa bo udarila z nezmanjšano silo tudi preko bregov pri Beogradu.
TELEFON Z NAML KAKOR URA ZAPESTNICA!
V mesecu marcu praznujemo 80 letnico iznajdbe telefona. Modema tehnika ga spopolnjuje, kakor spo-polnjuje, druga polja. Na vidiku sta dva telefona, prvi bo doma, pa bo tak, da bo kazal istočasno sliko dotič-nega, s katerim govorimo, drugega bomo noAili kar s seboj. Kakor pravijo inženirji, ki na tem telefonu delajo, bo ta aparat zelo majhen in bo imel obliko kovanca pol dolarja. Bo torej nekaj takega, kakor je za-pestna ura. Ta aparat bomo nosili s seboj.
Raziskovanja na polju tehnike so v Ameriki vsakdanja stvar. Ameriške telefonske družbe izdajo letno $60,000,000 za raziskovanja, kako spopolniti telefonsko službo, študirajo vprašanje, kaj bi bilo bolje, da bi imeli opravka samo s številkami, pa bi opustili začetni dve črki. Izkazalo se je namreč, da črke bolj motijo kot številke. Na sto telefonskih pbklicev prideta dva napačna. Med nami je znana fraza "wrong number."
Ali pa vemo, da se naš glas, če govorimo po telefonu recimo preko Atlantika v Evropo, s posebnimi aparati pojači kar za 500 milijonov krat?
Kaj v drugih državah ni napredka? Na Dunaju imajo na primer posebni "telefonski program," ki traja pet minut. Kadar hočeš tak telefonski razgovor za pet minut, si izbereš, kaj naj ti telefonski avtomat pove. Strojepiske na primer želijo pouk o stroju, hišne gospodinje o kuhinji, možje pač vsak v svojem poklicu. Vse skupaj traja pet minut, plača se gotova pristojbina. Na Dunaju je v navadi, da se reče, ta in ta posluša telefon, to se pravi, da je angažiral telefon za sebe za pet minut, pa mu je telefon avtomatsko povedW, kaj je hotel.
VEDNO VEČ ŽENSK V NADZORSTVU
V podjetju Thompson Products v Clevelandu so imeli prijateljski sestanek žensk delavk, ki so tam zaposlene več 'kakor pet let. Udeležba je bila—tisoč.
Osrednji statistični urad v Washingtonu je glede ženske delovne moči zbral podatke in objavil zanimiv pregled. V Ameriki je na splošno zaposlenih kakih 20 milijonov žensk, od teh je do 18 milijonov takih, ki se morajo poleg dela v podjetjih, zanimati tudi za lastno gospodinjstvo. Pregled izkazuje, da so ženske vedno v večjem številu zastopane na višjih položajih, kot preddelavke, nadzornice, pa tudi ravnateljice. Dočim se je v zadnjih 15 letih število moških dvignilo na te položaje v 65 odstotkih, se ženske postavijo kar s 150 odstotki. Pri tem pa imajo ženske pred seboj bolj tmjevo pot kot moški. Obstojajo še vedno gotovi predsodki, da ženska ne more biti enaka moškemu, zato se ženske, četudi izvršujejo isto delo kot moški, morajo večkrat zadovoljiti z nižjo plačo.
TUDI ZDRAVNIKI NAJ IMAJO ENOTNO TARIFO! IDEJA BOLNIŠKEGA ZAVAROVANJA ZMAGUJE
NE GRE SAMO ZA BROŠKE; GRE ZA POBIJANJE BOLEZNI!
WASHINGTON, 5. marca—Federalni kongres razpravlja o predlogu predsednika Eisenhowerja, kako naj se razširi privatno zavarovanje za slučaj bolezni, federalna blagajna pa bi prevzela nase neko podzavarovanje, da bi zmanjšala riziko privatnih zavarovalnih družb. Eisen-how^er je proti obveznemu zavarovanju za slučaj bolezni in se boji "socializma v medicini." Delavske unije so za obvezno zavarovanje za slučaj bolezni, so se pa tudi zavzele za to, da naj se ne brigamo samo za stroške zdravljenja, marveč za pobijanje bolezni. Uradna statistika pa tudi izkazuje dejstvo, da je privatno vedno več ljudi zavarovanih za slučaj bolezni. Tudi je vprašanje, ali bi ne kazalo, da se določijo za vso republiko enotne zdravniške tarife.
-fr-
Delavske unije so se oprijele ideje, da je važnejše, če se zanimamo za pobijanje bolezni kot takih, kakor pa, da se brigamo samo za stroške zdravljenja in kdo jih bo nosil. Ena točka tega programa je tudi ta, da naj se delavstvo obvezno zdravstveno preišče na gotov čas. Isto naj stori vojaštvo. Preiskava naj bo splošna in naj se nanaša na težo, na višino, na pritisk krvi, na vid in sluh, pri teh pa naj bo vsakdo preiskan tudi po X-Ray.
*
V	kongresu je sprožen tudi predlog, da naj se postavi za zdravnike enotna tarifa, vsaj v neki povprečnosti. Zdravniki sami priznavajo ,da se vršijo zlorabe. Zakaj naj bi se za eno operacijo recimo v Ohio plačalo toliko in toliko, za enako operacijo kje v Nevadi pa trikrat več.
Predlog, da se določi povpre-čan enotna tarifa za pomoč zdravnikov, bi znala dobro vplivati tudi na bolnika. Večkrat se sliši beseda "piece-work," to je, da zdravnik le kratko posluša bolnika, pa ga tudi na kratko odpravi. Ce bo pa bolnik vedel, da je tarifa določena, da ga zdravnik mora poslušati, bodo razgovori o stanju bolezni bolj obširni in si bo dal zdravnik marsikaj dopovedati.
So slučaji, ki so na razpolago kongresu, da je zdravnik v enem kraju računal za operacijo žolč-nih kamenov $800, drugod je primerna tarifa za enako operacijo od $200—$250. So slučaji, ko operirani ni hotel plačati visokih stroškov, pa je prišlo do tožbe in posredovanja Zveze ameriških zdravnikov. Vsi ti spori bi bili nepotrebni, če bi bile postavljena enotna tarifa.
Zanimivo je, da se za to enotno tarifo zavzemajo tudi zdravniki sami, to pa prvič radi njihovega ugleda, drugič radi zdravja kot takega.
Zanimivi podatki
Živimo na kredit. Če vlada kreditni sistem sploh v našem življenju, to je debata v kongresu, zakaj bi se ne zadolževali, ko iščemo zdravja?	,
Kongres v Washingtonu ima na razpolago podatke, iz katerih sklepa, da se nad visokimi zdravniškimi tarifami pritožuje največ ameriški srednji sloj. Bogataši imajo itak denar za vse. Tisti, ki so revni se ali ne zdravijo, ali pa potožijo, pa se jim izstavi nižji račun.
V	Ameriki je 150,000 zdravnikov, ki izvršujejo zdravniško prakso. Samo Sovjetska zveza ima povprečno več zdravnikov kot pa Amerika, to se pravi, da pride tam na enega zdravnika
manjše število bolnikov, kot pa v Ameriki.
Povprečna življenska doba se je dvignila od 33 let prejšnjega stoletja na 60 do 70 let sedanjosti.
V	Arfieriki je 101 milijon ljudi, ki imajo privatno zavarovanje za slučaj, če morajo iti v bolnico. V Ameriki je 85 milijonov zavarovanih za slučaj potrebne operacije, je pa tudi 47 milijonov zavarovanih za bolniške stroške kot take.
V	Ameriki plačamo na leto za bolniške stroške približno $12,-400,000,000. V tej vsoti so vsebovani zdravniški stroški na splošno, to je, tudi zdravila.
V	čem naj bo enotna tarifa? V tem, da se določi povprečnost obiska pri zdravniku, obiska, če pride zdravnik na dom, stroški v bolnicah, stroški za posamezne vrste operacij.
Kako naj se ta enotna tarifa določi? Posamezne državne vlade naj uporabijo svoje zdravstvene odbore, če jih še nimajo, naj jih imenujejo, enako naj storijo občine, pa naj se izvede javno zaslišanje, sodelujejo seveda tudi zdravniški krogi in naj se tako postavi pravična tarifa. Federalni zakon naj izreče, da imajo tako določene tarife zakonito veljavo, če bi se zdravnik teh tarif ne držal, potem naj ga oblast disciplinira, najvišja kazen bi bila ta, da se mu prepove izvrševanje zdravniške prakse.
Ideja zavarovanja za slučaj bolezni je na zmagovitem pohodu. Za enkrat sloni pa privatnem zavarovanju, zavarovalnice same pa čutijo, da je zavarovanje pomanjkljivo. Ugotovili so. da se tudi od zdravniške strani vršijo zlorabe. Kongres razpravlja o predlogu, da se osvoji, če ne pride do obveznega zavarovanja za slučaj bolezni, novi zakon o privatnem zavarovanju.
POLOŽAJ V AVTOMOBILU
V Twinsburgu, blizu Cleve-landa BO začeli z izkopavanjem temeljev za nove tovarne, ki jih bo postavila avte uobilska družba Chrysler Company. Investicije bodo znašal.? $85,000,000.— Družba Packard v Detroitu je poklicala nazaj precejšnje število odslovljenih delavcev, ker upa, da bo spomladanska sezija za avtomobile dobra.—V Clevelandu so začele tovarne, ki delajo za avtomobilske tovarne, z odpusti. Nekaj jih je odslovil Graphite, Fisher Body, pa tudi White Motor.

JOSEPH KOVAČIC
Po pet-tedenski hudi bolezni je umrl v Euclid-Glenville bolnišnici Joseph Kovačič, star 58 let, stanujoč na 388 E. 162 St. Pogreb se vrši iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali prihodnjič.
Nkon za podpredsednika
Predsednik izvršilnega odbora republikanske stranke Leonard Hall je napovedal, da če bo predsednik Eisenhower kot bodoči republikanski predsedniški kandidat za Richarda Nixona kot podpredsedniškega kandidata, bo tudi republikanska stranka za njega. Poročila iz Califor-nije vedo povedati, da so republikanci v Califomiji za Nixona. Pri tem je ti;eba omeniti, da je Califomijčan tudi senator William Knowland, ki je grozil s predsedniško kandidaturo, če se Eisenhower pravočasno ne izjavi. Knowland sedaj ne ponuja sebe niti za podpredsedniškega kandidata. Iz izjave Halla pa je razvidno, da zida vse na osebo Eisenhowerja.	^
Sićer bodo prišli skupaj predsedniki krajevnih republikanskih odborov iz posameznih držav, sprejeli pa bodo, kar bo za-povedal Eisenhower.
Velja za Jugoslavijo
Turizem ni samo velik davčni vir za posamezne državno blagajne, marveč močna vez združevanja med narodi, pa tudi močna propaganda za posamezno državo. To stoji, da Ame-rikanci v svoji zgodovini še niso nikdar toliko potovali po svetu, posebno po Evropi, kakor potujejo sedaj; za potovanja v Evropo je prijavljenih toliko Ameri-kancev kot še nikdar popre je.
Če vzamemo v roke ameriške magazine, je ni številke, kjer bi ne bilo zanimivega opisa potovanja Amerikancev po Fi-anciji, Italiji, Švici, Zapadni Nemčiji, Nizozemski, Belgiji, Angliji, Škotski, tudi po Španiji! Članke pišejo ali Amerikanci sami, ali pa so poslani iz zainteresiranih držav. Tudi to je značilno, da hočejo Amerikanci priti v stik z ljudskimi sloji in si podrobno ogledati njihovo življenje in njihove vasi. Njim ne gre toliko več za hotele, ker se poslužujejo svojih "station wagon," kjer tudi prenočujejo. In Jugoslavija?
Iz bolnišnice
Mrs. Mary Zupančič iz 1079 E. 76 St. se je vrnila iz St. Vincent Charity bolnišnice in se sedaj zdravi na svojem domu pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, darila in voščilne kartice. Prijatelji jo sedaj lahko obiščejo doma.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co.
6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEhderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): Fo» One Year — (Za eno leto)_____________________________
For Six Months —- {Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece)
_.$10.00 _ 6.00 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo In druge inozemske države):
For One Year — (Za eno leto) ___
For Six Months — (Za šest mesecev)___
For Three Months — (Za tri mesece)___________
-$12.00
-	7.00
-	4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ŽIVETI IN PUSTITI ŽIVETI! ,
Italijan Giovanni Gronchi kot najvišji politični narodnostni predstavnik svojih ljudi, se nahaja med svojimi sonarodnjaki v Ameriki. Ali z njimi Jahko še govori po italijansko, ali po angleško, prepustimo njim. Za kar nam gre, je povdarek v temle;
Življenje je včasih res trdo, toda človek mora ži\^eti. Če se ne more živeti v enem kraju, gremo drugam. Na svetu je na sto in sto milijonov ljudi. Materialno vprašanje, torej, kako se živi, je končno najvažnejše. Vsakdo si želi čim boljšega materialnega življenja, čim boljšega živ-Ijenskega standarda. Odtod tudi slovenski izraz, da si zidamo gradove v oblake in da stavimo zelene trate v puščavo.
Ko pa gre za življenje med narodi, se je iznašlo v modernem času v stvari sami tudi res moderno pravilo, namreč—Živeti, pa pustiti, da živijo tudi drugi!
Naseljevanje v Ameriko je ogledalo tega zlatega pravila. Evropejci so v trumah vdirali v Ameriko—zakaj in po kaj? Ker se doma materialno ni dalo živeti. To je čisto gotovo zgodovinska^ resnica, vsaj kolikor gre za večino naseljencev. V Ameriko' so prihajali razmeroma redki iz drugačnih kot materialnih razlogov; bili so to le kaki avanturisti.
Ameriški vselitveni uradi imajo zelo nazorne slike, kako se je vršilo naseljevanje po Ameriki. Tam imajo tudi slike te ali druge države, ta slika pa je s črnimi točkami posejana, kar naj bi pokazalo, kako gosto ali redko so se od tam naseljevali v Ameriko. Največ teh pik, ko gre za naseljevanja v Ameriko v zadnjem in začetkoma tega stoletja, najdemo na zemljevidu Irske, pa tudi južne Italije, zlasti krajev južno od Rima. Zelo številne pike so iz krajev, kjer so doma Poljaki in Ukrajinci. Seveda so se naseljevali v Ameriko tudi drugi narodi.
Predsednik Giovanni Gronchi je star 67 let, z javnim življenjem v politiki se bavi vso svojo moško dobo. Gre torej za moža, ki je po letih naravno zrel, enako politično zrel po skušnjah. Gronchi, mora vedeti, da so se njegovi Italijani naseljevali po Ameriki, ker tam v južni Italiji doma ni bilo kruha. Zelo redki naseljenci so namreč iz zgornje Italije, predvsem pa ,iz Piemonta. Tudi Italija pozna velika industrijska središča kot sta Turin in Milano. Giovanni Gronchiu kot politiku mora biti tudi znano, da so v prvi svetovni vojni Д tali j ani sicer stopili v to vojno na strani zaveznikov zoper Nemce in Avstrijce, da pa se njihova vojska ni izkazala. Če bi ne bilo takojšnje franco-sko-ameriške in angleške pomoči, bi bili takrat Nemci in Avstrijci, potem ko so stolkli italijansko fronto, lahko korakali po Italiji. Skupni zavezniki so končali prvo vojno z zmago, Italijanom je zrastel apetit. Ne po pravilu, da hočem živeti, pa pustim tudi tebe živeti. Za v italijansko državo so zahtevali čim več ozemlja, pa tudi narodov. Ko je šlo za jugoslovansko žrtev na ljubo Italiji in ko so Italijani zahtevali še več, jim je takratni ameriški predsednik Woodrow Wilson stavil vprašanje, ali naj priključi k Italiji tudi New York v Združenih državah. V New Yorku živi na eni točki več Italijanov kot pa v največjih italijanskih mestih. Toda New York ima tudi druge narodnosti. Pa bi znali Italijani skupno živeti s temi drugimi narodi, če bi bil New York pod Italijo?
Giovanni Gronchi kot politik gotovo pozna ameriško življenje. Vsaj teoretično. Praktično ga bo videl sedaj, če če popreje ni bil v Ameriki. Kaj bo videl? Da je v Ameriki en politični narod, to je ameriški, zunanji izliv tega čuvstva pa je ta, da pravimo sami o sebi, da smo Ameri-kanci, ameriški državljani. Videl bo, da se je samo v Ameriki uresničilo v praktičnem življenju zlato pravilo: Živeti in pustiti živeti! V Ameriki delo, kruh, zaslužek, socialni položaj ni odvisen od tega, h kateri narodnosti kdo pripada. Človek je svoboden!	L. č.
Oče umrl v domovini
EUCLID, Ohio — Prejel sem od mlajšega brata pismo, v katerem mi piše žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni oče Janez Novak, podomače Farin, iz vasi Šembije (stara) št. 25. Dočakal je starost 88 let.
Brat piše: "Zadnji pozdrav od našega ateta, ki je mirno izdihnil in zaprl svoje mile oči dne 16. februarja 1956 ob 8.40 uri zvečer. Kar zamižal je in brez vsakega hrupa—na tiho je ugasnilo njegovo življenje.
"Pokopali smo ga na 18. feb. Bila je huda zima, melo in kadilo je, da ni bilo videti 10 metrov pred nami ko smo šli za krsto proti pokopališču. Dosti ljudi se je vrnilo — radi mraza se niso •mogli udeležiti pogreba."
Torej, ob tej priliki bi rad napisal nekaj o pokojnem očetu. Naš oče je bil dober človek, pa tudi strog za nas otroke. Bil je odločen gospodar na pol zemlje grunta—kraške pokrajine. Bil je tudi navdušen oziroma strasteh lovec in radi tega poznan daleč naokoli po vseh.
Še v živim spominu mi je kako mi je branil v Ameriko, celo je grozil, da me rajši ustreli z lovsko puško kot pa, da bi me pustil iti od naše hiše. Obljubil sem mu slovesno, da pridem po treh letih domov. Kako grdo sem se zlagal!	"	,
Enako se je zlagal moj brat Janez, ki je odšel v to zlato deželo že leta 1913. Ko sem bil še mali frkolin, mi je večkrat rekel takole: ti ne boš umrl naravne smrti—ne, obesili te bodo, ali boš ubit brez potrebe, ali pa zaprt do smrti, itd. Torej, hvala sv. Antonu, ki me čuva pred ra-beljni.
Kot sem že rekel, naš oče je bil strog, zato pa je bil več let župan naše velike vasi. Župani! je izvrstno, saj tako se je slišalo po vasi. Vse poti so bile vedno v vzornem redu, le divjadi je krajšal življenje, kajti bil je ostrostrelec in je položil nič koliko lisic na dlako.
Kadar je bil dobre volje je pričel peti kar v kuhinji — za njim smo prijeli vsi. Ne bom se nič zlagal, če rečem, da če je bil član naše družine star le tri leta, je Ž3 pel. Saj nas je bil cel zbor pri hiši—vedno okoli 15—pri tolikih svojih otrocih je vzel Š3 par drugih, ki so imeli starše v Ameriki. Pa smo jo vrezali tisto:
Škrjanček prileti,
kmeta gor zbudi, itd.
Poprijela je še naša mama, ki je mala ženica—glas pa tak— hm, vsi smo se spogledali, ampak mama je raje pela tisto:
Marija vzdigne kriiice, in se poda čez jezerce.
Kaj se bom hvalil, toda če po-pravici povem, da je imela naša hiša večne popotnike ali van-drovčke, ki so nas obiskovali in prenočevali pri nas, tudi po dva na večer, če je pa prišel še tretji, ga je oče poslal k sosedu Jevču, ki je, vedel, da bo tudi tam prav prišel ter da bo dobil tudi dobro večerjo. Naš oče se je razgovar-jal s popotniki bolj kot pa bi se s Franc Jožefom.
Imel je veliko prijateljev. Vse učiteljice, so prihajale k nam v vas. Oče je kuril z najboljšimi drvmi, da so se gospodične dobro pogrele. Razumljivo, jaz nisem imel rad, da je učiteljica prihajala k nam v vas. Vsak priden učenec bo že vedel zakaj ne. Oče je namreč rekel: Gospodična, če ni priden," pošljite po mene, boste videli kako znam jaz namazat, da bo priden, itd.
To je bil nrš dragi oče. Bodi mu lahka domača gruda!
Za njim žaluje sonroga Marija, гбјепа Šenkinc, in 10 otrok —trije smo tukaj v -Clevelandu,
Predavanje o krvnem pritisku v A.J.C. na Recher Ave.
EUCLID, Ohio—V sredo, 7. marca se vrši redna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v navadnih prostorih. Seja se prične točno ob 7. uri, to pa iz razloga ker nam bo ob 8.30 uri zdravnica Anna Prosen predavala o krvnem pritisku in sladkorni bolezni. Na stavljena vprašanja vam bo radevolje dala pojasnila.
Dr. Prosen je hčerka slovenskih starišev in tolmačila nam bo te bolezni v priprog,tem jeziku, da jo bomo vsi lahko razumeli.
Apeliram ma članice, da se udeležite v velikem številu. Dobrodošli so tudi nečlani in nečla-nice, katere veseli zdravniška veda, da jo pridete poslušati v sredo, 7. marca ob 8.30 uri v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
Elizabeth Matko, tajnica.
\^esti iz življenja □nneriških Slovencev
LYONS, 111.—Dne 29. februarja je umrl Louis Dobravec, star 71 let, član SNPJ.
WEST FRANKFORT, 111.— Dne 24. februarja je po dolgi bolezni umrl Martin Pavelich, član SNPJ. Rojen je bil 25. junija leta 1885 na Hrvaškem v Jugoslaviji. V Ameriki zapušča nečaka, nekje v Coloradi, ki se ni mogel udeležiti pogreba, ker je težko bolan. V Jugoslaviji pa zapušča hčer. Lahko bi bil na bolniški podpori dolgo časa, toda ni vprašal za njo.
BRADDOCK, Pa.—Za posledicami srčiie hibe je umrla Agnes Hressak. Stara je bila 73 let, doma iz Tolmina, članica SNPJ. Zapušča sina.
LA SALLE, 111.—V bolnici se nahajata Josephine Brekan ter njen sin Frank Berkan. Na domu se pa zdravijo Helena Bre-gant, John Močilar in Mary Zevnik.
—V petek 24. februarja je- v bolnici St. Mary's umrla članica SNPJ Ida Marzel. Umrla je za posledicami srčne hibe. Rojena je bila 1. aprila leta 1895 v JonesviUu pri La Sallu, kjer zapušča že več let bolnega soproga Martina, hčer Agnes Casford in vnuka Jeffrey, kakor tudi več drugih sorodnikov.
V SLOVENSKIH GORICAH BODO GRADILI NOVO CESTO
Prihodnjo pomlad se bo uresničila desetletna želja slovenje-goriškega in pomurskega prebivalstva. Zgrajena bo ce^ Le-nart-Drvanja, ki bo hkrati skrajšala cestno zvezo Pomurja z Mariborom za 4 km. Cesto so gradili že nekaj mesecev v predapril-ski Jugoslaviji ter je tik pred vojno zmanjkalo denarja, zdaj pa so dolgih 12 let dela stala. Začetna pripravna merilna in zemeljska dela so že v teku, glavna dela pa bodo začeli takoj spomladi. Z ozirom na naglo razvijajoči se promet prek glavne slovenjegoriške ceste nastopa tudi nujna potreba, da jo sčasoma tudi nadalje asfaltirajo, kot je cesta proti Št. Ilju. Glavna slovenjčgoriška cesta nadomešča železniško zvezo. Zelo drago redno vzdrževanje je po osvoboditvi stalo skupnost mnogo več, kot bi stal asfaltni tlak, ki je tod nujen.
to je hči Marija Urbančič in si--nova Anton in Janez, v starem kraju pa hčere Ivana Torkar, Pavla Šabec in Francka Vrh, v Trstu Pepca Zupančič, v Italiji pa Berta Ćarobbi, v Braziliji sin Jože, na domu pa sin Adolf.
Anten Novhk.
Pismo iz tržaške okolice
če pride domačin iz Nabreži-ne ali pa Bol junca v neko tuje rhesto in ga tam vprašajo, od kje je doma, bo brez premisleka odgovoril, da je iz Trsta. Prebivalec tržaške okolice se zdaj bolj kot kdaj čuti "Tržačana" v pravem pomenu besede in lahko rečemo, da z vso pravico.
Stari ljudje, kaj radi govorijo—kot pač vsi stari ljudje— o časih, v katerih so preživeli svojo mladost. Pogovor nanese prav gotovo na zlate čase, ko je ranjki Franc Jožef delil milost in nemilost tržaškim "faki-nom," ko je v pristanišču bilo toliko ladij, da so morale čakati, kdaj bodo pristale ob pomolu in ko so pristaniški delavci delali le po tri dni v tednu, ostale pa zapili po "ošterijah." Potem so prišli hudi časi. Ladij je bilo vedno manj, delavci so bili zadovoljni, če so lahko delali ves teden, in na "zlate čase" je ostal samo še spomin.
Vsako mesto ima svoje naravno zaledje, iz katerega črpa vse, kar potrebuje za svoj obstoj. Tržaško zaledje, iz katerega je prihajal v mesto zdrav, kmečki duh, delovna sila in pridelki s skromnih kmetij, se je po vojni skrčilo do skrajnosti. Razmere so se temeljito spremenile. Nekdaj prašne in zanemarjene ceste in poti so pokrili z asfaltom, mlekariee, ki so pred dobrimi desetimi leti vstajale ob treh zjutraj, da so prišle do sedme ali osme ure v Trst, se danes vozijo v udobnih avtobusih, ki jih v nekaj deset minutah pripeljejo v mesto.
In vendar so okoličani prav tako nezadovoljni kot prej, ali pa še bolj in mlekariee kljub udobnim avtobusom tožijo o hudih časih, kakršnih menda še ni bilo.
Res je, da je bivSa zavezniška vojaška uprava storila v povojnih letih sorazmerno več v tržaški okolici, kot je bilo storjeno v vseh letih fašistične vladavine. Toda nekaj kilometrov asfaltiranih cest, nekaj novih javnih poslopij in še kaka druga javna dela ne pomenijo nič v primerjavi z deli in denarjem, ki ga je ta uprava razmetala za več ali manj koristna dela v Trstu oz. tržaški občini. Okoličani oz. upravitelji okoliških občin se denarja niso nikoli branili in so skušali doseči čim več, čeprav jim danes marsikatero javno delo iz tistih časov povzroča nič koliko preglavic. Denarja ni več, občine so pasivne, višje oblasti težijo za izenačenjem občinskih proračunov in upravitelji si belijo glave, kakšne davke lahko še naložijo, da bi krili vsaj najnujnejše izdatke.
Okoličani so zdaj najtesneje povezani z mestom. Kmetov, pravih kmetov, ki bi živeli samo od svoje zemlje, je zelo malo, večina je polproletarcev, ki obdelujejo košček zemlje, osem ur na dan pa preživijo v ladjedelnicah, v tovarni strojev ali v kakem drugem industrijskem obratu. Tesna povezanost Trsta z okolico in obratno je prav gotovo najbolj občutna na gospodarskem področju, kajti kriza v Trstu pomeni krizo v okolici, brezposelnost v mestu pomeni brezposelnost v Šempolaju na Ropentabru, v Bazovici. Povezanost je razumljiva tudi zato, ker se vsak tržaški sprehod ustavi že po nekaj kilometrih ob jugoslovanski meji, tako da danes skorajda, ne morem govoriti o okolici v takem smislu besede, kot je n. pr. okolica Ljubljane.
Razen splošnih problemov, ki so skopni Tržačanom—meščanom in Tržačanom—okoličanom, imajo ti še svoje posebne probleme. Čeprav je kmetijstvo na Tržaškem važna gospodarska panoga in bi se lahko ob podpori oblasti ngodno razvijala, se v vseh povojnih letih opa-
ža, da se na tem področju najmanj dela in da je bilo v primerjavi z drugimi panogami gospodarstva najmanj storjeno. Mladina beži v mesto in zapušča zemljo svojih očetov, šole, kjer bi se kmečka mladina spoznala z umnim in modernim kmetovanjem, ni; podpore, katero je dobivala industrija in trgovina, kmetje skorajda niso bili deležni. Vse to in seveda še mnogo drugih faktorjev vpliva, da se kmetijstvo ne razvija, čeprav je trg, ki požira ogromne količine vsakovrstnih pridelkov iz oddaljene Furlanije, tik pred nosom.
Omenili smo, da mlekariee tožijo o hudih časih. Ne mine dan, da ne bi kakšni zaplenili vzorec mleka in ji čez deset ali dvajset dni dostavili sporočilo, da je kaznovana z globo 30 in več tisoč lir, ker je bilo v mleku premalo maščobe. .Mlekariee, ki nosijo že desetletja mleko v Trst, trdijo, da je bilo mleko vedno tako, kot je sedaj in da še nikoli niso bile kaznovane, dokler ni prišel v Trst Marzot-to. Ko pravijo Marzotto, ne mislijo s tem na osebo znanega italijanskega veleindustrijal-ca, temveč na njegovo mlekarno, ki jo je pred leti ustanovil v Trstu z namenom, da monopo-lizira nakup in prodajo mleka. V tej zvezi je bilo že več intervencij kmečkih organizacij, a vse zaman: predpisi so predpisi ... in Marzotto je Marzotto, žalostno ugotavljajo mekarice, ko so odštele tri ali štiri desettiso-čake v roke brezčutnega blagajnika.
Tržaška okolica je slovenska. Kulturno življenje je po vaseh močne razgibano, saj ima skoraj vsaka večja vas svoj pevski zbor, godbo, knjižnico, dramsko družino. Posebno v zimskem času je v prostorih prosvetnih društev živahno ia skoraj ne mine nedelja, da ne bi v tej ali oni vasi imeli kulturno prireditev. Slovensko narodno gledališče je na podeželju močno priljubljeno, kajti ljudje se zavedajo, s kakšnimi problemi se borijo požrtvovalni igralci, da nastopijo v dvorani, ki bi zaslužila vsako ime prej, le dvorana ne.
Mali obmejni promet, ki se je začel pred nekaj meseci, je povzročil, da so ljudje postali nekoliko živahnejši. Obiski iz Jugoslavije so na dnevnem redu, prav tako ni dneva, da ne bi ta ali oni vaščan "skočil" v bližnjo vas onstran meje, da pozdravi brata, očeta, prijatelja ali znanca in z njim poklepeta ob kozarcu dobrega vina. Promet je posebno živahen ob nedeljah, ko hodi preko obmejnih blokov, na stotine ljudi, ki se zvečer vračajo zadovoljni, da so preživeli lep in prijeten dan v "drugi državi."
Kmalu se bo zabela "sezona" občinskih svetov. Občinski možje bodo pregledali svoje dosedanje upravljanje in začeli razpravljati o problemih, ki težijo posamezne občine. Teh ni malo.
—Ljudska Pravica
TAHOJ PO KARAMBOLU
Ob razbitem avtomobilu. —Ali prvič vozite avto? ■—Ne, zadnjič.
nevarni roji moljev
Iz planin zahodne Japonske je priletelo v bližnja mesta, na milijone moljev, ki so prisilili ljudi, da so ostali v svojih domovih. Če se ta molj dotakne človekove kože, povzroči na koži mehurje, podobne koprivnici, ki se zelo težko in počasi zdravijo. Nobeno sredstvo, niti DDT ni moglo uničiti teh rojev. Edino veter jim lahko pomaga, da se spet vrnejo v planine, odkoder so prišli.
ŠKRAT
SLADKA KOŠTA
—Janez, kaj pa imate pri vas za zajtrk?
—Eno žlico cukra.
—Kaj pa za kosilo?
—Eno šelfo cukra.
—Pa za večerjo?
—Pol šefle cukra.
—Ja hudiča, kaj se pri vaS samo a sladkorjem futrate—?!
—S čim pa naj bi se, ko pa je žena prvega vso plačo v cuker zabila, ker je verjela, da se bo podražil . . .
ZOB ZA ZOB
—Očka, kaj pa pomeni "zob za zob"?
—Jurček, to je pa tako različno, kot valuta. Med vojno so na primer Nemci za en njihov zob zahtevali petdeset naših, Italijani trideset, v Afriki pa en alžirski zob velja dva francoska • . .
NA SADJARSKI RAZSTAVI
Vodič: "Prosimo, ne dotikajte se sadja z rokami!"
Obiskovalec: "Prosim, s čim
pa
9"
ZAPLETENO IME
Neki angleški redar je ustavil motociklista, ki je vozil prehitro. "Vaše ime, prosim!" je rekel "Aubrey Llewellyn Bryhmont Diawellyn," se je glasil odgovor.
Redar je spravil beležnico v suknjič in gledal vozača:
"Pazite, da vas spet kdaj ne zalotim!" je rekel strogo.

NA POSTAJI
—Vlak, s katerim ho prišel vaš mož, ima 55 minut zamude.
—To sem si mislila. Moj mož še ni nikdar od nikoder pravočasno prišel.
MED GIMNAZIJCI
—Od vseh jezikov imam najrajši esperanto.
—Zakaj ?
—Zato, ker se ga še ne učimo v šoli.
NOVICA V ŠTEVILKAH
Neki matematik ni bil posebno navdušen za pisanje. Celo najožjim sorodnikom je le redkokdaj kaj pisal.
Ko se mu je rodil prvi otrok, je sporočil veselo novico tastu takole: "2+1=3."
MED TEKMECI
—Beži, beži, kaj se ubadaš s pisarijo, saj tvojih člankov nihče ne bere!
—O vem, tvoje bere samo stavec, pa še on preklinja!
MED OTROKI
—Jurček, si napravil poprav-
nega.
-Ne, cepnil sem.
—Vidiš, jaz sem ga pa napravil.
—Seveda, tvoj očka je profesor.
MATURITETNO VPRAŠANJE
—Katere sodobne slovenske literate poznate ?
—Tri vrste.
_99?
—Nekateri hodijo na pogrebe, nekateri na kongrese, nekateri pa včasih tudi kaj napišejo.
IZ ŠOLE
Ko je "učitelj vprašal Janezka, kaj je bistvena razlika med človekom in ribo, je odgovoril*
"Glavna razlika je v tem, da se "človek mora umivati, riba pa ne."
BTRAHS
ljudje in tovarna
Nekje v Bosni.
Gredoč počasi po betonski stezi je direktor vojne tovarne ftunicije s širokim zamahom ro-e pokazal na plodno dolino, po Kateri se vije bistra reka.
"Vse to je bilo nekoč polje, posejano s koruzo."
Potem pa mi je začel pripove-ovati o graditvi tovarne. Ko so strokovnjaki po. letu - zakoličili njive ob reki in z^adiJi prve lopate, so jih me-in kmetje presenečeno gle-^1- Zganil se je mestni okraj, je preživel stoletja v miru, ^amo Wadina in del odraslih, ki so služili v vojski ali pa bolje azumeU duha nove dobe, sta se o j navdušeno pridružila era-^teljem.
^ Strokovnjaki so začeli določa-\ raso za bodočo železnico. Ob Jivah so stali kmetje in skrivaj ^estavljali količke čez svoje ^Зе. Ko so inženirji znova pre-^jali traso, so ugotovili, da
Wwyavrab. TakoBejez^
'O. iovama je prinesla nemir mestni okraj. Z brnenjem pr-.
modernih strojev v svetlih ovarniških dvoranah, kjer se začela proizvodnja, ie slo tudi do srditih spopadov
Y	. ^^danjostjo in minulostjo.
tovarno in moderno in	od starega naselja
2	reka. čez njo so
2o ^ ^ betonski most kot zve-dvema dobama, dvema
svetovoma.
pa stoje na enem bregu večnadstropna po-kop	tam, kjer so se ne-
njive in stale v, J hišice bivših trgovčičev ted strani reke. Mar je stari lastniki enJ' . stoji zdaj tovarna, obračajo glave, ko tovarniškega dvo-^^rektor "Se spomni n,e-, Var dogodka. Uprava to-jj J® dovolila kmetom kositi ovarniškem dvorišču travo. So prišli na dvorišče, pora-hot r ^ ^°sto sočno travo, niso šn'V prekoračiti svojih prej-zemi •	Zavest o "svoji"
km prodrla globoko v dušo ^^Prav so bile tovarni-ђ^^^^^^^гапе dograjene že pred
gj^^^^avci vojne tovarne muni-fes -prepovedujejo marsikatero
zgodbo. Eno mi je po-ala delavka Beljkisa. Tovar-
Y	Je na stežaj odprla vrata, sko ^ j® prvikrat videla neon-str • razsvetljavo in moderne jo ti avtomatično izdeluje-V.J ^ce za naboje. Ko je napo-
pp^amazan, veliki muslimanski doma rekli; "Med ker^^- počitkom ne boš jedla, siV. ' ^^(^Gr poteptala vero na-
^Pradedov."
^g^J.^^isa je prinesla v culici ^ hrane in jo položila pred ®troje na tla. Po je prišla Premora, so vse delavke ^iv	svojo hrano, samo
bj i', jsf' je iskala kako delo, da jg hitreje minil čas. Ozrla se je	tovarišice, potem pa
РМл razvezala eulico in se — ružila ostalim delaVkam.
Nihče ni zvedel za veliki boj mladosti in predsodkov, ki se je bil potem med štirimi stenami revne hišice na drugi strani reke. Le včasi je povedala svojim tovarišicam, kako srdite kletve odmevajo po hiši.
Tovarna je storila svoje. Že zdavnaj so desetine muslimanskih deklet odložile feredže in zdaj lahko na asfaltiranih ulicah tovarne na vsakem koraku srečaš dekleta v običajnih oblekah, čevljih in plaščih sodobnega kroja.
Mirka in Lamimo lahko sre-čete popoldne, ko skupaj s stotinami delavcev svoje izmene zapuščata tovarno in se vračata domov. Njuna ljubezen se je začela v tovarniških dvoranah. Mirko je hodil skozi oddelek za izdelovanje tulcev za naboje in se- često oziral proti stroju, pri katerem so spretne Laminine roke pobirale tulce in jih polagale v veliko pločevinasto škatlo. Včasi mu je odgovorila z nasmehom, nihajoč med simpatijo do visokega, svetlolasega Li-čana in predsodki očetove hiše, da se ne sme omožiti z "drugo-vercem."
Ljubezen se je vnela iznena-da, plaho, kakor teče reka, ob kateri je preživela otroška leta. Ze po prvem koraku je zadela na trden sklep roditeljev, da ji ne bosta dovolila poročiti se z Mirkom. In, tu je tovarna storila svoje. Ko se je omožila, je roditelja nista več pripoznala za svojo hčer. Tovariši v tovarni so pomagali mladima zakoncema, da sta si uredila skromen dom.
Ko se je rodil otrok, sta La-minino mater premagala nagon in ljubezen do vnuka. Skrivaj, da ne bi videle sosede, je potrkala nekega večera na okno mladih zakoncev: "Pojdita na izprehod, jaz pa bom pazila na otroka," je rekla kratko in pri-vila k sebi sveženj plenic, v katerih je otročiček mimo spal. Samo oče, stari pravoverni musliman, se še zdaj ne more sprijazniti z dejstvom, da Lamina ni poslušala nasveta svojih staršev.
Ramiz je prišel v tovarno, ko mu je bilo 14 let. Direktor se prvi hip ni mogel odločiti, ali bi ga sprejel ali ne. Pastirček iz gorske vasi, oddaljene tri ure hoda od mesteca, v katerem so gradili vojno tovarno, je vztrajno prosil, naj mu omogočijo izučiti se kake obrti. Ko se je Ramiz po treh letih specializacije v neki drugi veliki vojni tovarni vrnil, je bil že pravi mojster svoje stroke. Ob prvi priložnosti je odnesel v domačo vas staršem radioaparat. že prej so delavci vojne tovarne napeljali v tisto vas elektriko. To je bila prva električna razsvetljava v tistih krajih, • kjer so si ljudje cela stoletja svetili z lojenimi svečami.
Zgodovina predsednika delavskega sveta je podobna zgodovini desetin mladih ljudi iz tega kraja. Ko so začeli graditi tovarno, je s skupino tovarišev
iz mesteca zmeraj prihajal na gradbišče.' Pozneje pa se je sploh preselil v tovarno. Zdaj je eden najboljših poznavalcev proizvodnega procesa, poznavanje miselnosti ljudi in perečih zadev tega kraja pa mu zelo pomaga, da poveže skupne koristi. Kolektiv vojne tovarne je namreč zgradili v mestecu moderno pekarno, dom kulture in kino, iz tovarniških skladov pa so ustanovili več prodajaln in ustanov, ki jih prej mestece ni imelo.
Vse novo v nekdanjem mestnem okraju, ki živi zdaj drugačno življenje, je povezano z zgraditvijo in razvojem te vojne tovarne.
—Lj. R.
Nekaj o Lipici in Lipicancih
Poznate Lipico? Ste že slišali za Lipicance? če še ne veste, pojdite z menoj v malo kraško vas pri Sežani, Lipico. Ze maja 1580 je avstrijski dvor ustanovil v tej slovenski vasi kobilarno. Kobilarna se je lepo razvijala in so ljudje živeli v miru. Kmalu pa je začela napadati Napoleonova vojska, ki je žele-se je Kobilarna oprijela kraških se je kobilarna oprijela kraških tal—svoje grude. Kobilarna se je trikrat selila na Madžarsko. Po Napoleonovem požaru, leta 1815 se je Kobilarna vrnila iz tretjega izgnanstva v opustoše-no Lipico.
Začela se je prva svetovna vojna, ki tudi Lipici ni prizanesla. Plemenske konje so izselili v Avstrijo in na Češko. Po končani vojni se je v Lipico, ki je pripadala Italiji, vrnila samo polovica vseh konj. Tako je Lipica po tri sto letih prenehala obstajati kot dvorska kobilarna. Avstrijci so osnovali kobilarno v Pibru pri Grazu, Čehi pa v Topolčikyh.
In druga svetovna vojna? Po kapitulaciji Italije, leta 1943 je zasegla kobilarno nemška vojska. Konje so odpeljali v Hosti-nec, kjer jih je 1945. leta zasegla ameriška vojska, katera je leta 1947 oddala kobilarno— Italiji. V Lipico pa so vrnili vse lipicanske konje iz ostalih jugoslovanskih kobilarn. To je bil začetek povojne obr.ove lipiške kobUarne, ki je po 367 letih svojega obstoja pod avstrijskim, francoskim, italijanskim, nemškim in anglo-ameriškim gospodarjem začela novo življenje na Slovenskem Krasu.
Vsa ta dolga stoletja se je lipicanec, ki je živel največ v prosti naravi na trdih kraških tleh, v poletni vročini in zimski burji razvijal v odporno in okretno žival.

WK® hfects cHaiHs. T^ats u)WAt МУ uNciE SiaiP.
R
^^ THOUGHTLESS DRIVING; ,
Cantributed as a public service by
enakopravnost
In Lipicanci? Že najstarejši prebivalci Lipice so bili Slovenci, zato pa je bil vse do pripada fašistični Italiji občevalni jezik slovenski.
Takoj po drugi svetovni vojni, leta 1945, že pred priključitvijo Primorske k Jugoslaviji so zavedni delavci kobilarne ustanovili svojo sindikalno podružnico, ki je spadala še k sindikalnim organizacijam v Trstu. Začeli so s kultumo-prosvetnim delom. Na odru so začeli prirejati krajše igre in sodelovati na proslavah državnih praznikov. Leta 1954 so pripravili slavnostno prireditev za 400-letnico svojega obstoja in 374-letnico obstoja kobilarne. Organizirali so seminarje za člane, ki so polagali izpit za kvalificirane delavce. Tudi na časopis niso pozabili, saj so vsi naročeni na "Delavsko enotnost" in polovico naročnine plača podružnica.
Taka je Lipica, taki so njeni ljudje. In tako je njihovo življenje med belimi, okretnimi konji—lipicanci.
ZNANILKE POMLADI
Najbolj vidne in izrazite zna-nilke pomladi so zgodnje cvetlice. Mi, ki smo se v to deželo priselili iz rodne Slovenije, se spominjamo cvetlic, ki so tam posebno zgodaj oglašale pomlad. Te zgodnje cvetlice so bile trobentice, zvončki in teloh. Zvončki so rasli in cveteli navadno v bližini rek in potokov, sploh na nekcdiko vlažnih krajih. Teloh, ki je dostikrat cvetel že v februarju, je bil doma po pašnikih in dobravah in po pri-sončnih strminah, včasih pa tudi v gozdnih sencah. Trobentice so s svojim zlatim cvetjem že zelo zgodaj spomladi oživljale livade, travnike, pašnike in druge primerne površine; na splošno niso bile izbirčne, toda ljubile so nekoliko vlažno ozemlje. Ni dvoma, da omenjene samorasle ali divje cvetlice še vedno uspevajo na svojih teritorijih.
V	Zedinjenih državah najdemo zvončke po privatnih vrtovih in v javnih parkih pod imenom Snowdrops, ali v jeziku botanikov; Galanthus. Teloh je tukaj poznan pod botaniškim imenom Helleborus niger ali po domače Christmas rose. Trobentice raznih vrst spadajo bo-taniško v veliko cvetlično družino Primulae, navadno imenovane Primroses. Teh cvetlic je mnogo vrst in podvrst in mnoge izhajajo iz Evrope in Azije.
V	zvezi z gori omenjenim pa je značilno, da navedene cvetlične vrste tukaj niso "podiv-le." Vzdržujejo se le po privatnih vrtovih, v javnih parkih in v zbirkah trgovskih vrtnarij.
—NEW ERA, glasilo ABZ
DELO DOBIJO MOŠKI
PUNCH PRESS OPERATORJI
INCENTIVNO DELO Pokličite KE 1-1460
DELO DOBIJO ŽENSKE
ŽENSKA DOBI
službo za opravljali splošna hišna opravila. Mlada zakonca in dva otroka. Imate svojo sobo in kopalnico, hrano in primerno plačo. V lepem kraju v Bratenahl na Lake Shore Blvd. Katero veseli naj sporoči svoj naslov v uradu tega lista.
HIŠA NAPRODAJ
PONOSNI BOSTE
če boste lastovali ta krasen eno leto star bungalow s 4У2 sobami; v lepem kraju v Euciidu. Zgornje prostore se lahko poveča. Garaža. Cena $23,700.
Se lahko takoj vselite v to lepo Colonial hišo, čista in privlačna; spodaj so sobe kot običajno, in utilitetna soba; 3 spalnice in kopalnica zgoraj; pritrjena garaža; zelo blizu cerkve sv. Križa. Cena $15,(900.
Na Neff Rd.—hiša s 3 spalnicami; lepa klet, skoro nov for-nez na plin, dobra hiša in po zmerni ceni.
čE NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO, OBRNITE SE NA NAS.
KOVAČ REALTY 9бб EAST 185th STREET KE 1-5030
Stand-By Power For Civil Defense

Completing one of a series of Civil Defense networks covering the east coast is this air raid siren installation mounted en a forty-three foot platform in Washington, D. C. The complete installation includes an engine driven siren, a radio receiving set for control of the siren, and an engine generator unit to power the radio control in case of city power failure, in the event of bombings, air attacks and any subsequent power failures. (Note: The unit is strictly aux-iliary_ power — for the radio
control of the sirens in case main line ijower Is out.)
Pictured inspecting one of the units is Col. Fondahl, Civil Defense Director, Washington, D.C.
Manufactured by U. S. Motors Corporation, Oshkosh, Wisconsin, the engine generators are used extensively throughout the world providing emergency stand-by electric power in hospitals, prisons, shop buildings, farms, dairies, ranches, telephone exchanges, and vital communications installations gthat cannot tolerate power failure.
Zastopniki "Enakopravnosti"
o
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 EAST 76ih STREET UTah 1-6956 o
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ
17902 NOTTINGHAM RD. IVanhoe 1-3360
o
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO
11101 REVERE AVENUE Diamond 1-8029
Ne pozabite rojakov v potrebi!
Izredno huda zima, ki je zajela za več kot tri tedne vso, Evrope, je prizadela veliko {kodo tudi naši rojstni domovini. Povodnji, ki so nastopile ob odjugi, so škodo še povečale. Ljudje so v resni potrebi. Ne pozabimo jih, ampak po svoji moči priskočimo na pomoč. Za VELIKO NOČ bodo naših darov dvakrat veseli.
Svojim rojakom lahko pomorete s POŠILJKO ŽIVIL— 100 FUNTOV BELE MOKE STANE SAMO $9.50; veseli bodo pa gotovo tudi DENARJA, saj tega ni nikdar dovolj I
Nam se kak dolar ne bo preveč poznal, sorodnikom v rojstni domovini bo pa veliko pomagano! Za vsak dolar, ki ga pošljete preko Narodne banke FLRJ, bodo dobili Vaši doma 600 DINARJEV.
Za vsote do $80 stane poštnina $1.50, za vsote preko $100 pa $2.00. DENAR PRIDE ZELO NAGLO in je zato primeren zlasti KOT POMOČ V SILI.
Obisk rojstnega kraja nam je v veliko veselje. Iz leta v leto odhaja več rojakov na počitnice preko morja. Vsi, ki imate za letos tak načrt, se javite čim prej, da boste lahko dobili mesto. Mi Vam bomo šli radi v vsem na roko!
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
HE 1-4148
SPARKY SAYS:
I Don't Give Fire a Р1ас<Уо Start!
a

BEPOm
HOMES
reoK,
FlKl
Foundation For Future Security
1
mm


v.s/m

IsaVING^/v ^BONDS&

STRAN 1
MATIJA GORJAH
Jože Pahor
(nadaljevanje)
Gorjan se je zasmejal, župnik ga je zavrnil. Ce že kdo nlnja vere in ne priznava božjega zakona, je dejal, naj se ukloni vsaj posvetnemu. Včasi je bilo vse graščinsko. Ker ni mogla graščina vsega obdelati, je dala nekaj zemlje kmetom v najem. Kdor je zemljo počasi plačal, je zdaj prost. Kdor je ni, se je zavezal, da bo dajal desetino in tlako. Ali je to po pravici ali ni ? Zdaj pa se tlačan brani vsega in misli na punt. Kje je poštenje, če se tako lomi postava? Kako bi se godilo na svetu, če bi lahko vsak ovrgel pogodbe, kadar bi se mu zdelo ? Kje bi mogel kdo še kaj svoje imenovati in imeti brez skrbi?
"Lažeš!" je dejal Punčuh raz-vnet. "Kje so urbarji, ki so vezali kmeta in gospoda? Velika desetina, mala desetina od žita, od vina, živine, tlaka, smrtnina, mitnina, kje je kmet, ki se je pogodil, da bo vse to nosil? Kje je graščak, ki skliče ljudi skupaj, da bi jim povedal, kaj in kako jim daje v majem, kakor se je še godilo za časa naših očetov leto za letom? Govori!"
"Ugibal sem, kaj te je prineslo semkaj," je rekel župnik; "zdaj sem na jasnem. Vedi, da ne more nič dobrega priti iz tega, kar počenjaš! Ker te razsodni možje ne poslušajo, iščeš mladino—"
"Mislite mene?" je vprašal naglo Gorjan.
"Tebe in tvoje vrstnike!" je odgovoril duhovnik.
"Kadar boete vedeli, kdQ,sem, boste ra jasnem, da je vaše govorjenje obrekovanjega je zavrnil Gorjan.
"Moja dolžii"'^ ie, da svarim!" je dejal žup- " +er se je obrnil k sorodniku. "V n^oii fari so ljudje mirni, ne dotikaj s: "h! Cerkvi vdani so zrasli, nimaš pravice do njih!"
"Bojiš se za krivično deseti-
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS Ш 1Ш VERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
MEAT MARKET in Western Suburb. Good established business. Fixtures in good condition. Priced to sell by owner.
no, ki jo pobiraš!" je zbodel Punčuh.
"Pobiram toliko kot samostan v Pletarjih," je dejal duhovnik, "manj kot katera koli graščina! Bojim se pa ljudi, ki nasedajo varljivim besedam. Odgovoren sem zanje!"
"Za njihovo trpljenje si slep in gluh!"
"Kar počenjate, je krvava igra. Izgubili jo boste. Tisti, proti komur se puntate, je močnejši od vas!"
"Moč je tvoja pravica!" je dejal Punčuh in vstal. "Kmet sme le to, kar mu ti dovoliš. Tvoj je. če ne mara tvoje oblasti, je zločinec."
"Mar ti ne iščeš oblasti?" ga je zavrnil župnik. "Mar te ne žene častiljubje na ta nevarna pota?"
"Tudi kmet ima svojo pravico! Zakaj si je ne bi vzel?"
"Ko bodo nedolžni trpeli, ne bo tebe blizu!"
"Ti boš prevzel moje breme," je odvrnil Punčuh. "Ugibal sem, zakaj si me vabil k sebi, zdaj vem."
Ločili so se, ločitev je bila hladna, sovražna.
"Tudi ta je naš jerob," je dejal Punčuh Matiji, ko sta bila sama; "vsem je kmet dolžan pokorščino!"
Mračilo se je že, ko sta na^la Snojevo hišo. Stala je v brdu, široka in prostorna, dasi pritlična in s slamo krita. Dolge njive so se raztezale za auhotami. Tu in tam je med njimi samevalo drevo, kakor mejnik, ki odmerja posest na levo in desno.
Snoj, neokreten in težak mož, je pravkar pripeljal voz repe s potoka. Belila se je in dišala, voda se je še cedila od nje po dvorišču. Spregel je vola, umil si roke in peljal gosta v hišo. Ko je spregovoril, je Gorjan opazil, da nima sprednjih zob v gornji čeljusti, kar ga je želo kvarilo.
Punčuh je povedal brez ovinkov, kaj ju je prineslo v šmar-jeto. Govoril je vneto, Matija je čutil, da so ga duhovnikove besede šele prav podžgale. Obrnil se je do Snoja—tako je pojasnjeval—ker je že spomladi na semnju v Novem mestu vi-
STanley 8-6080
MALE HELP WANTED
llVOf-.
5>IVING^>
SALESMEN
INTANGIBLES
Who want to Earn $10,000 to $15,000 EXCEPTIONAL OPPORTUNITY FOR AGGRESSIVE SALESMEN 35 - 55
CONTINUING EXPANSION
require additional Representatives to analyze Management Problems and present solutions through our Company's Services. Dignified, varied and challenging types of work to men who can "CLOSE" a sale for our Management Service with top level "executives.
Proven record of sales accomplishment is essential.
Travel mid-continent area; Caf- not necessary.
Travel expenses plus living allowances paid;
Salary, commission and bonus plan.
IMMEDIATE OPENING Phone for Appointment Financial 6-3460
GEORGE S. MAY CO.
205 WEST WACKER DRIVE
CHICAGO 6, ILLINOIS
del, da sta istih misli. Čas dozoreva, Šmarjeta mora imeti svoje okrožje. Pripravna je, ker se tu sem zatekajo kmetje k zdravilni vodi od blizu ir daleč. Snoj bi skrbel, da se možje povežejo okrog, posebno v onih krajih, kjer ne morejo več prenašati trdega jarma. Drugo, kar želijo od njega, je, da svetuje zaupnike do Krškega.
Snoj je molčal, prijatelj ga je iznenadil.
"Mar sem se zmotil v tebi?" je vprašal Punčuh.
"Nisi se zmotil," je pojasnil Snoj, "le sredi ceste smo tu! Povsod prežijo, vsak čas smo pod udarcem!"
"Res je," je priznal Punčuh, "tudi v šmarjeti sami imate jastreba! Bolje bo, da v vasi ne snujete ničesar. Zato pa lahko toliko več naredite okrog. Le ne izpostavljaj se nikdar, delaj rajši po posredniku! Šele ko bo ljudska stvar dovolj močna, bo mogoče razločno govoriti. Obveščali te bomo, ti pa nas!"
Posvet se je zavlekel. Snojev dom je že davno utihnil in družina je spala, ko so se možje vzdignili. Dogovorili so se bili, da bo Snoj spremil Gorjana do Kostanjevice, kjer je imel znanca. Punčuh je moral domov, ni se mu zd^lo varno, če bi s razzve-delo, da potuje okrog; po Ko-čevščini so bile razmere napete, mnogo oči je pazilo, kaj se godi.
"Vsekakor grem do Krškega," je dejal Gorjan, "pa čeprav $am. Našel bom zveze!
Punčuh mu je ponudil denarja, češ, da ne bo hodil po svojih podplatih, a Matija se je branil, menil je, da ga hočejo preizkusiti. Sprejel bo takrat, ko sam ne bo imel ničesar.
Gosta sta prenočila pri Snoju. Noč je bila topla, Šmarjeta je počivala mirna in izmučena od dela. Le daleč na obzorju, nekje nad robom Gorjancev je tiho pobliskavalo, kakor bi v daljavi gorela nevihta.
13
Krško polje se je svetilo v zgodnjem, mehkem septembrskem soncu, ko sta jezdila Snoj in Gorjan proti Kostanjevici. Dolge njive ajde, turšice, korenja, repe in pese so dihale vseokrog vlažen hlad, ki se je polagoma umikal mili toploti jesenskega jutra. Široka ravan je le-
ENAKOPRAVNOST
žala pokojna, podobna trudnemu človeku, ki želi samo miru.
Jezdeca sta molčala in vendar je v Gorjanu glasno odmevalo. Mali Šmaren je bil mejnik, delo se je začelo. Zamahnil je Punčuh, a brez njegovih rok—Matija je to čutil tisti trenutek, ko sta se ločila—bi delo moralo obstati. Iz njegove moči se bo hranilo, iz njegove volje. Že v nekaj tednih se bodo zbrali najzanesljivejši možje onstran Roga, vrsta vasi se bo zganila, za njimi pride to lepo polje, ki ga je treba šele buditi. Saj je že pripravljeno, le zvon je treba razmajati, da ga bodo čuli iz kraja v kraj. In za tem poljem je prostrana zemlja, ki bo prisluhnila in spregovorila, ker je bil tako dolgfe čase molk njen delež.
Konja sta topotala čez most, da je bobnelo, Krka se je vila spodaj čista, da se je videlo dno. Onostram je bila Kostanjevica, polna ljudi in življenja, semnjar-ji so se zgrnili vanjo od blizu in daleč.
"Nekaj se je zgodilo." je dejal Gorjan, ki je ujel glasove, ko sta s Snojem prijezdila med ljudi. Množica je bila razburjena, med njimi je stala gruča kmečkih
V blag фот1п
ob peti obletnici' odkar je umrla naša ljubljena soproga in mati
Anna Laznik
Zatisnila je svoje mile oči dne 6. marca 1951.
Kje si, žena in mati draga, kje je Tvoj obraz?
Kje je Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
Tvoje truplo v hladnem grobu večno spanje spi,
duša Tvoja pa pri Bogu v blaženstvu se veseli.
Žalujoči:
JOHN, soprog ANTON, FRANK in JOHNNY, sinovi .
Cleveland, Ohio,
dne 6. marca 1956.
Naznanilo in zahvala
z žalostnim srcem naznanjamo, da nas je za vedno zapustil soprog, oče, stari oče in brat
ANTON PUNTAR ST.
Umrl je 12. novembra 1955 v Glendale bolnišnici.
Pokojnik je bil rojen dne 13. junija 1889 leta. Doma je bil iz Unca pri Rakeku na Notranjskem. Delal je 22 let v premogorovih v Forest City, Pa., kjer se je nabral premogarske bolezni. Bil je dolgo let bolan in je veliko pretrpel, konečno ga je smrt rešila vseh muk in trpljenja tega hudopolnega sveta.
Na tem mestu še zahvaljujemo vsem karkoli so storili in nas toližili v teh žalostnih časih.
Prisrčna hvala vsem, kateri ste darovali v denarju, s katerim smo mu kupili nagrobno ploščo.
Prav lepa hvala vsem, kateri ste mu poklonili vence in cvetlice, ki so mu krasile krsto, ker je rože zelo ljubil.
Lepa hvala vsem za izraženo sožalje, najsibo pismeno ali osebno. Lepa hvala društvu št. 723 S.N.P.J. v Fon-tana, Calif., ki se je korporativno udeležilo pogreba. Prišli so tudi njegovi prijatelji, ki so ga spremili na miro-dvor. Hvala vsem in pogrebcem-članom društva kot tudi za lep venec rož. Lepa hvala Mr. Larko za govor ob odi-prtem grobu.
Dragi, odšel si od kamor ni več vrnitve. Ljubil si Cali-f orni jo, ali žal tudi toplo sonce Ti ni moglo dati zdravja, moral sLumreti. Zelo, zelo Te pogrešamo, naš dom je tih, brez veselja, odkar Te več med nami.
Taka je usoda. Smrt nemila brez srca, kar vzame več nazaj ne da. Sedaj počivaš na lepem pokopališču na Forest Lawn, kamor si želel.
Žalujoči ostali:
JOSEPHINE, soproga ANTON JR., in JOSEPH, sinova JACKIE in EDMUND, vnuka FRANK PUNTAR, brat v Vandling, Pa.
La Crescenta, Calif., dne 6. marca 1956. ^
mladcev. Fantje so pribežali z Rake ter so pripovedovali o na-silstvu. Ker niso bili pripeljali na tlako dovolj živine z& oranje, je raški gospod ukazal, naj tla-čane same vprežejo v jarem, da bodo orali. Niso si upali upreti. Ko pa ni hotelo delo nikamor, je valpet zavihtel bič. To je bilo olje, v ogenj. Mladci so planili na oskrbnika, ga povaljali po tleh in zdelali do krvi. Morali po ga prenesti v graščino. Mladeničem se-ve ni bilo več obstanka v vasi, poiskali so si zavetja v mestu.
Toda župan je pribežnikom svetoval, naj Kostanjevico kar zapuste, ker jih mesto ne more braniti — pobili so grajskega človeka.
"Meščani naj se izjavijo!" je menil Gorjan, ki se je prebil skozi gnečo.
"Smo se že!" je klical rokodelec. "Pri nas imajo zavetje, vami so! Župan ne bo ukazoval meščanom na svojo pest!"
^nožica je naraščala, nekaj mož se je odpravilo k županu, naj uveljavi mestne pravice, če bi jih kdo hotel kršiti. Kdor vpreže" človeka pred plug, je kazen zaslužil in je sam kriv, če so ga pobili. Gospod z Rake je znan silovitež, vendar ima vse svoje meje, človek še ni žival. Župan se mora zavzeti za te nesrečne ljudi, ki nočejo prenašati krivic in nasilstev.
Takšno je bilo razpoloženje v množici, ki je krenila za odposlanci pred mestno hišo.
dejal Gorjan Snoju. "Volje za borbo je dovolj, več kakor bi je kdo pričakoval."
Poiskala sta sedlarja Juriča, majhnega, čokatega moža, po rodu iz Šmarjete, Snojevega prijatelja iz otroških let, ter mu pojasnila, čemu sta prišla. Sedlar jima je zvesto prikimaval. Tudi v Kostanjevici se širi nezadovoljstvo. Vojna, turška nevarnost, slabe letine, vse to tepe meščana. Kolikor teže je tlača-nu, toliko manj blagostanja je v mestu. Ljudstvo bo piimora-no, da si samo pomaga. Takrat ne bo nič prida. Tod okrog je na primer kostanjeviška samostanska graščina kmetom bolj v želodcu, kakor so posvetni gospodje v želodcu tlačanskih sotrpinov. Pogosto se čujejo grožnje, kako bodo vrgli "petelina" na samostansko streho. Če še ni prišlo tako daleč, je pripisati le spretnosti samostanskih gospodarjev, ki znajo bolje držati tla-čana na uzdi kot pa posvetni gospodje.
"Ali ni nikogar, ki bi se postavil tlačanom na čelo?" je vprašal Gorjan.
"Ni vsak za to," je dejal Ju-rič. "Pred tremi leti se je bil vmešal Drolc, gostilničar, pa ni nič opravil."
"Ali niso šli kmetje za njim?" je vprašal Matija.
"Vse bi bil pridobil, pa se je razneslo, da govori hudič iz njega, da je obseden. Menda ga je res obsedlo, ljubosumen je bil
"Razveseljivo znamenje!" je na gvardijana."
"To vendar ni v zvezi s tlačanskimi stiskami!" je menil Gorjan.
"Nihče ni toliko škodoval sa* mostancem ko Drolc," je razlagal Jurič; "če je le mogel, jih je smešil, da sp pogoltni farizeji in lahkoživci. Vse jim je zrekel, bil je sila zgovoren. Zato so bili tla-čani kuhani in pečeni pri пјеШ, Kadar koli je prišlo do spora med kmeti in samostanom, zmeraj so redovni ljudje dolžili Drol-ca, da je on kriv. Tudi grozili so mu že- z natezalnico, zaradi ščuvanja. Potem je naenkrat začelo krožiti, da je Antikrist Vprašali so Drolca, če je res. Zaklel je srdito in potrdil. Od tiste ure je šlo pri njem navzdol. Antikrista so začele tepsti n®' sreče: zgorel mu je poln kozolec, v vinogradu so mu porezali trte, živina mu je crkala, vse go' spodarstvo je naglo propadalo. Bil je bogat, pa se je le ustrašil. Prodal je, kar je imel, in se preselil v Krško."
"Je imel med tlačani kakega posebnega prijatelja?" je vprašal Gorjan.
"Kako pak! Več jih je imel, je vsem vzelo pogum!"
Gorjan je uvideva!, da ne bo prišel do cilja s sedlarjem. Sait mo enega človeka bi potreboval, pa ga ni bilo najti. Tudi je vse kazalo, da so razmere tod okrog drugačne ko drugod. Le sovraštvo tlačanov je bilo menda ро^' sod isto, gnev ljudi, ki omaguje-jo pod težo jarma.
(Dalje prihodnjič)
I
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je umri naš ljubljeni soprog, oče, sin in brat
1914
1956
EDWARD L. CENTA
Svoje trudne oči je zatisnil za vedno dne 29. januarja 1956 po daljšem bolehanju.
Pogreb se je vršil dne 1. februarja iz pogrebnega zavoda Louis R. Orlando na Willoughby pokopališče, kjer smo položili njegovo truplo k večnemu počitku.
Pokojnik je bil rojen tukaj dne 29. decembra 1914. Bil je član društva Spartans št. 576 S.N.P.J.
V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence cvetja h krsti in mu tako izkazali zadnjo čast.
Hvala lepa onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za
Toplo zahvalo naj sprejme društvo Spartans št. 576 S.N.P.J. in Mr. Mario Kolenc za poslovilni govor ob odprtem grobu. Hvala članom-pogreb-cem, ki so nosili krsto.
Toplo zahvalo izrekamo tudi Rev. Andreif Andrey za poslovilni govor In molitve v pogrebni kapeli ter ob odprtem grobu.
Iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi za nešteta pisma in izraze sočutja. Hvala lepa onom, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo pri pogrebu.
Zahvalo naj sprejme tudi pogrebni zavod Louis R. Orlando za vso pomoč v dneh smrti in za vzorno urejen pogreb.
ЕпаЦо zahvalo naj sprejmejo tudi vsi, ki so ga prišli kropit in so pokojnika spremili do groba. Lep^a hvala tudi onim, ki vemo, da bi prišli kropit, ko ne bi bilo tako daleč in povrhu še slabo vreme.	'
Bodi naša iskrena zahvala izrečena vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en ali drugi način v času naše bridkosti ob izgubi dragega pokojnika.
Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni sin in brat, soprog in oče? Smrt Ti je vzela življenje, končano je Tvoje trpljenje. Smrt je kruta, brez srca, kar vzame, več nazaj ne da. V tihem grobu tam počivaš in v večnem smrtnem spanju spiš, ne mile prošnje, ne solze Tebe več ne. zbude. Utihnil je Tvoj mili glas, a v naših srcih bo trajni spomin, neizbrisni spomin do konca dni, ko pridemo tudi mi tja, kjer si Ti.
Žalujoči ostali:
CATHERINE, soproga PATRICIA, hčerka JOSEPH in MARY, starši JOSEPH JR. in STANLEY, brata JENNIE LEVSTIK CENTA, MARJANA KNAUS, ROSE MUHIČ, JENNIE BLATNIK, JOSIE LEGAN in FRANCES PUGEL, tete TONY LEGAN, WILLIAM LEGAN in FRANK LEGAN, strici
V stari domovini zapušča dva strica, LOJ ZA in
FRANCETA CENTA, dve teti, PEPCO PUCEL in
ANGELO VENTORINI
ter več sorodnikov tukaj iti s stari domovini
Cleveland, Ohio, dne 6. marca 1956.