NOVI TEDNIK CELJE, 30 AVGUSTA 1979 - ŠTEVILKA 34 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE v uredništvo je prispelo anonimno pismo, ki je obtoževalo ravnanje v šentjur- skem Kmetijskem kombinatu, tozd Transport. Po sledi tega pisma smo prišli do cilja, ki nam je razkril drugo plat medalje. »Neutemeljene obtožbe ■ ima naslov članek, ki govori q tem primeru. Bodimo torej pri pisanju vsi natančni, preve- rimo svoje trditve in ne bodimo anonimni. Potuhnjena brezimenost je moralna hiba in zanjo v naši družbi ne more biti prostora in ga tudi v našem časniku zagotovo ne bol Skojevci so z dejanji potrjevali svoje prepričanje. V današnji številki priče- njamo serijo zapisov o času, ki je terjal razumno in odločno akcijo. Letošnji jubileji nam bodo priložnost, da se podrobneje spomnimo nanje. Računalnik je izvrstna zadeva. Z njegovo pomočjo nastaja tudi Novi tednik. Ce so bile kdaj v besedilu napake, smo krivdo prevalili na ubogega tiskarskega škrata. Danes jo na računalnik. Precej napak je namreč v zadnjem času v tedniku. Storili bomo vse, da bi jih zmanjšali; da bi jih izkoreninili, si ne delamo utvar. Vas, dragi bralci, pa prosimo za pomoč: opozarjajte nas nanje, da bomo bolj vztrajni v doslednosti preganjanja računalniškega škrata. Prav? DRAGO MEDVED OBISKALI SMO ZBELOVO - IZSlUUJEMO? - LUBENICE SKOZI OKNO OB JUBILEJU DEŽ NI POMEMBEN Kljub temu, da je v soboto dopoldne močno deževalo, pa slabo vreme ni moglo pokvariti veselja v srcih vseh delavcev tega velikega celjskega delovnega kolektiva. Res je, lepše bi bilo, če bi sijalo soncel Toda tudi za delavce EMO ni vedno sijalo sonce. Težki trenutki preizkušnje so bili, ki so jih uspešno prebrodili. In zato so bili tudi v soboto ponosni na prehojeno pot in dosežene rezultate. Med gosti na Gričku so bili v soboto dopoldne tudi Franc Leskošek-Luka, Peter Stante- Skala, Viktor Avbelj-Rudi, Tone Bole in Andrej Marine. J. V. - T. T. SEJEM »VSEZA OTROKA« NE LE IGRAČE IzzfV in priznanje proizvajalcem Celje je pripravljeno priča- kalo otvoritev letošnje me- dnarodne sejemske priredi- tve Vse za otroka. Se toliko bolj, ker sovpada prireditev v praznovanje mednarodne- ga leta otroka. Pokrovi- teljstvo nad sejmom je prev- zela Gospodarska zbornica Jugoslavije, zato je sejem v imenu zbornice odprl pred- sednik Ilija Vakič. Do 5. septembra, ko bo se- jem odprt v hali Golovec, bo tudi več spremljajočih prire- ditev. Tako bo že danes usta- novna skupščina pionirske žirije Jugoslavije, 31. avgu- sta se bo pričel seminar za prodajalce otroških igrač, 1. septembra bo kolesarsko tekmovanje celjskih pionir- jev, 3. septembra pa se bo pričelo dvodnevno posveto- vanje o otroku-potrošniku, na katerem' bodo sodelovali mnogi vidni strokovnjaki iz vse Jugoslavije. Ob zaključ- ku sejma bo 5. septembra še posvetovanje o uporabi pe- dagoških tekstov pri delu vzgojiteljev s starši. To je torej okvir prireditev, ki bodo spremljale letošnji sejem Vse za otroka. Brez dvoma pa dajejo ravno te prireditve še večjo težo ce- lotnemu sejmu, ki je v celoti namenjen otroku: tako otro- ku-potrošniku, otroku- ustvarjalcu in otroku kot ak- tivnemu udeležencu v oce- njevanju in spodbujanju proizvodnje predmetov za njegovo vsakdanjo rabo. In prav zato je sejem Vse za otroka poziv in izziv proizva- jalcem, da se zavedo svoje odgovornosti in dajo otroku vse tisto, kar potrebuje, da bi postal srečen človek. Istoča- sno pa je tudi priznanje vsem, ki so s svojo nenehno aktivnostjo zagotavljali vra- ščenost družbene skrbi za otroka v naš vsakdanji druž- benoekonomski jrazvoj. D. S. PROSLAVA BO V GORNJEM GRADU Odločitev je padla. Zak- ljučna proslava s slav- nostno sejo Občinske skupščine Mozirje v po- častitev praznika mozir- ske občine, v spomin na dan, ko so partizanske enote osvobodile še Mo- zirje, kot zadnjo postojan- ko, ki so jo držali Nemci, bo letos v G. gradu. Po prvotnem načrtu bi morala biti ta zaključna slovesnost v Bočni, poz- neje, ko so videli, da v tej prijazni vasici v Zadrečki dolini še niso končana ne- katera dela na zadružnem domu, so razmišljali celo o Mozirju. Zdaj ni več dilem. Slo- vesnost, ki je povezana tudi s 35-letnico osvobo- ditve Gornje Savinjske doline in odkritjem spo- minskega obeležja Zidan- škovi brigadi, bo letos v Gornjem gradu, v soboto, 8. septembra. MB ^---^ IVAN GLUŠIC, načelnik ^ oddelka za gradbene zadeve in urbanizem pri žalski ob- činski skupščini: "Gradnja obvozne ceste poteka v skla- du z zastavljenim operativ- nim načrtom. Priključna ce- sta je že asfaltirana od cest- ninske postaje v" Rušah pri Petrovčah skozi arnovski gozd v smeri proti 2alcu do obvozne ceste v vzhodnem delu Žalca. Obvozna cesta je zgrajena od njenega vzho- ŽALSKA OBVOZNICA NAPREDUJE PO NAČRTU dnega dela, kjer se bo promet vključil iz magistralne ceste pri Novem Celju, ter naprej proti pokopališču in osnovni šoli. Po dogovoru z investi- torjem - Republiško skup- nostjo za ceste in izvajalcem del Slovenija ceste bi v prvi fazi zgradili tudi odcep ob- vozne ceste do vpadnice v mestno jedro. Tako bi lahko razbremenili izredno neugo- dne prometne razmere v Arji vasi in središču Žalca. Ta cestni odcep bo zgrajen v prvi polovici septembra, do- končna dela pri gradnji ob- vozne in priključne ceste pa bodo novembra." JANEZ VEDENIK NOV DIJAŠKI DOM VSE POD STREHO Govorice niso utemeljene Lani, približno v tem času, so začeli graditi nov dijaški dom, ki naj bi nadomestil tri stare in dotrajane. Videti je bilo, da dela lepo napreduje- jo, toda te dni se širijo govo- rice, da nov dom ni dokon- čan in da se 500 dijakov ne bo imelo kam vseliti, stare domove pa so že prodali. Povprašali smo ravnatelja dijaških domov Celje, Jožeta Valenčaka, koliko je resnice v teh govoricah. Nov dom res še ni popol- noma urejen, toda do začet- ka šolskega leta bo zgrajen do takšne faze, da se bodo dijaki lahko vselili. 2. sep- tembra že pričakujejo prve stanovalce. Nekaj težav bo samo s prehrano, saj kuhinja še ne bo gotova in se bodo dijaki hranili v Domu Duša- na Finžarja, dekleta medi- cinske šole pa v Domu Vere Slandrove. Zakaj je prišlo do teh zakasnitev? Tu so zopet sredstva, ki jih je začelo pri- manjkovati in so morali upo- časniti gradnjo. V naslednjih dneh pričakujejo, da bodo dobili dovoljenje za delno uporabo doma. Stare domove so res pro- dali: Dom Dušana Finžgarja bo prevzel Ingrad in vanj na- selil svoje delavce, Kajuhov dijaški dom bo naselil VEKS, Dom Vere Slandrove pa Zdravstveni center. Dva gospodarja v eni hiši - to go- tovo ne gre, torej jim ostane samo nov dorri^. Poleg neka- terih prostorov, ki jih bodo morali še urediti, je tu tudi okolica, ki ne daje najlepše- ga vtisa. Vendar bo do konca septembra vse skupaj goto- vo urejeno. Zagotavljajo, da bodo pogoji za življenje in delo v novem domu normal- ni. Torej ni strahu, da bi dija- ki ostali na cesti. TATJANA PODGORŠEK PRIDELEK SADJA BO DOBER Na plantažah Mirosana TOZD KK Hmezad 2alec letos napovedujejo, da bodo pridelali okoli 2500 do 2800 ton jabolk, predvsem jonatana in zlatega delišesa. Glavna sezona obiranja se bo pričela po desetem septembru. Seveda so za kupce najbolj zanimive cene, vendar o teh nismo izvedeli nič določenega. Upam le lahko, da ne bodo previsoke ter, da bo sadja dovolj. Za ozimnico si bo mogoče jabolka kupiti tudi preko sindikatov ali pa na sami Pl^^^t^^^- Foto: T. TAVČAR 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 30. avgust 1979 Tokrat slavnostni govornik, dipl. inž. Milko Stare, ni stopil pred lepo urejeno in okra- šeno tribuno, marveč kar na njen rob in pod dežnik, ki mu ga je držal predsednik kolegijskega poslovodnega organa Slovenskih železarn, Gregor Klančnik. SVETINA SE V 2ARIŠČU DELA Srečanje borcev NOV - železarjev na Svetini Kljub slabemu vremenu, dežju in megli, dobre volje in prijetnega tovariškega raz- položenja ni manjkalo. Pri- nesli so ga s seboj. Prinesli z Jesenic in Raven, Stor in vseh drugih kolektivov, ki sestavljajo združeno organi- zacijo Slovenskih železarn. Tokrat so se njihovi člani, si- cer nekdanji borci naro- dnoosvobodilne vojske, že sedmič zbrali na tradicional- nem srečanju. Za letos so izbrali Svetino, ki ima prav tako bogato zgodovino naro- dnoosvobodilnega boja. Prišlo jih je okoli tisoč šti- ri-sto. Aktivi borcev z zasta- vami, vsi pa z rdečimi nagelj- ni na prsih. Zaradi slabega vremena je bil program sicer okrnjen, zato sta v slavnostnem delu ostala le pozdrav predsedni- ka aktiva borcev NOV v Že- lezarni Štore, Ivana Zmaher- ja ter govor člana tega akti- va, dipl. inž. Milka Starca. Slavnostni govornik je prvi del svojih misli namenil razvoju narodnoosvobodil- nega boja na celjskem ob- močju. Ko pa je govoril o zdajšnjem času- in deležu nekdanjih borcev, je pouda- ril: »V Slovenskih železarnah nas je zapolenih še 580 nek- danjih borcev, kar je sto manj, kot leto poprej. Toda, še vedno smo aktivni in tvor- no sodelujemo pri graditvi našega socialističnega samo- upravnega razvoja. Četudi nas je zdaj majhno število, saj predstavljamo okoli štiri odstotke zaposlenih v Slo- venskih železarnah, je naš delovni prispevek še vedno pomemben.« V govoru je opozoril tudi na dejstvo, da poteka 15. sep- tembra letos deset let, odkar so se delavci železarn Jese- nic, Raven in Stor na refe- rendumu odločili za poveza- vo v združenem podjetju. »Združitev dela m sred- stev je dala dobre rezultate, čeprav vsega, kar smo si na začetku začrtali, nismo ure- sničili. Toda, rla rezultate smo lahko ponosni. Tako smo v primerjavi z 1959. le- tom povečali proizvodnjo surovega jekla za 26%, reali- zacijo za 615%, za dosti več akumulacijo itd. Lani smo proizvedli 787.845 ton suro- vega jekla, zabeležili 10.885 milijonov dinarjev realizaci- je, povečali izvoz za 565 od- stotkov in število zaposle- nih, prav tako v primerjavi z 1959. letom, za 48%. Pomembno za Slovenske železarne je, da lani nobena delovna organizacija kot ce- lota ni poslovala z izgubo.« In še beseda o najvažnej- ših prihodnjih nalogah na proizvodnem, samouprav- nem in drugih področjih, v tem tudi na krepitev sploš- nega ljudskega odpora, itd. M. P02lC KONJIŠKA ZK VRAŠČENA MED UUDI V Stranicah govoril Emil Rojc v soboto je bila na Strani- cah osrednja konjiška pro- slava v počastitev 60. oblet- nice KPJ, SKOJ in revolu- cionarnih sindikatov. Na njej je bil slavnostni govor- nik Emil Rojc, izvršni sekre- tar predsedstva CK ZKS, ki je v svojem govoru izpostavil temeljne vrednote zgodovin- skega razvoja Komunistične partije in Zveze komunistov Jugoslavije. Med drugim je dejal, da je partija vseskozi negovala ob revolucionarni akciji tudi družbenopolitič- no in idejno usposabljanje svojih članov ter da si je kot avandgardna sila nenehno prizadevala povezati se z ljudskimi množicami. »Ko- njiški komunisti,« je pouda- ril Emil Rojc, »so znali te- meljne vrednote zgodovin- skega razvoja partije vnesti v svoje vsakdanje delo. Druž- benopolitično in idejno usposabljanje postavljajo v ospredje aktivnosti, saj ve- do, da lahko v njem črpajo vsestranske spodbude za ak- tivnost v temeljnih organiza- cijah združenega dela, v kra- jevnih skupnostih ih vseh drugih temeljnih sredinah dela in življenja. Ob tem pa se tudi zavedajo, da morajo revolucionarno aktivnost vraščati med široke ljudske množice. Da so v tem uspeli, priča dejstvo, da dobivajo za številne in vsakodnevne ak- cije široko podporo delovnih ljudi in občanov.« Konjičani so proslavo v počastitev 60. obletnice KPJ, SKOJ in revolucionar- nih sindikatov v občini. Med njimi sta se slovesnosti ude- ležila tudi Jože Sket iz Loč in Vinko Fišer iz Slovenskih Konjic. Povprašali smo ju, katere so osrednje naloge komunistov v osnovnih or- ganizacijah, v katere sta kot člana vključena. JOŽE SKET: »Kot član se povezujem v osnovno orga- nizacijo ZK v krajevni skup- nosti Loče. Lahko rečem, da smo komunisti aktivni in da se vključujemo v vse sekcije v krajevni skupnosti. Tre- nutno pa se v največji meri ubadamo s pripravo akcije Nič nas ne sme presenetiti.« VINKO FIŠER: »V naši osnovni organizaciji v tozdu Umetno usnje v Konusu smo pred kratkim obravna- vali gospodarske rezultate poslovanja. Ob tem smo ime- li dokaj plodno razpravo, ki smo jo povezali tudi z nalo- gami ob sprejemanju planov za prihodnje srednjeročno obdobje.« Dg Vinko Fišer Jože Šket PRAZNIK KS GRIŽE ALI RES IZSlUUJEJO? Odprli so asfaltirano cesto v Zahom v noči od 24. na 25. avgust 1941 sta Savinjska četa in del Revirske čete napadli zabukovšKi rudnik. To je bi- la ena izmed prvih oborože- nih akcij proti okupatorju v Savinjski dolini. V spomin na ta dogodek proslavljajo v Grižah svoj krajevni praz- nik. Prireditve so se letos vrstile ves teden, zaključna pa je bila v soboto, ko so po svečani seji skupščine kra- jevne skupnosti in družbe- nopolitičnih organizacij, odprli kilometer dolgo as- faltirano cesto v Zahom. Lepa asfaltirana cesta je predvsem sad dela in priza- devanj ljudi v tem zaselku. Za gradnjo so prispevali sa- mi 120 tisočakov ter opravili skoraj 2000 prostovoljnih de- lovnih ur. Pripravljenost za delo v griški krajevni skup- nosti je čutiti vsepovsod, na vsakem koraku. To kar velja za Zahom, velja tudi za ure- janje kanalizacije in elektrifi- kacije v Zabukovici. Precej denarja in prostovoljnega dela so v to vložili prizadevni krajani. Tečejo pa še druge akcije. Tako gradijo višinsko cesto v Zagreben, treba bo urediti še ceste v Britna sela in še bi lahko naštevali. V soboto naj bi v Zabuko- vici položili temeljni kamen za gradnjo otroškega vrtca. Na svečani seji skupščine KS so poudarili, da tega niso storili zaradi nerazumljivih dogajanj pri raznih samou- pravnih ineresnih supnostih in drugod. Tako še danes ni mogoče krajanom povedati, kdaj bodo pričeli z gradnjo. Sicer pa so poudarili, da poz- dravljajo program četrtega samoprispevka, čeprav se sprašujejo, zakaj ni bilo ure- sničeno večino tistega, kar so obljubljali že pri seda- njem, tretjem. Grižani pravi- jo, da je zahteva za vrtec v Zabukovici več kot upravi- čena, in da tudi v tem prime- ru krajani ne izsiljujejo in izvajajo političnega pritiska. Zahtevajo le tisto, kar jim že skoraj deset let obljubljajo. V.okviru praznovanja kra- jevnega praznika so pripra- vili tudi obrambni dan, ki je znova dokazal pripravljenost vseh organizacij in društev v krajevni skupnosti. Ko so govorili o delu in uspehih društev v kraju, so najprej omenili uspeh roko- metnega kluba Minerva, ki se je uvrstil v II. zvezno ro- kometno ligo, ŠŠD je med desetimi najboljšimi v Slo- veniji, planinsko društvo je po svojem delu znano vse- povsod ... Kritično so ocenili delo na kulturnem področju, ki se ne premakne z mrtve točke, z izjemo pevskega zbora. Tudi ureditev doma Svobode je zaenkrat še vprašljiva. Izredno prizadev- no pa je kulturno društvo na osnovni šoli. Veliko uspehov desegajo tudi člani gasilske- ga društva. V Grižah so izredno delov- ni vaški sveti, OO ZK in KO SZDL se vključujeta v vsa dogajanja v KS, prav tako pa tudi borčevska organizacija ter ZRVS in nekoliko manj OO ZSMS. Lovska družina odlično sodeluje pri obramb- nem dnevu, člani pa so mno- go storili na področju var- stva narave. Ob vsem skupaj seveda ne gre pozabiti tudi uspehov strelske družine in OO Rdečega križa. JANEZ VEDENIIL. JOŽEMEŠL OBRAZI Ce kdo, potem je lahko na letošnji Ingradov dvaj- setletni jubilej še posebej ponosen član te delovne skupnosti, Jože Mešl. Po- nosen zato, ker je v tej sredini začel svojo pot de- lavca. Kot vajenec, kot kvalificirani delavec, kot tehnik in zdaj tudi dot vo- dja kleparskega obrata v Temeljni organizaciji Proizvodnih obratov. To- da, z Ingradom je poveza- nih tudi tistih pet let, ki jih je pred integracijo te- daj petih samostojnih ko- lektivov prebil v Betonu. In končno, z Ingradovim jubilejem slavi tudi dvaj- setletnico, odkar je bil sprejet v Zvezo komuni- stov. Jože Mešl pa ni v Ingra- du samo ugledni strokov- ni delavec, zdaj je že dru- go mandatno dobo na če- lu organizacije Zveze ko- munistov v delovni orga- nizaciji. S partijsko orga- nizacijo je rasel in se ra- zvijal, dobival širše pogle- de na vse tokove in s svo- jim delom pom.agal, da se je zlasti v Ingradu razvila v resničnega nosilca vseh družbenopolitičnih akcij, v tisto telo brez katerega ni obravnavanja in reše- vanja neštetih nalog, pro- blemov. In zato ni nak- \ ljučje, če se devetintride- setletni koordinator Zve- ze komunistov v Ingradu razživi zlasti tedaj, ko be- seda nanese na delo in vlogo zveze unistov v na-' šem največjem gradbe- ^ nem kolektivu. Nikoli ni v zadregi. Be- seda je jasna, odkrita, kri- tična. Vselej postavljena na svoje mesto. » Veliko se je spremeni- lo v tem času. Od tedaj ene same osnovne organi- zacije, ki je štela okoli pe- tinštirideset članov, ima- mo zdaj v Irigradu štiri- najst osnovnih organiza- cij, ki povezujejo okoli tri sto članov. V vsaki te- meljni organizaciji dela po ena, v temeljni organi- zaciji Mehanizacija pa ce- lo dve osnovni organiza- ciji. Sprejemanje novih čla- nov v zvezo komunistov ni kampanjsko. To je na- ša stalna oblika dela, tudi preko takoimenovanih uvajalskih seminarjev^ Ne glede na to, smo v zad- njih dveh letih napravili na tem področju največ, saj smo vključili več kot sto novih članov,« je pou- daril. Kot povezovalno telo med osnovnimi organiza- cijami zveze komunistov v Ingradu deluje koordi- nacija. Toda, to ni samo partijska organizacija, to je telo, v katerem delujejo še najvidnejši predsta vni- ki drugih družbenopoli- tičnih organizacij, delav- skega sveta, konferenc delagacij itd. »Da, prav zaradi tega je postala naša koordinacija pomembno frontno telo, ki z največjo odgovor- nostjo obravnava vse naj- važnejše naloge v okviru delovne organizacije. Za- to ni naključje, če smo nosilci akcije za idejnopo- litično izobraževanje, če smo postavili na noge mladinsko organizacijo, ki je postala ena najbolj- ših tudi v širšem merilu. Koordinacija je bila tista, ki je usmerjala uresniče- vanja zakona o združe- nem delu, ki je bila nosi- lec ustanavljanja temelj- nih organizacij in ki si zla- sti v zadnjem času močno zavzema za najboljše uve- ljavljanje delegatskega si- stema. Doslej smo več kot uspeli z delegacijami in konferencama delega- cij za zbor združenega de- la celjske občinske skup- ščine, čaka nas pa enako delo še za okrepitev dela delegacij za samoupravne interesne skupnosti.« M. BOŽIČ OD IZ SKLADA REZERV? Na zadnji seji zbora združenega dela konjiške občinske skupščine so delegati obravnavali po- datke gospodarjenja v prvem polletju letos. V zvezi s tem so razpravljali tudi o likvidnostni situa- ciji v organizacijah zdru- ženega dela in bankah ter ugotovili, da imajo mar- sikje - zaradi slabe likvi- dnosti - težave z izplačili osebnih dohodkov. Dele- gati so zato podprli pred- log izvršnega sveta, ki priporoča delavcem v te- meljnih organizacijah združenega dela, naj se dogovore o dodatni na- membnosti sredstev ob- činskega sklada skupnih rezerv. In sicer, naj bi v okviru samoupravnega sporazuma dogovorili odobritev posojil za izpla- čilo akontacij osebnih do- hodkov iz sklada skupnih rezerv občine tudi tistim delovnim organizacijam, ki po periodičnem obra- čunu ne izkazujejo izgu- bo. Kot rečeno, bodo o tem predlogu razpravljali v naslednjih dneh v vseh temeljnih organizacijah združenega dela v konji- ški občini. Sicer pa so delegati zbora združenega dela sprejeli na zadnjem zase- danju še več sklepov. Med drugimi, naj organi- zacije združenega dela podrobneje obrazložijo, zakaj so se povečale za- loge v prvem polletju le- tos glede na isto obdobje lani in dajo odgovore na prvem zasedanju skup- ščine. In dalje, da morajo v organizacijah združene- ga dela temeljito razprav- ljati tudi o vzrokih nedo- seganja planiranega obse- ga priozvodnje. Tudi od- govore na ta vprašanja že- lijo delegati slišati na na- slednjem zasedanju skupščine. DS št. 34 - 30. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 3 OBLETNICA TT PREBOLD TUDI ZA MANJ RAZVITE ftazvoj in uvajanje nove tetinologije Tekstilna tovarna Prebold praznuje vsako leto 3. sep- tembra svoj praznik v spo- min na 3. september 1950, ko so delavci prevzeli tovarno v upravljanje. Daleč naokrog je znana močna povezanost ITP s krajem. Danes je v tej delovni organizaciji zaposle- no že okrog 1300 delavcev, ki dosegajo lepe rezultate. Vzpodbudno je, da so tudi gospodarski rezultati v letoš- njem polletju boljši kot so pričakovali, čeprav je treba priznati, da brez težav ne gre. Ob obisku v tej delovni or- ganizaciji smo izvedeli kup drobnih zanimivosti. V tem času proučujejo možnost, da bi svoje obrate odprli v Pri- stavi, na Planini pri Sevnici in v Vinski gori. Kaj v takš- nih krajih pomeni industrij- ski obrat najbolj vedo ljudje v Vinskem vrhu v šmarski občini, kjer so se delavci izredno izkazali, v Preboldu pa že razmišljajo, da bi na Vinskem vrhu ustanovili TOZD. Trenutno uvajajo v tovarni tehnologijo za izdelavo su- kancev, omeniti velja predil- nico česane preje, medtem ko smo o drugih naložbah v Novem tedniku in na Radiu Celje že obširneje poročali. Delavci vedo, da vse to po- meni porok za boljši jutri. Zanimiva je še ena akcija. Da bi prištedili energijo, bodo en mesec v tem letu ustavili delovanje nove toplarne, obratovati pa bo pričela sta- ra, na premog. Pravijo, da bodo na ta način prištedili kar precej mazuta, hkrati pa bo na ta način stara kotlarna v kriznih trenutkih usposob- ljena za obratovanje. In še ena zanimivost: v preboldski tekstilni tovarni izdelujejo žametne tkanine. ki so se tako pridružile origi- nal indigo jeansu. Velik pa je tudi uspeh razvojne službe, ki ima največ zaslug za to, da je sedaj tudi pri nas mogoče dobiti ognjeodporne tkanine za zaščitne obleke. Kaj to po- meni, smo se lahko prepriča- li med drugim tudi ob zadnji požarih na dalmatinskih oto- kih. Prej smo morali takšno tkanino uvažati iz Švedske, povrhu vsega pa je bila še nekajkrat dražja. JANEZ VEDENIK STE ŽE POMISLILI NA OBJAVO V RADIU CELJE NNNP HIŠNI SVETI v AKCIJI Tudi dobra organiziranost, usposobljenost in pri- pravljenost vseh stanovalcev v hišah oz. blokih pomembno prispeva k dobri obrambni in samoza- ščitni pripravljenosti KS kot celote. Prav zaradi tega moramo v akciji NNNP nameniti posebno pozornost nalogam stanovalcev v stanovanjskih hišah. Zavedati se namreč moramo, da še nismo vsi in povsod dovolj seznanjeni o svojih pravicah, zlasti pa o dolžnostih pri izvajanju nalog ob elementar- nih in drugih nesrečah ter v vojni. Zato se morajo hišni sveti v tej akciji zavzeti, da se bomo organizi- rali in se usposobili za opravljanje nalog v takšnih izrednih razmerah. Hišni sveti bi se morali takoj sestati in oceniti dejansko stanje na področju obrambne in samozaščitne aktivnosti stanovalcev. Pred samo vajo, ki bo 29. in 30. septembra, imamo še dovolj časa, da se temeljito organiziramo in odpravimo nekate.-e dosedanje slabosti. Ce še ni- smo dobro organizirani in nismo ustanovili vseh organov in organizacij, storimo to sedaj ob pripra- vah na akcijo. Mislimo predvsem na hišne svete, pododbore SZDL, aktive ZK in ZSMS, komisije za SLO in enote civilne zaščite. Prav tako moramo oceniti, koliko so stanovalci seznanjeni z vsemi nalogami in postopki ob raznih nesrečah in v vojni ter nenav- sezadnje, kako smo materialno preskrbljeni kot družina ali kot skupnost stanovalcev. Ko bomo vse to ocenili bomo lahko tudi načrtovali aktivnosti stanovalcev ob letošnji akciji »Nič nas ne sme pre- senetiti... Naštejmo le nekaj nalog in aktivnos*-: Na zborih stanovalcev je potrebno seznaniti vse o nalogah stanovalcev, kako naj se vedejo in kako ravnajo ob elementarnih in drugih hudih nesrečah (potres, poplava, požar itd.) ter o ukrepih ko grozi neposredna vojna nevarnost in v vojni. Pregledati in urediti moramo hišna zaklonišča, obnoviti razna navodila, smerokaze in seznaniti stanovalce z redom in načinom življenja v zakloni- ščih. Ce v bloku ni zaklonišča je potrebno skupaj s KS načrtovati in določiti način zaklanjanja. Pregledati moramo vsa protipožarna, reševalna in druga sredstva ter poučiti stanovalce, kako naj z njimi ravnajo. Ce teh sredstev ni, moramo zahteva- ti, da jih samoupravna stanovanjska skupnost na- bavi. Poskrbeti moramo za brezhibno delovanje do- mofonov, zvoncev, divgal, razsvetljave na stopni- ščih, ažurirati sezname stanovalcev, poskrbeti, da se v nočnem času zaklepajo vhodna vrata itd. Pregledati je potrebno vse skupne prostore in naprave ter iz njih odstraniti vse nepotrebne stvari, zlasti tiste, ki so nevarne ob požarih ali bi ovirale gibanje stanovalcev pri reševalnih akcijah. V sodelovanju s KS pregledati in ažurirati načrte CZ, ustanoviti hišne enote CZ in proučiti ukrepe v primeru raznih nesreč in v vojni (požar, reševanje iz ruševin, zatemnjevanje, evakuacija, prva pomoč, skrb za otroke in ostarele itd.) ter o vsem tem na primeren način proučiti stanovalce. Seznaniti vse stanovalce o potrebi, da si vsako gospodinjstvo nabavi pribor prve pomoči, komplet za RBK zaščito in organizira enomesečno zalogo rezervne hrane. Nalog in možnih oblik vključevanja stanovalcev v aktivnosti obrambnih in samozaščitnih priprav je seveda še veliko več, zato je prav, da o njin razmislijo hišni sveti, organizatorji akcije NNNP v KS in vsak posameznik. V akciji »Nič nas ne sme presenetiti., mora sodelovati in priti do veljave tudi vsaka družina, kot temeljna celica naše družbene skupnosti, saj moramo tudi v družini pripraviti vse potrebno za življenje v izrednih in vojnih razme- rah. VIKI KRAJNC SANACIJA CINKARNE - BREZ ODSTOPANJ Vse kaže, da bo priče- tek jesenske politične se- zone v Celju izredno bu- ren, živahen in naporen. Tako lahko sodimo pred- vsem zaradi vse bolj živo prisotnih razprav o tem, kakšna bo usoda ekolo- ške in ekonornske sanaci- je Cinkarne. Sanacije to- rej, ki je pred desetimi meseci na zasedanju zbo- rov občinske skupščine dobila tako odločen epi- log z verjetno najbolj de- mokratično sprejetimi sklepi, kot jih v Celju z izjemo odločitev o pro-, gramih samoprispevkov še nismo imeh. Cez dva meseca bo po- tekel rok, ki ga je občin- ska skupščina zastavila za izvedbo precejšnjega števila ekoloških nalog v Cinkarni. In danes je je- sno, da do roka nobeno delo ne bo opravljeno. Krivično bi bilo odgovor- nost za zamude prtiti izk- ljučno Cinkarni. Kajti tu so v okviru finančnih možnosti veliko naredili, predvsem pa se je izbolj- šal odnos do perečih vprašanj ekologije, ki ni- so več na stranskem tiru. Zataknilo se je pri obljub- ljeni denarni pomoči, ki naj bi prišla iz republike. Poskus hitrega postopka sprejema zakona ali druž- benega dogovora o soli- darnem reševanju ekolo- ško kriznih področjih v Sloveniji ni bil izpeljan. Ostala je le možnost za poroštva za namenska sredstva, ki naj bi jih Cin- karna dobila od bank, za ta sredstva pa bi jamčile republika in občina Celje (razmerje 75-25 odstot- kov). Dejstvu, da dela zamu- jajo tako iz objektivnih kot deloma tudi subjek- tivnih razlogov, ne gre oporekati. In prav te dni, ko so o uresničevanju sa- nacije razpravljali v vseh družbenopolitičnih orga- nizacijah Celja pred tem ni nihče zatiskal oči. Na- sprotno. Povsod je bilo jasno in odločno izraženo stališče, ki ne more in ne sme biti sporno. Namreč, da je kljub zakasnitvam treba odločno in z vsemi silami nadaljevati dela po programu sanacije. Z za- mudami se bo treba spri- jazniti. Nikakor oa se ni mogoče sprijazniti s priti- ski različnih krogov, ki želijo najbolj demokratič- no sprejet program spre- minjati in to vrh vsega še mimo skupščine, ki je program sprejela. Zato pomeni obujanje teženj po ukinitvi dela proizvod- nje v Cinkarni korak od sprejetega načrta. Kot tu- di težnja, da bi nemudo- ma pričeli z gradnjo to- varne žveplene kisline, ne da bi bili poprej izpolnje- ni vsi pogoji (v tem pri- meru denarna sredstva za izvedbo ekološke sanaci- je) kot jih predvideva pro- gram. Kakršnakoli odlo- čitev v tem smislu bi po- menila novo nezaupnico in hud udarec načelom delegatskega sistema. Zato v naslednjih dneh, ko bodo delegati prebirali gradivo za prvo jesensko skupščino, ne bi smelo biti dilem, ali bo celjska skupščina dala potrebna jamstva za 140 milijonov dinarjev namenjenih eko- loški sanaciji. Kot tudi ne bi smelo biti dilem za de- legate republiške skup- ščine, ko bodo razpravlja- li o trikrat večjem znesku za isti namen. Vsi pomni- mo obljube in odgovor- nosti, ki smo jih spreje- mali lani jeseni. In teh ob- ljub ne bi smel nihče pre- zreti. BRANKO STAMEJCIC URESNIČEVANJE PROGRAMA - ELEKTROFILTRI - de- la so v teku in v pripravi je že montaža filtrov, ki bodo na- meščeni v tozd Titanovo beli- lo. Predvidevajo, da bodo fil- tri pričeli redno obratovati v novembru, torej z dvomeseč- no zamudo. - RAZKLOP DIMNIH PLINOV SCHAKENBERG - opravljen je bil del meritev, del pa je še treba opraviti. - PREDELAVA ODPA- DNE KISLINE V AMON- SULFAT - Institut Jožef Šte- fan je opravil študijo in razi- skavo tržišča, katere zaklju- ček je, da bi bila naložba tve- gana in ekonomsko neuteme- ljena. PLINIFIKACIJA - Pre hod pri uporabi energije na plin z mazuta je delno že izvr- šen in sicer v starem delu Cinkarne. Ostaja še novi del. Po predvidevanjih bo cela Cinkarna do konca leta, torej z več kot polletno zamudo prešla na uporabo zemeljske- ga plina. - CISCENJE IZTOKA IZ ŽEPINE - Raziskave so opravljene in Cinkarna bi morala naročiti projektno na- logo in projekte, a dela stoji- jo, ker ni denarja. - Čiščenje filtrata -dela tečejo in bodo zaključe- na takoj, ko bo Cinkarna do- bila namenska sredstva za ekološko sanacijo. - NAPE NAD KALCINIR- KAMI - Nape so montirane, vendar še ne dajejo dovolj učinkov, ker še niso montira- ni elektrofiltri. - ZVIŠANJE PREGRADE ŽEPINA - je v delu tako za deponijo sadre kot pri pripra- vi deponije za piritne ogorke, oziroma trdne odpadke. - DIMNIK - Meritve še ni- so opravljene in ni še stro- kovnega mnenja o tem, kako visok bi moral biti dimnik. - PREDČASNA UKINI- TEV OBRATA PIK - Letos je bil opravljen remont, ki za- gotavlja, da bo delo v obratu varno potekalo do roka za ukinitev, ki je zapisan v pro- gramu. - ABSORBCIJSKA NA- PRAVA V TOZD GRAFIKA - Nastaja zamuda zaradi po- manjkanja denarja, vendar bo naprava montirana po za- gotovilih do konca septem- bra. - NEVTRALIZACIJSKA NAPRAVA V TOZD GRAFI- KA - je montirana in deluje normalno. - ČISTILNE NAPRAVE ZA ODPADNE VODE - v obratu za proizvodnjo modre galice - dokumentacija je iz- delana, dela pa stojijo, ker ni denarja. Iz tega poročila je razvi- dno, da so prisotna prizade- vanja za uresničitev progra- ma ekološke sanacije, da pa prihaja pri uresničevanju vseh nalog do zamud, zaradi nezagotovljenega denarja za izvedbo ekološke sanacije. B. S. VHAVANISEJE ZAČELO SVET IN MU PIŠE IVAN SENIČAB 33 AFRIŠKA MOČ IN DOBRA VOLJA v Ha vatli se je končno začelo. V torek je bila zadnja seja dosedanjega koordinacijskega biroja neuvršče- nih, ki so ga izbrali v Colombu na 5. konferenci leta 1976. Sestanku vele- poslanikov neuvrščenih dežel bo sle- dil ministrski sestanek, nakar se bo 3. septembra začela 6. konferenca šefov držav ali vlad. Glavna skrb bo posvečena, kot je izjavil Budimir Lončar, član naše de- legacije, dvema področjema: dogra- jevanju nadaljnje akcije neuvrščenih v boju za preobrazbo celotnih medna- rodnih odnosov in vlogi, usmeritvi in pomenu gibanja neuvrščenih danes. Prvo področje bo tako zajelo širša vprašanja miru, mednarodne varno- sti, aktivnega sodelovanja med naro- di, razorožitve in nujnosti spreminja- nja mednarodnih gospodarskih od- nosov, enakopravnosti narodov in dežel ter boja za njihove pravice. V tej luči bodo v Havani obravnavali tudi več konkretnih vprašanj, ki jih zdaj v svojih izjavah poudarjajo mnogi udeleženci. Gre tako za odpra- vo zadnjih trdnjav kolonializma in rasizma v južnem delu Afrike, za po- ložaj na Bližnjem vzhodu in pravice Palestincev, za ljudstvo v Zahodni Sahari, za še vedno zapleten položaj v Jugovzhodni Aziji, kjer so vietnam- ske čete še vedno v Kampučiji in kjer si dve kampučijski vladi prizadeva- ta, da bi bili prisotni v Havani, če- prav je mednarodno širše priznana le vlada Demokratične Kampučije in za mnogo drugih vprašanj. Drugo področje pa bo zajelo vpra- šanja o neuvrščeni politiki v seda- njih mednarodnih okoliščinah, o nje- nem izvenblokovskem značaju, o nje- ni učinkovitosti in hkrati potrebni demokratizaciji v medsebojnih odno- sih. Dosedanji koordinacijski biro je štel 25 članov, iz sicer iz Afrike 12, Azije 8, Latinske Amerike 4 in iz Evrope 1 člana. Sedaj pa se govori o predlogu, da bi biro povečali na 35 članov zaradi večjega števila držav in potrebe po še večji demokratizaci- ji v gibanju. Predsednik Tito je pred dnevi spre- jel Roberta Mugabeja, predsednika afriške ljudske unije Zimbabveja in sopredsednika domoljubne fronte te dežele, ki se je kot mnogi tuji obisko- valci mudil pri nas. Pred konferenco neuvrščenih v Havani, ki bo sprego- vorila tudi o dokončni odpravi zad- njih kolonialnih madežev z lica Zem- lje, je to posebno zanimiv obisk. Saj je znano, da predstavljajo Rodezija - Zimbabve, Namibija in Južnoafriška Republika tiste madeže, kjer še cve- teta najtrdovratnejši kolonializem in rasizem. Zgodovinska zgodba Rodezije je značilna tako za priviligirane belce v Afriki, za odpor črncev in za večkrat dvoumen odnos zahodnih držav do teženj afriških ljudstev, da si pridobe svobodo. Rodezija je bila angleška kolonija. In ko so se kolonije začele osamosvajati, se je v Rodeziji bela manjšina tega ustrašila. Leta 1965 je bela manjšina tam na čelu z lanom Smithom proglasila »neodvisnost« Rodezije od Velike Britanije. Name- sto kolonialne oblasti je Črnce izkori- ščala bela manjšina. To je razumljivo rodilo spopad med črnim prebival- stvom in belci. Prebivalstvo se je or- ganiziralo v osvobodilno organizaci- jo Domoljubna fronta Zimbabveja, ki ima dve krili: eno vodi Robert Muga- be, drugo pa Joshua fskomo. Ob pod- pori drugih afriških dežel je fronta dosegla pomembne uspehe. lan Smith pa je pod pritiski skušal najti pot, da bi ohranil svojo oblast in na- videzno popustil. V Rodeziji so izved- li »volitve«, ko so izvolili parlament, v katerem ima 2,5 odstotka belcev kar 28 od sto sedežev. Predsednik vla- de je postal črnec Abel Muzoreva, ki pa je lutka v rokah Smitha. To pa ni bila rešitev. Pred tedni pa je bila v Lusaki kon- ferenca britanskega Commonivealt- ha, kjer so Velika Britanija in države, ki so doslej pomagale oboroženi boj v Rodeziji, sklenile kompromis in predlagale naslednjo rešitev: prene- hati je treba z oboroženim odporom, pripraviti novo ustavo in izvesti pod angleškim ali mednarodnim nadzor- stvom prave volitve. Muzoreva in Smith sta takoj pristala na tak pred- log, Mugabe in Nkomo pa po premi- sleku. Tako bo rodezijska konferenca 10. septembra v Londonu. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 30. avgust 1979 POMEMBEN SEJEMSKI DOGOVOR V času od 10. do 20. avgusta je bil v Kranju 29. mednarodni Gorenjski sejem, na katerem je sodelovalo tudi več celjskih delovnih organizacij. Ne glede na to ugotovitev velja opozoriti na zelo pomemben sporazum med organizatorji Gorenjskega in Celjskega sejma. Gre za sporazum, ki zadeva malo gospodarstvo in obrt. Sklenili so namreč, da bo Celjski sejem poslej namenjen le zasebnim obrtnikom, v Kranju pa se bodo omejili na sodelovanje malega gospodarstva iz družbenega sektorja. Letošnji Gorenjski sejem je odprl Miha Marinko, ki se je takoj po tej slavnosti zadržal v razgovoru na razstavnem prostoru celjske Kovinotehne. MLEČNO MEDOBČINSKO »DOGOVARJANJE« MOLZEMO SAMI SEBE? Na predlog finančne konstrukcije, še ni odmevov Kljub temu, da je finanč- na konstrukcija za gradnjo nove mlekarne, menda že deseta po vrsti, v skladu s stališči seje sveta osmih ob- čin celjskega območja, pa na predlog ni iz posameznih občin zaenkrat še nobenega odziva. Kot da nikomur ni mar, kako bo s preskrbo z mlekom in ne nazadnje, kaj bo z objektom, ki je regio- nalnega in republiškega po- mena. V predlogu finančne kon- strukcije je zapisano, da naj bi celjska mlekarna veljala 315 milijonov dinarjev, sirar- na v Šmarju pa 35 milijonov. Pri tem naj bi inozemsko fi- nančno posojilo znašalo 60 milijonov dinarjev, posojilo Beograjske banke 20 milijo- nov, sredstva bivšega me- dobčinskega kmetijskega sklada pet milijonov, prav toliko združene razvojne premije, s sovlaganjem posa- meznih občin pa naj bi zago- tovili 260 milijonov dinarjev. Zanimiv je tudi predlog, ko- liko naj bi posamezne občine namenile denarja za ta pre- potrebni objekt. Celjska 23,2, laška 4,2 odstotke, mo- zirska 0,9, konjiška 4, šent- jurska 4,8, šmarska 8,3, ve- lenjska 11,7 in žalska 18,4 od- stotka. Skupaj bi občine celj- skega območja namenile to- rej 75,5 odstotke predvidene vsote. Seveda pa izgradnja mlekarske industrije celjske regije ni pomembna le za osem občin celjskega ob- močja, ampak tudi za vse ostale, kjer proizvajajo in prodajajo mleko. Gre pred- vsem za občine s Koroške, Zasavja in Posavja, ki naj bi namenile za gradnjo mlekar- ne 24,5 odstotka predvidene vsote sovlaganja. V novi mlekarni bi leta 1985 lahko dnevno predelali 180.000 litrov mleka, tako da se trend rasti proizvodnje mleka ujema s predvideno zmogljivostjo mlekarne. Sa- mo mlekarna v Arji vasi ozi- roma Rušah naj bi veljala 315 milijonov dinarjev. Gre za cene preračunane do leta 1981, danes pa je že jasno, da bo številka še večja, če z gradnjo ne bodo takoj priče-' li. Samo oprema, odločili so se za švedsko Alfa Laval, bo veljala 100 milijonov dinar- jev. Z deli bi bilo treba torej pričeti čim prej, kot vse ka- že, pa temu še zdaleč ne bo tako. Zakaj? SOZD Hmezad je Izvrš- nim svetom občin poslal predlog finančne konstruk- cije za izgradnjo mlekarske industrije celjske regije. Do- slej ni bilo še od nikoder ni- kakršnega odmeva. Občutek imamo, da ponekod mislijo, da gre v tem primeru le za žalsko zadevo, ne pa za ob- jekt, ki je predviden tudi v republiškem razvojnem pro- V KONJICAH O DRUŠTVIH Prihodnji teden so bodo v Slovenskih Konjicah sesta- li delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Na za- sedanju bodo obravnavali predlog odloka o zaključ- nem računu proračuna ob- čine za leto 1978, dopolnili odlok o zakloniščih in dru- go. Delegati pa se bodo med drugim seznanili tudi z de- lovanjem društev v občini. DS gramu. O njegovi pomemb nosti za celotno območje se- veda ni, da bi znova pisali. Vendar kljub vsemu niči O tem je beseda tekla tudi na seji izvršnega sveta žalske občinske skupščine, pred tem pa tudi na strokovnem odboru za gospodarstvo in finance, kjer so menili tudi to, da je udeležba Ljubljan- ske banke - Splošne banke Celje v finančni konstrukciji absolutno prenizka. Sicer pa žalski izvršni svet soglaša s predlogom finanč- ne konstrukcije. V Žalcu so ustanovili tudi posebno de- lovno skupino, ki bo obiska- la »prizadete« občine in se skušala dogovoriti o vsem potrebnem. Eno pa je kot na dlani - jalovo medobčinsko dogo- varjanje, oziroma nespošto- vanje dogovorjenih sklepov v posameznih občinah, lah- ko tudi v tem primeru pov- zroči veliko gospodarsko in politično škodo. JANEZ VEDENIK MOZIRJE: VSE O GOSPODARSTVU Jutri, v petek, 31. avgusta, se bodo na skupni seji sestali dele- gati vseh treh zborov Občinske skupščine Mozirje. Čaka jih od- govorno delo, saj gre med dru- gim tudi za oceno gospodarje- nja v prvi polovici letošnjega leta in za ugotovitve, ki sicer kažejo na dinamično rast gospo- darstva, pa navzlic temu na do- ločene probleme. Kakovostni premiki so znani zlasti v proiz- vodnji ivernih plošč, stavbno- mizarskih izdelkov, konfekcije itd., zaskrbljujoča plat pa se vi- di v rasti cen reprodukcijskega materiala, v njihovih slabih za- logah, v povečanju obveznosti in terjatev, v porasti posojil za obratna sredstva itd. Sicer bodo jutri razpravljali še o smernicah prostorskega plana občine Mozirje pa tudi o smerni- cah družbenoekonomskega ra- zvoja občine v letih 1981 do 1985. V razpravi bo tudi pobuda, da se maloobmejni prehod na Pa- vličevem sedlu sčasoma preure- di v popolen meddržavni pre- hod. Glede na to, da se bliža praz- nik mozirske občine in tako tu- di slavnostno zasedanje občin- ske skupščine, bodo odločali še o letošnjih občinskih prizna- njih. MB HLADILNIKI GORENJA POD CENO Maksimizacija cen pro- izvodov, ki jo je sprožil sklep Zveznega izvršnega sveta, je v Tovarni gospo- dinjske opreme v Velenju povzročila hude težave. Direktni stroški posa- meznih proizvodov so na- mreč močno porasli, tako za hladilnike 29 odstot- kov, za pralne stroje 24 in za zmrzovalne skrinje 34 odstotkov. Po drugi stra- ni pa so cene končnih proizvodov Tovarne go- spodinjske opreme zrasle od avgusta leta 1977 le za sedem in pol odstotka. Glede na to je Gorenje takoj po sprejetju sklepa Zveznega izvršnega sveta vložilo zahteve za spre- membo cen, posebej še glede na dejstvo, da so se nedavno povišale tudi ce- ne plastike, lakov,, stiro- pora ter izdelkov črne in barvne metalurgije. To pa so osnovne sestavine vseh proizvodov te to- varne. V Gorenju se tudi zave- dajo, da morajo še znotraj lastnega kolektiva iskati možnosti za prebroditev nastale krize. Vendar pa ob tem poudarjajo, da tu- di ob močnem porastu produktivnosti izgub, ki nastajajo zaradi nesora- zmerja med cenami sesta- vin in končnih izdelkov, ne bo moč do konca leta v celoti nadoknaditi. Nasta- lo kritično situacijo bi po vsej verjetnosti rešilo le povišanje cen proizvodov Tovarne gospodinjske opreme in sicer v pov- prečju za 15 odstotkov. V Gorenju so zaskrbljeni tudi zaradi tega, ker takš- no stanje ogroža sicer ve- lik izvoz njihovih izdel- kov na zahodno tržišče. Zato upajo, da bodo pri- stojni zvezni organi priž- gali zeleno luč za korekci- jo cen njihovim proiz- vodom. DS DRUŠTVO EKONOMISTOV IZ TEORIJE ZA PRAKSO Težave v gospodarstvu jim ne pustijo mirovati v Celju že dolgo časa delu- je Društvo ekonomistov in je praktično nadaljevanje dela društva gospodarstvenikov, ki je svoj čas zelo uspešno delovalo. Predsednik druš- tva ekonomistov je dipl. eko- nomist Bernard Krivec. V društvo, ki deluje na celjskem območju, je vklju- čenih preko 200 ekonomi- stov iz več občin. Član lahko postane vsak, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, oziroma ki deluje na področ- ju gospodarskih problemov, ne glede na šolsko izobra- zbo. Važna je njegova aktiv- nost in pripravljenost na so- delovanje. Društvo ima organiziranih več sekcij in sicer za plan, trgovino in proizvodnjo, sek- cijo za marketing, sekcijo za integralni transport in sekci- jo komercialnih zastopni- kov. Njihova oblika dela so tudi seminarji. V letošnjem letu bodo imeli seminar svo- bodne menjave dela o plani- ranju in o razširjeni repro- dukciji. Letos bodo obravna- vali problem usmerjenega izobraževanja ekonomskih kadrov. Še posebej se pri- pravljajo na razvojne usme- ritve za naslednje srednje- ročno obdobje. Poseben pro- blem je ;v^prašanje omejitve uvoza in povečanje izvozne aktivnosti. Večkrat organizi- rajo obiske v raznih delovnih organizacijah. Posebna pri- zadevanja so bila na področ- ju nagrajevanja in delitve do- hodka po delu. Menijo, da je to področje še precej slabo obdelano in da doseženi re- zultati niso zadovoljivi. Pomembno področje je tu- di akumulativnost gospodar- stva in sposobnost za inve- stiranje. Ugotavljajo, da je sredstev za razširjeno repro- dukcijo čedalje manj in da je potrebno zelo smotrno izbi- rati naložbe in angažiranje razpoložljivih sredstev, ki so v ta namen na razpolago. Društvo ima dobre veze z društvi iz drugih krajev kot npr. iz Novega mesta in Ko- pra. Kot vidimo, je delo druš- tva zelo pestro, saj skušajo obravnavati vse aktualne go- spodarske probleme in sez- nanjati člane s tekočimi na- logami, predvsem pa z izva- janjem novih predpisov s po- dročij, ki so neposredno po- membne za gospodarsko ak- tivnost. Društvo skuša mlade eko- nomiste usposobiti s kon- kretnimi napotki pri razreše- vanju problematike tako, da bi lahko na svojih delovnih področjih izkušnje, ki jih lahko dobijo od starejših ko- legov na razpravah, konkret- no usmerili v svoje delo in aktivnosti. IRENA ŠMID ŠENTJURSKO GOSPODARSTVO ZAENKRAT BREZ IZGUB Na robu uspešnosti le malo OZD Tudi v Šentjurju so izdelali analizo o uspešnosti gospo- darjenja v prvem polletju in na osnovi teh rezultatov in kazalcev lahko zapišemo, da so na področju gospodarstva v letošnjem prvem polletju izgube ugnali, saj noben tozd ni posloval z izgubami. Pri- merjalno z enakim obdob- jem lani, so celoten prihodek povečali za 25%, materialni stroški pa so se povečali za 17,3%, dohodek za 45% in či- sti dohodek za 55,5%. Ob tem pa so nekoliko porasle zaloge gotovih izdelkov, za- loge nedokončane proizvod- nje ter zaloge surovin in ma- teriala. Vendar pa ti kazfilci sami po sebi niso toliko pomemb- ni, kolikor na drugi strani v šentjurski občini ugotavlja- jo, da je ob tem prispevek delovnih ljudi in občanov izredno velik. To je opazno predvsem pri znižanih mate- rialnih stroških, povečani delovni disciplini in dobri organizaciji dela. Pomemb- na je tudi ugotovitev, da je delitveno razmerje čistega dohodka močno spremenilo svojo podobo, saj se je od 76% v korist sredstev za osebne dohodke in stano- vanjsko izgradnjo v letu 1978 znižalo na 58,7% v letošnjem letu ter v korist sredstev za sklade od 23,9% v preteklem letu ali polletju leta 1978 na 41,3% v letošnjem letu. In prav to so tisti temeljni ka- zalci, ki nakazujejo kvalitet- no rast sredstev akumulaci- je, čeprav se ob tem v šent- jurski občini srečujejo z veli- kimi nalogami in obveznost- mi za odplačevanje anuitet in seveda tudi obresti za in- vesticije, ki so jih izvajali v preteklem obdobju. Kljub dobrim rezultatom gospodarjenja v prvem pol- letju, pa se v občini že sreču- jejo z nekaterimi težavami, saj so se cene surovinam in materialu močno dvignile. A vsemu navkljub so v ob- čini Šentjur enotno stopile na pot boljšega gospodarje- nja vse organizacije združe- nega dela in le malo je bilo tistih, ki so poslovale na ro- bu uspešnosti. Tem organi- zacijam združenega dela pa bodo v občini, tako so se do- menili, posvetili večjo pozor- nost. Na zadnji seji Izvršne- ga sveta so se že domenili za nekatere konkretne naloge, ki jih bodo izvajali skupaj s temi organizacijami združe- nega dela in družbenopoli- tičnimi organizacijami. M. PODJED PRAZNIK TTP: ZA SISTEM DELITVE PO DELU! Delavci tekstilne tovarne Prebold in pravzaprav vsi krajani žive v teh dneh v znamenju praznika tega delovnega kolektiva. 2e teden dni se vrstijo medobratna športna tekmovanja. Tako so se delavci pomerili v vlečenju vrvi, šahu, kegljanju, različ- nih trimskih igrah" ter streljanju z zračno puško. V torek zvečer je bila v kinodvorani svečana seja delavskega sveta, na kateri so podelili priznanja in nagrade jubilantom, zvečer pa je bil koncert Slovenskega okteta, ki je znova navdušil. Osrednja prireditev pa bo v soboto, ko se bodo ob petnajsti uri zbrali delavci v novi skladiščni dvorani, kjer.bo tudi kulturni pro- gram, potem pa še zabavni vse tja do 22. ure. Za prijetno razpoloženje bodo poskrbeli Vokali, Ne\v svving quartet, Oto Pestner in humorist Vinko Simek. V ponedeljek bodo v to- varni pripravili sprejem za vse upokojence, ki jih bodo obda- rili, nato pa povabili še na ogled tovarne: Ob vsem tem seveda ne gre pozabiti še ene pohvale vTedne akcije. Prejšnjo soboto je namreč več kot sto delavcev pre- boldske tekstilne tovarne odšlo na delovno akcijo na Vinski vrh v šmarski občini, kjer ima TTP svoj obrat. Krajanom so pomagali pri pripravi ceste za asfaltiranje. Zanimiva je akcija, ki teče ta mesec pod naslovom Razvi- jajmo sistem delitve po delu. Gre namreč za tekmovanje med delovnimi enotami in tekmovanje med samimi delavci. Tako bodo najuspešnejše delovne enote dobile posebne denarne ter druge nagrade, delavci v posameznih delovnih enotah, ki bodo dosegli najboljše delovne uspehe pa bodo prejeli po 10.000. 5000 in 2000 dinarjev. Skupaj bodo tako podelili 33 individual- nih ter dve kolektivni nagradi v skupni vrednosti 200.000 dinarjev. S takšnim tekmovanjem skušajo opozoriti na to, da so sami ustvarjalci dohodka in osebnih dohodkov ter na sa- moupravni način spoznati notranje rezerve za povečanje oseb- nih dohodkov. 2e sedaj lahko zapišemo, da so rezultati prese- gli vsa pričakovanja. JANEZ VEDENiK št. 34 - 30. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 5 OBMOČJE DA BI GA SKRAJŠALI? Aktualna razprava o obratovalnem času v gostinstvis Pobuda je prišla nepriča- kovano, čeprav so jo mnogi slutili in četudi so nanjo že dlje časa opozarjali gostinski delavci. Namesto, da bi go- vorili o podaljšanju obrato- valnega oziroma odpiralnega časa v gostinskih enotah, je razprava stekla v nasprotno smer. Da bi ga skrajšali, vsaj v večernih urah, za eno uro in da bi tako preprečili ali vsaj zmanjšali izgrede v go- stinskih lokalih. Očitno gre za problem, ki je,najbolj boleč v Celju. To- da, poznajo ga tudi drugod. Kaže, da se je stanje v dru- gih celjskih gostinskih loka- lih poslabšalo tedaj, ko so tu- di Kolodvorsko restavracijo začeli zapirati ob desetih zvečer. Tedaj so se nekateri, že preveč dobro razpoloženi gostje, pričeli seliti. Pot jih je pripeljala celo do hotela Merx, in seveda drugam. Mirni gostinski lokali so do- bili zlasti v večernih urah no- ve goste, ki so s sabo prinesli tudi nekatere navade. Obču- tili in občutijo jih vsi, zlasti gostinski delavci (med njimi prednjačijo po številu žen- ske), tudi gostje. Ne počutijo se več varne, ni več možnosti za prijetno kramljanje. Vi- njeni gostje opravijo pri tem svoje. In ne le, da motijo go- ste in nadlegujejo predvsem natakarice, tudi inventar v gostilnah jim je čestokrat v napoto. Nastaja materialna škoda, ki jo v veliki večini primerov nosijo prizadeti go- stinski kolektivi sami, ker nimajo možnosti, da bi od gostov, ko so se lotili stolov in miz in še česa, tudi stra- nišč (I), izterjali nadomestilo za napravljeno škodo. Znani so nadalje primeri, ko natakarice niso hotele prijaviti vinjenih razgraja- čev, ker so se jih bale, ker so jim grozili. Dolge in boleče so bile pri- povedi predstavnikov go- stinskih kolektivov na razgo- voru, ki ga je pripravila ob- močna Poslovna skupnost za turizem. V tem razglabljanju ni izo- stala ugotovitev, da imajo si- cer gostinski kolektivi pri re- ševanju teh zapletov močno pomoč in oporo v miličnikih, toda, tudi ti ne morejo biti ob istem času na več mestih. Premalo jih je, da bi v celoti zmogli tudi to nalogo. Sicer pa, čigava je naloga, da se zagotovi v lokalih in seveda drugod varnost ljudi in pre- moženja? Tako je stekla beseda, ki je potrdila, da v skrajšanju obratovalnega časa v gostin- skih lokalih ob večerih, ni re- šitve problema. Rešitev tiči drugje in ima širše družbene dimenzije. Zato tudi ni in ne more biti le naloga gostin- skih delavcev. Začenja se pri vzgoji otrok in mladih. Zače- nja se ob spoznanju, da je med temi, ki zasedajo gostin- ske lokale, popivajo in tudi uživajo mamila, veliko mla- dih. Zato vprašanje: kaj pra- vijo na takšno življenje otrok in mladih starši? Kaj mladin- ska organizacija? Umestno je tudi vprašanje, kaj smo na primer v Celju in seveda tudi v drugih krajih našega območja, kjer prihaja do teh problemov, napravili, da bi zagotovili delavcem iz drugih republik ne samo de- lo in skromne bivalne pogo- je, marveč še kaj. Za njihovo zdravo rekreacijo, razvedri- lo, za kulturno-prosvetno udejstvovanje in podobno. Razgovor je nadalje ne-* dvoumno ugotovil, da so za varnost ljudi in premoženja prvi odgovorni kolektivi. To- rej tudi gostinski. Ne gre zdaj samo za to, kako so te naloge opredelili v samou- pravnih aktih, gre tudi za uresničevanje vseh teh na- čel. In če smo že pri gostinskih kolektivih, še ugotovitev, da je fluktuacija v gostinstvu tudi zavoljo teh vprašanj, za- radi odnosa nekaterih, oziro- ma vinjenih gostov do njih, velika. Zato najbrž manjše zanimanje mladih za gostin- ski poklic, letos je manjši tu- di vpis na Gostinsko šolo v Celju. In ne samo to - znano je dejstvo, da mladi po opravljeni šoli najraje odha- jajo v obrate družbene pre^ hrane in celo drugam, ne pa v gostinske obrate. Gre torej za probleme, ki imajo svojo zgodovino. Niso od včeraj in danes. Toda, očitno smo jim posvečali premajhno pozornost. Zna- čilno je tudi, da se v glavnem pojavljajo v istem okolju, se pravi, da ima tudi določeno okolje pogoje za njihovo po- javljanje in širjenje. Zanimi- vi v tej zvezi so podatki o številu posredovanj patrulj milice. V prvem polletju le- tos so miličniki posredovali 24 krat v Kolodvorski resta- vraciji, 15 krat v Celeii, 13 krat v restavraciji Koper, 12 krat pri bifeju na peronu že- lezniške postaje itd. Sicer pa tu niso samo mi- ličniki. Kaj pa občinska stra- ža? Ali sodi tudi to delo, ob- časni obiski v gostinskih lo- kalih, v njeno pristojnost? Očitno da. Pa? Problem je nakazan, prav tako naloge, ne samo tiste, ki zadevajo gostinsek kolekti- ve, marveč tudi širšo družbe- no skupnost. Tudi družino. In zdaj na delo. Odgovorno in zavzeto! M. B02IC VELIKA PRIDOBITEV ZA DOBRNO Gradnja novega zdraviliško-hotelskega objekta na Dobrni, z več kot 200 posteljami, bazenom in vsemi drugimi prostori, ki sodijo k hotelu A kategorije, se bližajo koncu. Nov hotel pomeni ne samo za zdraviliški kolektiv, marveč za ves kraj veliko prelomnico v turističnem življenju. Za Dobrno se začenjajo oziroma se bodo še letos pričeli novi časi, tudi nove obveznosti in novi pogoji za sprejemanje gostov. Prav gotovo bo bolj kot doslej zaživel tudi inozemski turizem. Tekst: M. Božič Foto: T. Tavčar NAŠ IZLET NA VELIKO KOZJE Na današnji izlet krenimo z vlakom ali avtobusom do Zidanega mosta. Tu imamo za dostop na Veliko Kozje dve možnosti. Prva pot nas vodi čez Stuk, mimo več zapuščenih kmetij na sam vrh. Mi se odločimo za drugo. Tako bomo obiskali še manj znano Gašperjevo kočo, ki leži 513 m nad morjem. Iz Zidanega mosta krenemo po makadamski cesti po le- vem bregu Savinje proti Rimskim Toplicam. Cesta se počasi vzpenja do domačije Funkl, do koder je možen dostop tudi z avtomobilom. Od kmetije do koče je samo še dvajset minut hoje. Dom je odprt ob nedeljah in državnih praznikih, upravlja pa ga PD Radeče. Od doma nas pot vodi v vijugah strmo navzgor. Po dobri, uri pridemo iz gozda na planoto, kjer se nam priključi pot, ki vodi iz Zidanega mosta. Na razpotju nas markacijska tabla usmeri levo, po gozdu navzgor. Od razpotja potrebujemo do vrha še pol ure. Na vrhu je skrinjica z vpisno knjigo in štampiljko. Z vrha se nam nudi enkraten razgled na Zasav- sko hribovje s Kumom, lepo se vidi Kopitnik itd. Z vrha gremo nazaj po poti, po kateri smo prišli. Tik pod vrhom je spominska plošča prizadevnemu planincu, ki se je na Kozju smrtno ponesrečil. Na grebenu Velikega Kozja se odcepijo poti proti Rimskim Toplicam, Gašperjevi koči, mi pa krenemo proti Lovrencu. Pot se strmo spušča skozi gozd, prečkamo nekaj travnikov ter prispemo po slabi uri hoje do planinskega zavetišča na Lovrencu, ki leži pod cerkvijo, katero smo videli z vrha Velikega Kozja. Zavetišče je pravza- prav kmetija, ki je svoje zmogljivosti odstopila tudi planin- cem in izletnikom. Tako je v zavetišču moč dobiti topla in hladna jedila ter pijačo. Ce se napotimo na vrh do cerkvice, se nam zopet odpre razgled proti vzhodu in jugovzhodu. Za sestop si bomo izbrali Breg, do katerega pridemo v slabi uri hoda. M. MOSBRUKER OVČARSKI PRAZNIK Tisto jutro je blagajniške zapiske, ki jih sicer kot člani- ca vodi v aktivu mladih za- družnikov v Smihelu nad Mozirjem, zamenjala z grab- Ijami. Bila je to Lenka Golič- nik. Delo ji je šlo hitro od rok. Tudi beseda iz ust, ko je po- menek, kar tam sredi travni- ka nad Mozirjem, kjer je bila tradicionalna prireditev kos- cev in grabljic, nanesel na delo mladih zadružnikov v Smihelu in na nihovo običaj- no prireditev: »Letos bomo imeli že tretji ovčarski praznik. Nekoliko pozno sicer, pa prej nismo utegnili. Dela je bilo čez gla- vo . . .« »In kaj boste prikazali?« »No, vse tisto, kar sodi k gojenju ovc. Tako bomo po- kazali striženje živali, prejo, krtačenje in seveda tudi ple- tenje.« »Ali naj bi bila tudi vaša prireditev spodbuda za večje črede ovac?« »Tudi mi si prizadevamo, da bi se ovčereja, ki je bila nekoč zelo močna panoga v Gornji Savinjski dolini, raz- širila, okrepila. Zato bomo ob prazniku, ki bo 9. septem- bra, organizirali tudi razgo- vor o ovčereji.« M. BOZIC GOSTILNIŠKE Na verandi gostilne NOVAK sedi skupina gostov. Dobra kapljica, oku- sna jedača, primerna glasba so naredili svoje. Znenada sredi dobre volje žolč- debata, skoraj prepričevanje: ~ Ondan sem prišel v eno gostilno. Pri biliardu sama mularija, sami f^snovnošolčki. Igrali so, kričali, nata- karica pa nič. Šlo mi je na živce, plačal sem in šeL ~ Ha, to še nič ni. Jaz pa sem zapro- sil za brinjavec in je bil mlačen. Prava scavnica. Protestiram. Natakarica pa: bi vam dala tistegale, tisti je še bolj sparjen. - Pobje, pravi tretji. Se spomnete, kako je bilo pred leti v naši vasi ponoči prijetno? Rahlo smo zapeli pod lipami. Prava idila kmečke vasi. Pa danes? Brnenje gor, rohnenje dol Mulci pa še "auspuhe" dol jemljejo. Parkirajo, kjer se jim ljubi. Avto postavi tik pod okno spalnice. In ob kakih enih zjutraj: rsk, rsk, rsk, rrr... Prekleta mašinerija! - Pozdravljanje, Prosim in Hvala, vse to je šlo že zdavnaj rakom žvižgat, pritrjuje četrti. Pa naj bo v gostilni ali trgovini. Kakor da so te stvari s kačjim strupom zagiftane! Potem kratek premor in spet: - Kam pa je šla ena štorklja? Pravi- jo, no, tega ne smemo na zvon obešati, da je štrka eden frknil. Bojda en lovec. Pa to je kaznivo, hudičevo kaznivo.' - Kaj vse je kaznivo, pa se ljudje figo menijo. Ce ni tožnika, ni sodnika! - Na zdravje! - Na zdravje našega cvička! - Tovariši, na zimo že kaj mislite? Zemeljskega olja bo vsak čas zmanjka- lo. Spet bodo drva v modi. Še dobro da je elektrika. Zmrzovalniki morajo de- lati. Govedine primanjkuje, teletine sploh ni, bomo pa svinjskega papkali. - Potem pa kar mene naprosi. V četrt ure prašiča zakoljem, oderem, razštikljam. Ce ne verjamete, pa gostil- ničarja vprašajte. Stavite? - Stavimo! Za Štefan domačega! Za dva! Za tri! S plošče se znova oglasi: Pijmo ga, pijmo, dokler živimo... - Na zdravje! Ne gredo ne v hribe ne na morje, z domačo ZABAVO so resnično zado- voljni! DRAGO KUMER OB 25 LETNICI RADIA CEUE IZLET ZA POSLUŠALCE S m Radio Celje praznuje septembra 25 let svojega obstoja in dela. V uredništvu smo se odločili, da ob tem jubileju povabimo na skupen izlet pod naslovom »Slovo od po- letja« skupino naših zavzetih poslušalcev. Celjski TTG nam je ljubeznivo priskočil na pomoč in zdaj vas, spošto- vani poslušalci in poslušalke radia Celje vabimo, da se prijavite za izlet. Pogoj za izlet je le eden. Morate biti poslušalec ali poslušalka radia Celje. In če bo prijav preveč, morate imeti še kanček sreče pri žrebanju. Na izlet bomo odšli skupno s predstavniki TTG 6. oktobrta. Ustavili se bomo na Grmovškovem domu pod pod Pohorjem, zatem pa bomo odšli še do Male Kope, kjer pripravljamo piknik z dobrotami z žara. Izlet bo za 50 izžrebanih poslušalcev radia Celje za- stonj. Svoje prijave pošljite na naslov Radio Celje, trg V. kongresa 3 a, Celje, najpozneje do 11. septembra, ko bomo izvršili žreb in vas o izboru obvestili v številki j Novega tednika, ki izide 13. 9. ,i RADIO CEUE IN TTG VAS VABITA NA SKUPEN IZLET OB 25 LETNICI RADIA IN SLOVESU OD POLETJA., 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 30. avgust 1979 S tem zapisom uvaja- mo novo rubriko. Lahko bi jo tudi imenovali »In- formacije s področja ko- munalnih dejavnosti«. Gre za težnjo, da bi de- lovne ljudi in občane, naše bralce in naročnike sproti seznanjali s pote- kom del na najrazličnej- ših komunalnih objektih v celjski občini. Zato bo- mo poročila o teh delih sprejemali od Občinske komunalne skupnosti pa tudi od Komunale Celje, morebiti tudi od drugih. Prepričani smo, da boste to odločitev toplo poz- dravili. REZERVOAR TEHARJE V okviru idejnega pro- jekta-preskrbe Celja s pit- no vodo, ki opredeljuje tudi pomembnost večjih akumulacij pitne vode, je trenutno v gradnji tako imenovani protiležni re- zervoar v Teharjih z zmogljivostjo 3.000 ku- bičnih metrov. V primerjavi z drugimi, že zgrajenimi, je ta rezer- voar daleč največji in bo služil v prvi fazi pred-, vsem za izravnavo potroš- nje pitne vode na vzho- dnem predelu Celja, kjer sta Cinkarna in Železarna Store največja potrošni- ka, ki ob sušnih obdobjih tudi najbolj občutita po- manjkanje vode. V drugi fazi, ko bo zgra- jen povezovalni cevovod med rezervoarjem in mestnim omrežjem, pa se bo njegov vpliv poznal tu- di na mestnem omrežju, saj bodo pritiski v njem poslej manj nihali, kot so doslej. Dela za izgradnjo rezer- voarja so se pričela ob koncu lanskega leta in naj bi bila po pogodbi z Ingradom, kot izvajal- cem, končana v oktobru letos. Predračunska vre- dnost za to naložbo znaša 20 milijonov dinarjev. Sredstva je . zagotovila Občinska komunalna skupnost, ustrezna deleža pa sta premaknila tudi Cinkarna in Železarna Štore. DOZIDAVA DOMA TO V SLOV. KONJICAH Te dni preurejujejo del okolja pri obstoječem domu Terito- rialne obrambe. Dozidali bodo tudi prizidek, ki bo omogočil, da bodo v Slovenskih Konjicah združeni v enih prostorih vsi de- javniki s področja SLO. SPOMINSKA SOBA NA TOLSTEM VRHU Občinski odbor ZZB NOV Slo- venske Konjice, si je že dalj časa prizadeval, da bi odkupil hišo na Tolstem vrhu, kjer je 1945 umrl Milenko Kneževič, na- mestnik komandanta Bračičeve brigade. Tja so ga namreč prine- sli hudo ranjenega. Sedaj bodo v omenjeni hiši v sodelovanju z Muzejem revolu- cije iz Celja uredili dve sobi v spomin na narodnega heroja Milenka Kneževiča. Njegov grob je na pokopališču v Spita- liču. CELJE KAKO DOLGO ŠE TAKO? Počasnost del pri odpravi posledic eksplozije plina Te dni je poteklo sedem mesecev od eksplozije plina v prostorih podružnice Dela na Trgu petega kongresa šte- vilka 10. Veliko je bilo napravljene- ga v tem času, zlasti za priza- dete ljudi. Tudi akcija za za- varovanje premoženja je ste- kla vzorno. Ni pa tako z deli, da bi odstranili posledice razdejanja. Pravzaprav je skoraj še vse tako, kot ob koncu januarja. Res je, del v Marijini cerkvi ne kaže pre- zreti. Zaradi zaščite poško- dovane freske in vmesne ste- ne. Tudi v poslopju na na- sprotni strani, v Zagati, je prva faza del končana. Šlo je za obnovo in okrepitev stro- pov. Vse drugo pa stoji ali se premika naprej s polževo hi- trostjo. Vse kaže, da je zdaj konč- no znana usoda najbolj po- škodovane stavbe. Po sed- mih mesecih! Dolgo je traja- la ta razprava! Bolj kot to pa moti počasnost del v Zagati in na vogalni hiši med Pre- šernovo in Savinovo ulico. Zlasti v Zagati. Človek se ne- hote vpraša, zakaj tako in ko- mu koristi takšna počasnost. Pred tednom dni (zapisano ob zaključku redakcije za to številko NT, opomba pisca) so začeli postavljati oder, da bi se lotili obnove pročelja. Pa so obtičali na pol poti, ker je zmanjkalo materiala, cevi. Na gradbišču smo tudi slišali pripombo, da še ni podpisa- na pogodba za izvajanje del. Najbrž tudi ni preveč laič- no vprašanje, zakaj se prav na_ tej stavbi zdaj menjuje ^ izvajalec del. Stropove je uredil kolektiv iz Rogaške Slatine, pročelja bi se naj lo- tila menda Obnova. Ali ne prinaša tudi takšna spre- memba s seboj zamudo? Ali ni dražja? V tej stavbi so v pritličju trije lokali. Vsi ti kolektivi so zaradi počasnosti del priza- deti na prihodku in dohod- ku. In vendar smo tiho. Kaj pravijo zaradi tega pri Modi, frizerskem kolektivu Nega in šentjurskem kombinatu, ki ima tu svojo mesnico? Se strinjajo?! Počasnost del moti in lju- dje se pritožujejo. Upraviče- no, še zlasti, ker so tudi v Celju znani primeri, da lahko na nekaterih gradbiščih de- lajo tudi v nočnih urah, če je treba, če se mudi. Pri odpra- vi posledic eksplozije plina pa bi morali pohiteti. Tudi zaradi pocenitve del in ne nazadnje zaradi prizadevanj za ureditev okolja. Ruševine, zidarski odri in podhodi, za- grajeni predeli nam vseka- kor niso v ponos in okras. Zato, kako dolgo še tako? M.B02IC URESNIČENI UPI V ŠENTJURJU Občani šentjurske občine z veliko nestrpnostjo pričaku- jejo končno izgradnjo in otvoritev nove blagovne hiše, ki bo stala v Šentjurju. Še nekaj mesecev torej in prostorske stiske, ki zdaj vlada v samopostrežni trgovini bo konec. Delavci Gradisa hitijo z deli, da bi bil objekt nared do predvidenega roka. Nova Merx samopostrežnica bo imela v pritličju blagovne hiše 348 m- prodajne površine. V sklopu trgovine bo tudi bife. Prodajna mesta pa bodo trgovci zapol- nili s pestro vsebino vseh vrst živil in gospodinjskih potreb- ščin. Posebno pozornost pa bodo namenili izboru sadja in zelenjave, saj je prav na tem področju preskrba v Šentjurju najbolj pomanjkljiva. Prav tako bodo Šentjurčani lahko kupovali dnevno sveži kruh in pecivo ter mleko in mlečne izdelke. Nadstropje više bo v novi blagovni hiši 825 m- odmerjenih za oddelke z meterskim blagom, perilom, konfekcijo, plete- ninami, otroškimi igračami in kozmetiko. Tudi športne rek- vizite bo moč dobiti v novi blagovnici, pa belo tehniko, muzikalije, usnjeno galanterijo itd. Izbor bo torej res pester, saj bo v tretji etaži kupcem na voljo tudi pohištvo. Upi dolgih let se bodo Šentjurčanom torej uresničili že čez nekaj mesecev. Dobili bodo blagovno hišo, ki so jo pogrešali že mnogo let. jyL\p V BESEDI IN SLIKI LEP ZNAK Ne samo lep, tudi takšen, da ga ni mogoče prezreti. Stoji v Malih Braslovčah, ob cesti, ki sicer pelje proti Gornji Savinj- ski dolini. Opozarja pa na Dobrovlje in na Dom borcev na njih. Vabilo za izlet, z avtomobilom ali še bolje - peš. Pa tudi sicer so Dobrovlje tiste, ki jih najbrž premalo poznamo. Pa si zaslužijo našo pozornost, tudi zaradi časov narodnoosvobo- dilnega boja. In še to: dom borcev je odprt le ob sobotah popoldne in ob nedeljah, razen tega pa tudi po poprejšnjem naročilu ozi- roma dogovoru. Foto: MB ŠENTJURSKO GASILSTVO MLADI SO ZRAVEN Tudi materialna osnova trdnejša Začetki gasilske organiza- cije v šentjurski občini sega-, jo v prejšnje stoletje. Prvo je bilo leta 1874 ustanovljeno gasilsko društvo v Šentjurju, kjer med ustanovitelji najde- mo tudi skladatelja dr. Gu- stava Ipavca; Sedem let pred zatonom prejšnjega stoletja, t. j. leta 1893, je bilo ustanov- ljeno gasilsko društvo na Planini pri Sevnici. Leta 1901. je bilo ustanovljeno društvo vLokarjah, 1922. na Ponikvi, 1928. v Dramljah, 1929 na Slivnici, 1932 v Loki pri Žusmu in v LI Bohor, 1967. na Kalobju, 1971 na Prevorju in 1977 v Dobju. Skupno je sedaj 11 društev, ki združujejo nekaj več kot 5000 članov. Materialni položaj društev je prav v zadnjih letih izre- dno dober, saj imajo drušva osem gasilskih domov. Od teh jih je bilo pet zgrajenih po osvoboditvi. Dom v Dob- ju je v gradnji in bo dan v uporabo v naslednjem letu. Tudi tehnična opremljenost je na dostoji višini, saj razpo- lagajo društva z dvanajstimi gasilskimi avtomobili, od ka- terih sta dve cisterni. Motor- nih brizgaln je 23, in sicer z zmogljivostjo od 300 do 800 1 vode v minuti. Vsa društva so se od leta 1955 združena v Občinski gasilski zvezi, ki je strokovni usmerjevalec in povezovalec med društvi. Zelo vzpodbudno je dej- stvo, da se ob gasilskih vete- ranih strokovno usposablja tudi mladina. V društvih so 4 skupine pionirjev. A skupi- na v starosti od 7 do 10 let, 6 skupin B. To so pionirji v starosti od 10 do 14 let, 5 sku- pin mladincev in 5 skupin ženske mladine. S tem pod- mladkom je nadaljnje uspeš- no delo gasilcev zajamčeno. ERNEST RECNIK »ŠALEŠKA MAGISTRALA« Dela na »Šaleški hnagistrali« lepo napredujejo. Del Penka vsak dan vidno menja svojo podobo. Od kod dobiti material za nasipavanje? Brez problema - kar pri roki ga imajo: kar hrib prestavijo v dolino, pa je! M. G. SPOZNAVAJMO NAŠE KRAJE MIGOJNICE Migojnice ležijo na nad- morski višine od 260 do 390 m. Od Žalca so odda- ljene približno 4 km v ne- posrednem sosedstvu Griž, kjer se križajo ceste proti Žalcu, Zabukovici, Kasazam, Libojam in Preboldu. V Migojnicah je bil leta 1921 velik požar, ki je upepelil 20 domačij. Mi- gojnice so omenjene v Otokarjevem urbarju iz leta 1265-67, kjer so nave- dene 4 kmetije. Vzhodno od vasi stoji na Gradišču cerkev sv. Marije lurške, ki je bila dograjena leta 1894. Vhod v ladjo je sko- zi zvonico. Prezbiterij ima na oglih pilastre (ste- bre), iz katerih izhajajo re- bra. Notranjščino je posli- kal Jakob Brollo, kipe za glavni oltar pa je napravil Ferdinand Stufflesser. V letih pred zadnjo voj- no so imeli napredni ru- darji zaposleni v Zabuko- vici svoje shajališče v go- stilni Cocej. Tu je bil se- dež leta 1921 ustanov- ljene zabukoviške DPD Svobode. V samem kraju je bilo med zadnjo vojno več javk za terenske in okrožne aktiviste. Med Kasazami in Migojnicami je bila v bližini kmeta Krušca 24. julija 1941 ustanovljena 1. savinjska partizanska četa. 8. aprila 1942 je bil izveden napad na rudniški vlak. Poleti istega leta so Nemci del- no razkrili uporniško gi- banje, aretiranih je bilo več ljudi, šest aktivistov OF pa je bilo ustreljenih, mnogo pa jih je bilo inter- niranih. 21. septembra 1944 so partizani zažgali lesen rudniški most čez Savinjo. Iz Migojnic so doma Rudi Cilenšek-Vrankar (r. 1905) predvojni organi- zator tukajšnjega delav- stva, prvoborec in druž- benopolitični delavec. Nada Cilenšek (1925- 1944), narodna borka, mladinska aktivistka, po njej se imenuje osnovna šola v Grižah. Peter Šprajc-Jur(1902-1941), na- rodni borec, organizator partizanske tehnike 1. sa- vinjske čete. Peter Šprajc (r.l924), narodni borec in povojni družbenopolitič- ni delavec na celjskem območju. Julka Cilenšek- Betka (r.l906) predvojna in medvojna partijska de- lavka. Maks Suszynski (1912-1953), predvojni kulturni delavec. Leta 1919 je v Migojnicah umrl Andrej Munih, publicist in narodni delavec v slo- venski Istri. PREUREJEN TOMŠIČEV TRG^ Zdaj, ko se dela na Tomšičevem in Slomškovem trgu v resnici bližajo koncu, je pozabljeno negodovanje, ki je na^ stalo zaradi časa, ki so ga porabili za to obnovo. Da, skoraj leto dni. To ni malo, m najbrž se ta čas zrcah tudi v končni ceni dela. Toda, dobili smo spet dve pomembni pridobitvi v starem mestnem jedru, dva lepo urejena trga in z njima vred tudi obnovljene mnoge komunalne naprave pod zemljo In kateri predel pride zdaj na vrsto? MB št. 34 - 30. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 7 SAMO DEJANJA SO NAREDILA SKOJEVCE VLAKOVODJEV SIN NA PRAVEM mu Rado Gabmvec Je bil sprejet v SKOJ na Dravskem mostu v Mariboru Bila je zima iz leta 1940 v 1941. Na Drav- skem mostu v Mariboru je neki tovariš, ki je imel nogo v mavcu, sprejel v SKOJ Rada Gabrovca, ki je tedaj štel dvajset po- mladi in je delal v želez- ničarskih delavnicah. Še danes ne ve, ali je tisti tovariš imel res zlomlje- no nogo, ali je imel ma- vec samo zaradi kamu- flaže. A to zdaj ni po- membno. Minila so leta, vojna vihra je naredila svoje. Danes naša družba nosi v svojih nedrjih po- vsem druge razmere kot so bile tedaj, ko je Rado Gabrovec delal v želez- niških delavnicah v Ma- riboru. Oče Jakob je bil vlako- vodja. Mama Jožefa je po- vila štiri otroke. V Hrušici pri Jesenicah. Ko je Rado štel sedem let, so se pre- selili v Celje. Njihovo ime ve, kaj je svoboda. Sestra Milica - Lenka je bilo nje- no partizansko ime - je bila prva predsednica te- danjega MLO v Celju ta- koj po osvoboditvi. Se- stra Vera je bila borka, se- stra Silva je bila domala ves čas skupacije v zapo- rih, najprej na Borlu, nato v koncentracijskem tabo- rišču Ravensbriick. Ma- ma je umrla v zloglasnem Mauthau^nu, očeta pa so Nemci dstrelili kot talca pri Radmirju februarja 1944. Rado je po naključ- ju strele slišal, ni pa ve- del, da je pod njimi padel tudi njegov oče. Prevelika je skromnost časopisnega papirja, da bi prenesla celoto veličine dejanj številnih sloven- skih ljudi, ki so sleherni trenutek vedeli, kje je nji- hovo mesto, ki jim je srce, a nenazadnje tudi razum naredoval, kakšno naj bo njihovo narodno in seve- da tudi človeško dosto- janstvo, ko se je ves svet znašel na prelomnici ene najbolj odločilnih bitk proti zlu. Toda ravno ju- goslovanski narodi so po- kazali pri tej preizkušnji strahovito voljo in upor- nost, ki pa seveda ni priš- la od včeraj. Ni bila nak- ljučje. Je bila rezultat dol- gotrajnega in vztrajnega ter načrtnega dela komu- nistične partije. Ko se teh dni spominja- mo takšnih jubilejev, ka- kršnih nima vsaka drža- va, ko govorimo o komu- nistih, revolucionarjih, se moramo še posebej spo- minjati na skojevce, saj pri njih se je mnogo poti začelo. Zato tiidi ta uvod v pripoved o revolucio- narnem delu Rada Ga- brovca, medvojnega sko- jevca in do danes neu- mornega družbenega de- lavca. Uvod s skopo in neprizadeto navedbo dej- stev, ki govore o veliki žrtvi njegove družine. Uvod, ki naj služi kot osnova za izhodišče nje- gove nadaljnje poti, kajti skojevci niso bili voljeni, niti imenovani zaradi ten- denciozne politike ne- kakšnega novačenja, am- pak so postajali mladi lju- dje skojevci le na osnovi svojih dejanj. KRIVICA BOLI V Celju je Rado Gabro- vec- obiskoval najprej te- danjo okoliško šolo nato pa še meščansko. V Mari- boru se je nato vpisal v obrtno šolo državnih že- leznic. Ko je delal v teh delavnicah, je kmalu spoznal, da je veliko do- lavcev nemško nastroje- nih. Že takrat je čutil ne- katere bodice grozeče ne- varnosti. A prve kali pun- ta proti krivici so bile vanj vsajene že v samem domovanju, v družini, ko je videl, kako se oče trudi, da bi preživljal šestčlan- sko družino s skromno plačo. Ko je bil v Celju veliki Zlet Svobod in ko je Rado videl, kako je po- licija surovo obračunala z nekaterimi delavci, ki so bili v povorki, mu je kma- lu postalo jasno, kdo je na kateri strani. Zato je v ča- su bivanja v Mariboru kmalu bil med tistimi mladeniči, ki so snemali nemške zastave, za kul- turbundovci, ki so trosili nacistične simbole po mariborskih ulicah, so jih pobirali in se spopadali s policijo v Magdalenskem predmestju. Vse pri njem je nastajalo spontano. brez literature. Ta je priš- la na vrsto šele pozneje. Saj tudi ni bilo lahko priti do nje. Uradno so bile te knjige itak prepovedane, pa vendar, tudi med zaupniki si težko prišel do knjig, saj je vladala stroga konspiracija, par- tijska literatura je bila ne- kaj vredna, ni smela v vsake roke. Danes prav- zaprav sploh ne moremo dojeti, kakšna so bila vsa pota, da si prišel do dolo- čene knjige. Šele ko si po- kazal z dejanji, da si vre- den zaupanja, so te spre- jeli skojevci v svoje vrste, tako si se seznanil tudi s knjigami. GORI POD NOGAMI Ko je prišel okupator 1941 v Maribor, je bilo do- ločeno, da odide delavni- ca v Sarajevo. Prej so sko- jevci dobili nalogo, da čimprej stroje uničijo. Po vrnitvi iz Sarajeva v Mari- bor (tačas je to mesto obi- skal sam fiihrer) je Radu dejal eden od vodilnih nemškut^rjev: »Mi vemo, kaj si delal pred vojno! Zdaj pa bomo videli, ka- ko se boš obračal!« Kma- lu so razpisali delo v du- najskih železniških delav- nicah in Rado se je z več- jo skupino prijavil, samo da bi zapustil Maribor in na Dunaju nadaljeval z akcijami. Toda kmalu so jih tudi tam odkrili, toda tamkajšnji vohljači so bili tako nespretni, da so o delovanju »rdečih« javili na mariborski gestapo, namesto na dunajskega. V Mariboru pa je imela partija svojega zaupnika, ki jim je seveda takoj spo- ročil, da gori pod nogami in so z Dunaja nemudo- ma pobegnili. Ilegalno se- veda, saj niso imeli ustreznih dokumentov za čez mejo, saj je kontrola v Setilju bila redna, kljub temu, da je Hitler govoril o »eni deželi.« V Maribo- ru je Rado dobil takoj zvezo in po treh dneh bi- vanja pri neki družini (še danes ne ve, pri kom je to bilo) je odšel v tedanjo Ruško četo, ki nosi sedaj ime 1. pohorska četa. Njen komisar je bil Vilč Slander. Ni LAHKO PRITI V ENOTO Cez čas sta bila dodelje- na, da gresta v Celje in se vključita v Celjsko četo. V Celju sta izvedla zvezo, pa je nista mogla dobiti, oziroma Vilč jo je dobil. Rado pa ne. Zato je odšel v Ljubljano in tam je po partijski vezi prišel do bi- vališča. V Ljubljani je bil do začetka februarja 1942, nato pa je krenil v Štajer- ski bataljon, kjer je bil ko- mandant Franc Rozman- Stane, komisar pa Dušan Kveder. Bataljon je bil nastanjem na Pugledu pri Ljubljani, (poznejša II. grupa odredov). Bil je na vseh njenih poteh po Do- lenjski in Notranjski. Po njeni razdelitvi se je ne- kaj borcev zbralo v Pol- hograjskih dolomitih in so šli na Štajersko. To je bila Aleksandrova četa. ki je nosila ime po svojem komandirju. Ko so prišli na Menino, so bili brez veze. Nato sta šla Rado in Franc Zabkar v Celje k Radovim staršem po zve- zo, pa je nista dobila. Ob njuni vrnitvi bi se morali najti z ostalimi pri Sv. Jo- štu pa se niso našli. Poz- neje sta dobila zvezo s skupino Albina Vipot- nika-Strgarja. Rado je postal mladin- ski aktivist za področje Braslovč. Kot mlad akti- vist je odšel v partijsko šolo januarja 1944, šola je bila nekje pri Moravčah, vodil jo je Sergej Kraig- her. Še preden je končal to šolo, je moral že v višji skojevski tečaj. Tega je končal, sicer predčasno a to zaradi tega, ker je bil delegat slovenskih mla- dincev na USAOJ v Dr- varju in je bil na tem zase- danju delegat iz najbolj severnega predela Jugo- slavije! Konec junija 1944 je bil sekretar okrožnega komi- teja SKOJ za Slovenske Konjice, nekaj časa tudi za Maribor. Po konferen- ci SKOJ v Gornjem Gra- du jeseni 1944 pa je bil inštruktor pri oblastnem komiteju SKOJ za Štajer- sko. Bližala se je svoboda. Februarja 1945 je bil Ra- do že sekretar okrajnega komiteja partije za Rad- lje. Bil je med prvimi bor- ci, ki so vkorakali v osvo- bojeni Marnberg. Tako so tedaj rekl^ .Radljain. firvg povojna leta je delal pri tedanji OZNI v Celju, na- to pri UJV vse do leta 1960, ko je prevzel mesto sodnika za prekrške. Ura- dno je od leta 1971 upoko- jenec, a kdor ga pozna, dobro ve, da je Rado Ga- brovec še daleč od tistega »upokojenstva«, da bi do- ma posedal in ob kavici prebiral časopise, čas pa bi bežal mimo njega. VČASIH SMO BILI MLADI ŠE BOLJ SPROŠČENI Rado je sin delavske družine. Kmalu je lahko videl, kako je bila delav- ska pravica teptana in malo vredna. Ko se je bli- žala druga svetovna voj- na, je v Mariboru imel do- volj priložnosti videti, ka- ko so nemškutarji dvigo- vali glave. Toda stiki s skojevci so mu vlivali ve- ro v upanje, vero v boljši čas. Zato je bilo tedaj mnogo mladih delavcev in delavk, ki so delali pri rdeči pomoči, pomagali so pri organiziranju špan- skih borcev. Rado Gabrovec ima tu- di danes precej stikov z mladimi. Pravi, da v sa- mem bistvu ni nobene spremembe med njegovo generacijo in tisto, ki jo poučuje na šoli. Ko takole hudomušno pogleda sko- zi očala in se drobno na- smehne, pravi, da so bili oni včasih še bolj priprav- ljeni za kakšno simpatič- no faloterijo kot današnja mladina. Danes so pač povsem drugačni družbe- ni pogoji in le tu je razli- ka. Tako pa so imeli tudi oni med seboj pogumne in take, ki so omahovali. Tako je tudi danes, pri de- lu, učenju. Spomenica 1941, red bratstva in enotnosti s srebrnimi žarki, red za hrabrost, red zasluge za narod in red dela, so zgolj simboli, ki v obliki odli- kovanj krasijo Radovo preteklost v času težkih a najsvetlejših dni naše zgodovine. Pišem simbo- li, ker bistvo samo pa je v človeku, globoko v njego- vi zavesti, v srcu in ra- zumu, vsajeno s koreni- nami, ki jih ni mogel pre- trgati in jim vzeti življe- nja ne čas, ne grozljiv na- cistični stroj, ki je zasen- čil dvajseto stoletje. Zato smo lahko vedno ne samo te bližnje praznične dni, ponosni na generacijo, ki je dala še kako trdne te- melje vsem bodočim ge- neracijam našega časa, da začeto delo nadaljujejo in nikoli ne dovolijo, da bi kdo skušal omajati zgrad- bo našega svetilnika, ki gori v temo venomer gro- zeče poniglavosti tistih, ki mislijo, da človek člo- veku ni enak! DRAGO MEDVED Rado Gabrovec. Posnetek je napravil Robert Turnšek-Cene. Takrat je Rado Gabrovec nosil fotoaparat s seboj, posodila pa mu ga je Marija Žorž. Njen brat je bil fotograf in je slike tudi napravil. Na desni: Rado Gabrovec danes. Foto D. M. 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 30. avgust 1979 HURA, SPET BOMO SEJALI! Na tej, takoimenovani kulturni strani Novega te- dnika danes že drugič ob- javljamo poziv za skup- ščino kulturne skupnosti občine Celje. Ne zaman, kajti opozorilo je na me- stu. Toda paradoks je v tem, da smo v uredništvu na svoj način poziva vese- li, saj ga je kulturna skup- nost plačala in nam to de- jastvo predstavlja dolo- čen prihodek. In vidite, tu je rojstvo absurda! V vprašanju: zakaj je takšen poziv potreben? Narekovala ga je seve- da bojazen, da bo skup- ščina spet nesklepčna kot je bila tista zadnja pred dopustniško sezono, ozi- roma že kar v njej. V je- senskem času naj bi zače- li vse znova, spočiti, vro- čina nas ne bo morila, pri- čenja se takoimenovana nova sezona. Pa smo res pripravljeni, sveži, polni novih domi- slic? Se res v polnosti za- vedamo svojih samou- pravnih dolžnosti in pra- vic? Smo se temeljito pri- pravili na to skupščino? Smo dobro prebrali dele- gatsko gradivo? Smo bili na sestanku delegacije? Smo postavili kakšno vprašanje? S kakšnimi stališči bo prišel delegat na skupščino, v čigavem imenu in interesu bo go- voril? Bo predstavljal preudarjeno misel druž- bene celice odkoder izha- ja, ali bo na tihem v sebi preračunaval čas na uri v nestrpni želji, da bo seja čimprej mimo? Smo se spomnili na dejstvo, da v celjski občini združujemo sredstva za kulturne na- mene v višini skoraj treh milijard starih dinarjev? Smo pomislili na to, da smo za uporabo tega de- narja vsi odgovorni? Smo ali bomo hodili v kino in gledališče, smo ali bomo brali knjige, revije, časni- ke, tudi dr. romane, nas zanima, kako in kaj pre- pevajo naši pevski zbori, igrajo instrumentalisti, kaj tuhtamo letos za TDF, kakšne slike imamo do- ma v stanovanju? Smo kdaj pomislili na kičasto kramarijo, ki jo prodajajo na celjskem trgu in jim ni treba plačevati davka na kič? Smo se spomnili na ČDK? Vsi smo delegati, upo- rabniki, ustvarjalci, sa- moupravljalci. Eni na tem, drugi na drugem po- dročju. V samoupravni odgovornosti pa smo ena- . ki. DRAGO MEDVED LITERARNE ODDAJE RADIA CELJE PREDVSEM OKNO V SVET Poudarek domačim avtorjem še ne pomeni zapiranja v septembru bo Radio Ce- lje slavil 25-letnico obstoja in dela. Med njegove najstarej- še oddaje sodi prav gotovo literarna, ki je že od samega začetka pritegnila pred mi- krofon tudi številne dram- ske igralce Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Vsa leta je poudarek na do- mačih, celjskih avtorjih, ali piscih celjskega območja. Preveč bi bilo iman, če bi jih vse naštevali, vse tiste, ki so prispevali svoja literarna be- sedila za to oddajo, ki vsako nedeljo opoldne skuša raz- krivati leterarna snovanja naših ljudi. Da je pisana be- seda dragocena, je že stara ugotovitev. O posebnosti li- terature kot zavestno obliko- vane besede s težnjo vsebin- skega sopročila in stilnega izraza, se učijo že osnov- nošolci. Zalo na tem mestu ne bi ponavljali načel, ki so zapisana v učbenikih. Radi bi samo opozorili s tem pisa- njem na vlogo Radia Celje, ki je v vseh petindvajsetih letih našel prostor v času, smisel in odgovornost do oblikovanja literarnih oddaj. Ce samo v letnem koledar- ju preverimo pomembne obletnice iz naše zgodovine. najdemo toliko priložnosti za besedo o revoluciji, da bi mislili, da v ostalih razpolož- ljivih tednih ostane kaj malo časa za druge teme. Pa temu ni tako. Dosledna razporedi- tev vsebinskega programa omogoča pregled vseh zvrsti iz vseh časovnih obdobij. Za- to so literarne oddaje posve- čene narodnoosvobodilne- mu boju pri nas od najožjega celjskega kroga do območja, Slovenije, Jugoslavije in sve- tovne literature. Posebno mesto so vedno našli tudi mladi ustvarjalci, med njimi je nakaj takih, ki so prve svo- je črtice ali pesmice objavlja- li ravno pri nas, pa so se poz- neje zapisali literarnemu de- lu. Vse bolj pa v zadnjih letih skušamo širiti tudi naše ve- denje o literarnih snovanjih izven rtaših meja. Ne zato, ker bi domača bera bila izčr- pana. Nasprotno: ob števil- nem domačem literarnem delovanju vseh generacij, je prav, da spoznavamo tudi druge dosežke, da se sproti seznanjamo s najsodobnejši- mi literarnimi tokovi v sve- tu. Le ob širokem seznanja- nju vsega, kar se na tem po- dročju dogaja, bomo še lažje našli svoje mesto tudi pri se- bi - doma. Pa bi bili domiš- ljavi, če bi trdili, da vse spremljamo. Mnogo nam še manjka pri našem delu, tudi zaradi kadrovske stiske. Literarne oddaje Radia Ce- lje bodo ostale okno v svet. Tudi s prispevki gimnazij- skih Brstičev, celjskih in slo- venskih Obrazov, Frana Ro- sa, Staneta Terčaka, Pavle Rovanove, Daneta Debiča, Franja Puncerja, Milenka Straška, Vinka Moderndor- ferja. Draga Medveda in šte- vilnih drugih. Vladimir Lev- stik, Herbert Griin, Cankar, Voranc, Prešeren, Fritz in ar- mada klasikov in sodobni- kov bo še naprej govorila po- slušalcem Radia Celje. Tudi zaradi tega, ker nas beseda v prozi ali poeziji vedno znova in znova opozarja, da smo ljudje in da je naša vsakda- nja naloga, da to tudi osta- jamo. D. M. ERNEST ŠELER MIKAVNA TOPLINA LESA Šeier razstavlja makrameje in lesene kipe Ernest Seler je doma iz Dobove, vendar že več kot petnajst let živi v Preboldu, kjer na osnovni šoli poučuje likovno vzgojo. Temu delu je predan z vsem srcem, ven- dar njegova energija ni usmerjena le v šolsko delo. Tudi sam se je lotil ustvarja- nja. Trenutno razstavlja v žalski Nami, pred tem pa je imel razstavi že v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu in v Libojah. Sprva na raz- stave ni mislil, šele na prigo- varjanje prijateljev in neka- terih likovnikov se je odločil. Zanimivi so njegovi makra- meji, medtem ko med obi- skovalci privlačijo posebno pozornost tudi leseni kipi. - Zakaj ste se odločili za les? »Po končani Pedagoški akademiji (likovna smer) me je še posebej mikalo, da bi začel kipariti v lesu. Les daje zaradi barve, topline in pou- darjene snovnosti izdelku posebni čar. Sam motiv se mi poraja ob pogledu na les, ki je pripravljen za obdelavo. Najraje delam v trdih lesovih kot sta hrast in oreh.« - Motivi? »Po več kot petnajstih le- tih življenja v Preboldu se počutim Savinjčana. Vzlju- bil sem to dolino. Upodobiti skušam tisto idiliko, ki vse bolj izginja iz savinjskih va- si. Ne gre za razočaranje nad tem, toda skušam ujeti še ti- ste zadnje trenutke pravih savinjskih, hmeljarskih vasi, podobe hmeljarjev in delav- cev ter hkrati njihovo trdnost in vero v življenje. . To se odraža na mojih kipihy ki bi lahko zaživeli tudi na Gorenjskem ali pa Dolenj- skem. Tudi tam gre razvoj svojo pot, ljudje pa ostajajo ljudje.« In še to. 29. septembra bo Ernest Seler znova razstav- ljal v Savinovem salonu, ok- tobra pa v Cateških toplicah. JANEZ VEDENIK ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEBA mUZEJAVCEUU MESTO Z BAROČNO CERKVIJO Na panjskih končnicah krajina običajno sama spremlja različne prizore, ki se dogajajo v prirodi. Kljub temu se samostojno pojavi sorazmerno zgodaj in to z našo sličico, ki je datirana z letnico 1858. Sličica predstavlja mesto z nekakim obzidjem spre- daj. V sredini mesta za obzidjem vidimo cerkev z zvo- nikom. Zvonik se na vrhu kohča z lepo baročno streho. Na obeh straneh zvonika je slikar naslikal hiše različ- nih velikosti in oblik. Obzidje je pomaknjeno naprej tako, da se vidijo fasade hiš, ki so eno in dvo nad- stropne. Hiše so postavljene tako, da se pri nekaterih vidijo tudi stranske fasade, na strehah pa vidimo di- mnike. Na obeh straneh zvonika je razdeljena letnica 1858. Ob robu zgoraj je slikar naslikal nekako zaveso, ki pa je le delno ohranjena. VLADIMIR SLIBAR IŠČEM ESPERANTISTE Ko sem še pred kratkim drgnila šolske klopi, so nas lepo učili, da v svetu veljajo trije ali štirje jeziki kot mednarodni, ostali pa so zanemarjeni. Torej bi si bilo treba izmisliti umetnega, ki bi bil pravičen do vseh narodov. Poskušali so že, eden takšnih umotvorov je esperanto. Vendar je še daleč od idealnosti, saj je vzel za osnovo samo evropske jezike. Ce pustimo ob strani vse te pomanjkljivosti in nas jezik vseeno zanima, bi se ga morda hoteli učiti. Prostor, kjer se zbirajo, še nekako najdeš, problem pa nastane, ko bi rad govoril s kakšnim- od esperantistov. S takšnim lepim name- nom sem jih šla iskat. Na vratih je čudovit napis: »Esperanto ruši jezikovne pregrade.« Nikjer sicer ni inform.acije, kdaj imajo sestanke, vseeno pa sem poskusila in - vrata so se odprla. Vendar je sledilo grenko razočaranje. Praktikantu, ki je zlagal neke papirje, sem pojasnila svoje želje v upanju, da me bo odpeljal do »šefov«. Res me pripelje k dvema ženskama, ki jima še enkrat vse zrecitiram, nakar me nekaj časa debelo gledata' nato pa povesta, da niti slučajno nisem prav prišla. Tisti praktikant me očitno ni razumel (esperanta pa še ne govorim) in me je pripeljal k ljudem Zavoda za zaposlovanje. Soba esperantistov je namreč njihova in nihče ni vedel, kdaj imajo sestanke. Kasneje sem poskusila" na informacijah, pa je bilo vse zaman. Morda čas ni ravno najbolj primeren, toda marsikdo ravno med počitnicami nima kaj početi in bi ga takšna stvar zanimala. Ne vem, kaj je vzrok njihovmu tajnemu delovanju. Ce pa se motim, naj me kdo od članov pouči. TATJANA PODGORŠEK | MLADINSKI KLUB V SVETU FANTASTIKE Ustanovitev nove sekcije v okviru Mladinskega klu- ba je začela delovati sekcija za znanstveno fantastiko Konstelacija. Njena prete- klost je precej raznolika. Že pred dvema letoma so neka- teri navdušenci hoteli imeti društvo, vendar je bilo za mnoge zanimanje zanj le muha enodnevnica in iz tega ni bilo nič. Cez nekaj časa so spet poskusili in se zbirali v študijski knjižnici. Ko so tu izgubili prostor, so se znašli na cesti in sestanki so bili v zelo zanimivem okolju - go- stilni. Nekdo se je spomnil, da bi lahko postali sekcija MK in to se je tudi zgodilo. Sedaj imajo prostor in vse pogoje za uspešno delo. Sprejeli so okvirni pro- gram, ki pravi, da se sekcija ukvarja z ustvarjanjem, izda- janjem in zbiranjem SF lite- rature. V ta namen imajo lastno knjižnico. Organizira- ti nameravajo predavanja zu- nanjih in notranjih sodelav- cev o sodobnih SF proble- mih. Posebno pozornost na- meravajo posvetiti seznanja- nju javnosti z ekološko pro- blematiko, čeprav ta na vi- dez ne spada k SF. Vendar gre tu za vsa dogajanja, ki so povezana z naravo, torej sodi sem tudi ekologija. Od časa do časa bodo pripravili film- ske večere in nato vodili okrogle mize o predstavah. Želijo, da bi našle znanstve- no fantastične ideje svoje mesto v sredstvih kulturne- ga izraza in da bi posredovali javnosti, predvsem pa mla- dim, realen pogled na pro- bleme, ki jih obravnava SF! Seveda se ne želijo izolirati in tvoriti neki zaprti krog, za- to tudi nameravajo sodelova- ti z ostalimi sekcijami v MK, društvi in zvezami na repu- bliški, zvezni in mednarodni ravni. Izvolili so tudi svoje vodilne organe in delovne skupine, ki bodo skrbele za različne dejavnosti sekcije. Program in začetek sta to- rej vzpodbudna. Sedaj potre- bujejo samo dovolj energije, da vse to izpeljejo in čim več- ji odziv mladih. TATJANA PODGORŠEK OBVESTILO DELEGATOM KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE CELJE , Kulturna skupnost občine Celje je sklicala skupščino za 27. 6. 1979. Na dnevnem redu so bila zelo pomembna gradiva, saj bi morala skupščina obravnavati poročilo in problematiko Knjižnice Edvarda Kardelja, nadalje poročilo in problematiko Zveze kulturnih organizacij oz. kulturnih društev in odločati še o nekaterih pomembnih zadevah, pa žal ni bila sklepčna. Skupščina Kulturne skupnosti občine Celje je ponovno sklicana za 11. september 1979 ob 16. uri v SLOVENSKEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU V CELJU. Na tej seji bo skupščina obravnavala gradivo, ki je bilo objavljeno v Deleg. poroč. št. 12/79. Da ne bi ponovno prišlo do nesklepčnosti, prosimo vsedruže- nopolitične organizacije in samoupravne dejavnike v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, da proučijo razloge, zaradi katerih se njihov delegat ni udeležil prvega sklica seje skupščine junija (v prime- ru, da se ni) in da store potrebno, da se bo delegat njihove delegacije udeležil seje skupščine drugega sklica. Predsednik skupščine KSOC Aieksa Gajšek-Krajnc PRED 60. LETI V dneh od 31. avgusta do 3. septembra 1919. leta je bil na pobudo celjskih dijakov v mestu ob Savinji kongres svobodomiselnih srednje- šolcev Jugoslavije. Udeleži- lo se ga je več kot dva tisoč mladih iz vseh srednjih šol nove države. Kongresu je predsedoval in vodil vse priprave nanj Ervin Mejak, zdaj upokojeni celjski odvetnik. Na kongresu so razprav- ljali o prosveti med naro- dom in še posebej o delu za zmanjšanje nepismenosti. Na tem srečanju je dijak te- danje Trgovske akademije v Zagrebu, Nikola Hečimo- vič, med drugim govoril tu- di o Oktobrski revoluciji. Zveza svobodomiselnih srednješolcev Jugoslavije je imela tedaj svoj sedež v Kragujevcu, po srednjih šo- lah v državi pa seveda šte- vilne podružnice. Po dveh letih uspešnega delovanja je bila razpuščena, češ, da je bilo njeno delo preveč revo- lucionarno. V Celju se je za tem pro- svetno delo nadaljevalo v Klubu naprednih sloven- skih študentov, ki je med drugim ustanovil šest ljud- skih knjižnic na Koroškem- -EM št 34 - 30. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 9 NEPODPISANO PISMO ZA TOZD TRANSPORT NEUTEMEUENE OBTOŽBE po zaslugi vseh delavcev so dobro gospodarili Ni naša navada, da bi od- govarjali na anonimna pi- sma, ki med množico podpi- sanih prispejo v naše ure- dništvo, pa vendar bomo to- krat naredili izjemo. Zakaj gre? »... ker vemo, da ima vsak človek želodec, pa so pri KK TOZD transport v Šentjurju na to čisto pozabili,« piše ne- podpisana bralka in prosi za objavo. In naprej: »Šoferjem so meni nič tebi nič odtrgali* bon za malico, češ, smo pač v izgubi in jo je treba nekako pokriti. Niso pa se vprašali, kdaj šoferji zjutraj vstajajo in kdo je malice bolj potreben: ali tisti, ki celih osem ur sedi v pisarni ob lepo dišeči kavi, ali tisti, ki vstaja ob 2. uri zjutraj in dela do pozne noči. Tudi šoferjem in mehani- kom bi kava dobro dela«, na- daljuje svoje pisanje bralka, ki se je podpisala s »priza- deta«. Kot vidite, draga nepodpi- sana tovarišica, smo ven- darle šli po sledeh vašega pi- sanja in tako smo se v Šent- jurju pogovarjali z vodjo TOZD transport pri KK Šentjur Francem Obrezom. Seveda je bil nemalo začu- den, ko smo mu povedali za kaj gre. Potem nam je stvar objasnil od začetka in mo- ram reči, da tu ne gre kaj dodajati. »Bloke za prehrano smo šoferjem res ukinili, a ne za- to, da bi si zaradi tega morali zategniti pasove, ampak za- to, ker le-ti prejemajo dnev- nice za svoje terensko delo. Moram reči, da smo prej, ko so šoferji dobivali bloke, ce- lo kršili zakon. Toda, pri KK Šentjur imamo urejeno pre- hrano za vse delavce in seve- da lahko tam jedo tudi naši šoferji, če niso na terenu. Tu- di to moram povedati, da smo se o tem skupaj pogo- varjali na odprtih sestankih in da je bil predlog, ki ga je predlagala posebna komisija za spremljanje sanacijskega programa v tozdu, enoglasno sprejet. Pri nas smo namreč spre- jeli interni sanacijski pro- gram in se družno dogovori- li, da bo vsak delavec v tozdu skušal po svoje prispevati k temu, da ob polletju ne bi imeli izgub. In jih nimamo! Kljub vsem vlaganju v nove prostore in stroje, kljub širje- nju produkcije. Tudi šoferji so doprinesli k temu svoj de- lež, zato mislim, da so vsake obsodbe o odrekanju ali oko- riščanju odveč in da do tega ne bo več prihajalo.« Prav gotovo bo tako in ker ena lastovka še ne prinaša pomladi, tudi eno nepodpi- sano pismo ne sme biti vzrok, da bi do podobnih ne- prijetnosti še prihajalo. MATEJA PODJED LJUBEČNA: OTVORITEV CESTE Kljub slabemu vremenu se je v nedeljo popoldan zbralo na otvoritvi asfaltirane ceste v Leskovcu več sto krajanov. Zanimanje je bilo toliko' več- je, saj so krajani s pomočjo podjetja CE - KA iz Celja to cesto posodobili v tednu dni. Cesta je dolga 1000 metrov in povezuje naselje Leskovec s Trnovljami. Vanjo pa so kra- jani s pomočjo delovne orga- nizacije Ljubečna in krajevna skupnost vložili preko 400.000.00 dinarjev in več kot 250 udarniških ur. Otvoritev ceste so poime- novali z besedami enotnost, solidarnost uspeh. Te tri be- sede so zares odražale tisto kar pomenijo. Sredstva so namreč solidarno prispevali tudi krajani iz drugih krajev- nih skupnosti. O vsem tem je na otvoritvi spregovoril Sta- ne Leskovšek, predsednik krajevne skupnosti. / M. BRECL KDAJ NOV MARKET V MOZIRJU Zdaj ima pobudo kolektiv trgovskega podjetja Savinja v Mozirju, pobudo pri grad- nji novega in težko pričako- vanega marketa. Zgradili ga bodo na mestu, kjer je nekoč stala stara šola. Le-to so po- rušili. Novi market bo imel okoli tisoč kvadratnih metrov vseh površin, sicer bo zgra- jen v nadstropju. Vtem, ko bo pritlični del namenjen osnovni prtjkrbi, bo v nad- stropju predvsem pohištvo. Računajo, da bodo novi market izročili namenu čez leto dni, se pravi okoli dneva občinskega praznika 1980. leta. Zanimivo je, da so do- bro rešili tudi vprašanje par- kirnega prostora. Pri marke- tu bo prostora za okoli dvaj- set osebnih avtomobilov, si- cer pa je kar čez cesto velik parkirni prostor, tako da s te strani ne bo problemov in te- žav. Z novo pridobitvijo bodo v okviru celotnega kolektiva uveljavili specializacijo osta- lih, oziroma vseh drugih pro- dajaln. Vse kaže, da bo v tej zvezi zaživela tudi knjigarna oziroma papirnica, na vsak način pa enota, ki jo v Mozir- ju in celotni Gornji Savinjski dolini močno pogrešajo. Pre- dvidevajo, da jo bodo odprli v prostoru, kjer je zdaj zele- njavna trgovina. MB CELJSKI GOBARJI POLNE KOŠARE Nabrali so preko 100 vrst gob Celjska gobarska družina je v soboto pripravila na Pol- zeli zanimivo ekskurzijo. Okoli sedemdeset ljubiteljev gobarjenja je v polzelskih gozdovih .nabralo polne ko- šare vseh vrst gob, užitnih in neužitnih. Bero so nato pri- nesli v posebno sobo gosti- šča Cizej ter gobe razstavili na dolgo mizo, da bi nato opravili tako imenovano de- terminacijo. Seveda je velik kup užitnih gob odromal v kuhinjski kotel, kjer so izur- jene gobarke pripravile diše- čo gobjo jed. Strokovne ekskurzije Go- barske družine iz Celja - ki pa se ji je pridružila tudi sek- cija polzelskih gobarjev - se je udeležila priznana pozna- valka gob Mara Bertosijeva, ki je tudi sicer mentorica družine celjskih gobarjev. Cisto slučajno pa je k gobar- jem prišel tudi Hans Haas, doktor mikologije iz Stutt- garta, ki je bil tedaj na pri- vatnem obisku pri znancu v Petrovčah. Dr. Haas je celj- skim in polzelskim gobar- jem pripravil temeljito pre- davanje o gobah in njihovih značilnostih. Gobarji so v soboto nabrali čez 100 vrst gob, tako da so bile njihove košare, pa tudi kuhinjski kotli, polni. In če- prav so bile v kotlih pomeša- ne med druge gobe tudi šte- vilne mušnice (seveda pra- vilno pripravljene), so gobar- ji preživeli konec tedna brez zastrupitev... DS KONJ ZA VSO VAS Takšen prizor bo kmalu postal že prava redkost, kajti priznati moramo, da se kmetje ■ veliko raje odločajo za nakup traktorja kot pa - konja. A Jože Hofler iz Trnovca pri Šentjurju vseeno zatrjuje, da se mu njegov konj dobro obnese. Z njegovo pomočjo lahko opravi marsikatero delo na polju, celo ječmen lahko okopava, kar s traktorjem seveda ne bi mogel. Konjeva moč pa je dobrodošla tudi drugim kmetom v vasi, saj si ga v primeru, ko je na polju obilica dela, radi sposodijo od soseda Hoflerja. DS ŠPORT V EMO USTANOVILI RSO EMO Kmalu tudi do proizvodne gimnastike Tovarna EMO, ki šteje trenutno 3700 delavcev, je v teh dneh slavila 85-letnico svojega obstoja. Ob takšni obletnici so pogledi uprti v preteklost na prehojeno pot, na sedanjost in bodoč- nost, da bi delavcem na vseh področjih še bolj obo- gatili njihovo življenje z vlaganjem večjih sredstev v družbeni standard. Ob ustanovitvi tovarne še ni bilo v Celju razvito bogato društveno življenje. V začet- ku 20-tega stoletja pa so se delavci že priključili telova- dni organizaciji Sokol, ki je pričela s svojim delovanjem najprej v mestu, nato pa še s samostojnim društvom v Gaberju. L. 1904 so organizi- rano gojili nogomet. Usta- novljen je bil »ATLETIK SPORTKLUB« Celje s sede- žem na Skalni kleti, ki pa so ga vodili nemško nastrojeni odborniki. Za protiutež je bil 1. 1919 ustanovljen SSK Ce- lje, nato pa leta 1928 še de- lavski NK OLIMP s sedežem v Gaberjih, ki je odigral bo- gato vlogo pri razvoju delav- skega športa in gibanja v Ce- lju. Po zmagi ljudske revolu- cije pa se je v novih pogojih razraslo športno življenje ta- ko v SD Olimp kot v tovarni EMO sami, kjer je vzorno de- loval fizkulturni aktiv. Mno- žične športno-rekreativne oblike so se uveljavljale kar v 12-tih športnih panogah in igrah, zajemale pa so na sto- tine delavcev. Med najbolj množičnimi aktivnostmi je bilo planinstvo, strelstvo, odbojka in nogomet. Danes je v EMO v vseh TOZD razvita športno-re- kreativna dejavnost, ki se manifestira v vadbi, tekmo- vanjih, tečajih, izletih in po- hodih. Trenutno zajema 20% vseh delavcev v tovarni. Od- stotek ni zadovoljiv. Zato so pred nekaj meseci ustanovili samostojno RSD EMO, ki bo nadaljevalo svetle tradicije SD OLIMP. Osnovno načelo tega društva je večja množič- nost, boljša organiziranost v TOZD z ustanavljanjem športno-rekreacijskih sku- pin, bogata programska za- snova, poizkus postopnega uvajanja proizvodne gimna- stike, nudenje ustreznih po- gojev za bogatejše izkorišča- nje prostega časa delavcev na področju športno-rekrea- tivnih aktivnostih skozi vse leto, pa tudi na letnih dopu- stih. Kar 29 programskih na- log je bilo sprejetih na usta- novni skupščini. Novemu društvu predseduje glavni direktor EMO Franc Gazvo- da, tajnik pa je Franci Peter- nel. K. JUG SPUST PO SAVINJI V soboto, 18. avgusta, je sonce krasno peklo in mar- sikdo se je hladil ob vodi, nekateri kar v Savinji. Pravi- jo, da sploh ni bila mjzla. V okviru programa šport- ne komisije pri ZSAM Celje je ta organizirala spust po Savinji od mostu v Kasazah do Grička. To ni bil spust v čolnih ali čem podobnem, pač pa na avtomobilskih zračnicah. Slišati je zanimi- vo, pa saj je tudi bilo. Tek- movanja se je udeložilo 34 tekmovalcev, svoje ekipe pa so imela štiri podjetja: Ope- karna, Ingrad, Prevozništvo in Mlekarna Hmezad. Vse skupaj je bilo videti precej neresno, vendar so se tekmo- valci zagrizeno vrgli v boj. Med potjo jih je čakalo pre- senečenje v obliki polne ste- klenice. Loviti pa so jo mora- li pod mostom v Levcu in jo na cilju oddati. Prav zanimi- vo in vredno občudovanja je bilo, koliko energije so tek- movalci zbrali, da so bili čimprej pri mostu. Potem pa se jim ni nikamor več mudi- lo. Na cilju so pregledali čase in vrstni red je bil takšenle: Milan Ambrož iz Ingrada, Zmago Cirkulan iz Opekar- ne, Branko Končnik iž In- grada, Niko Gajser iz Ope- karne in Vili Lorger iz Izlet- nika. Ekipe pa so se odrezale takole: Opekarna, prva ekipa Ingrada, Prevozništvo, dru- ga ekipa Ingrada in Mlekar- na Hmezad. Za Opekarno so tekmovali mladi nogometa- ši, tako da s kondicijo res ni bilo težav. Pa tudi drugi so bili še polni energije, saj so po tekmi organizirali še raz- ne športne igre. Zabave torej ni manjkalo, škoda le, da za to tekmova- nje ne ve več ljudi. Občin- stva, ki bi bodrilo tekmoval- ce je bilo na žalost zelo malo. Morda bo drugo leto bolje. TATJANA PODGORŠEK »DOPOLDNE Z VAMI« JE VAŠA ODDAJA PRAZNIK KS PREBOLD V počastitev krajevnega praznika v Preboldu bo v nedeljo dopoldne v prenovljenem gasilskem domu v Gornji vasi svečana seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopoli- tičnih organizacij, potem pa bodo odprli nekaj novih komu- nalnih objektov. Popoldne bo proslava 60-letnice gasilstva v Gornji vasi ter otvoritev obnovljenega gasilskega doma. Sicer pa se prireditve v počastitev krajevnega praznika vr- stijo že ves teden. J. V. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 30. avgust 1979 Mara Ocvirk Anton Brilej Cveto Udovč PRIZNANJA OF PREDVSEM PLANINCI Podelili so Jih v Grižah Ob letošnjem krajevnem prazniku v Grižah so pode- lili tudi bronaste znake, ki so jih za dolgoletno in požr- tvovalno delo prejeli Mara Ocvirk, Anton Brilej, Sreč- ko Čuk, Magda Ježovnik, Poldka Miklavc, Franc Ko- vač, Miha Miklavc, Florijan Šon in Cveto Udovč. Prizna- nje so podelili tudi planin- skemu društvu Zabukovi- ca. Tokrat predstavljamo tri nosilce priznanja za po- žrtvovalno delo. MARA OCVIRK: 85 let je stara in je pred dvema leto- ma opravila savinjsko pla- ninsko pot. Prejela je tudi častni znak PZS, saj se je povzpela tudi na vrh Gozdni- ka. Je med ustanovnimi čla- ni PD. Izredno lepe uspehe je dosegla pri zbiranju de- narja za gradnjo doma na Kredarici. S svojo skro- mnostjo je prav gotovo vzor vsem mladim planincem. ANTON BRILEJ: Tudi Anton je vnet planinec. Pri zabukovškem PD je že dolgo vrsto let blagajnik. Njegovo delo je vzorno. Aktiven je tu- di v vaškem svetu. CVETO UDOVC: Prizna nje je prejel za delo v krajev- ni samoupravi. Je podpred- sednik sveta krajevne skup- nosti ter član vaškega sveta v Pongracu. Ni je akcije v kra- ju, kjer Cveto Udovč ne bi bil vzor vsem krajanom. Za delo z mladino, pred- vsem na kulturnem področ- ju in za delo v osnovni orga- nizaciji Rdečega križa, je do- bila priznanje tudi pokojna Marija Jemec. JANEZ VEDENIK Slike: TONE TAVCAR VELIKA POZORNOST Izvršni svet celjske občinske skupščine je odobril nekaj nad 18.000 dinarjev za nakup 62 izvodov Zbornika borcev za severno mejo 1918/19, ki bo izšel za novo leto in ga bodo dobili vsi še živeči borci za severno mejo v letih 1918,19 v celjski občini. j^^g CESTA //. GRUPE ODREDOV v mozirski in kamniški občini poteka akcija za poimeno- vanje ceste, ki povezuje Kamnik z Zadrečko in Gornjo Sa- vinjsko dolino in ki vodi čez Črnivec, v Cesto II. Grupe odredov. NA TRGU V. KONGRESA 10 LURENICE SKOZI OKNO Jabolko spora Je smrad in nočni hrup Ko smo dvignili telefon- sko slušalko v našem ure- dništvu, je bil glas na oni strani žice tako visok in ra- zburjen, da smo se resno zbali za dobro počutje naše bralke in čez nekaj minut smo že sedeli v temni kuhi- nji Ade Ostrelič na Trgu V. kongrasa 10. "Nismo vedeli, na koga naj se še obrnemo, da bi zaleglo, pa smo poklicali vas,« se je med pozdravljanjem opravi- čevala Ada in že nas je pelja- la k oknu najprej ene, potem pa še druge sobe, ki sta obr- njeni proti tržnici. Čeprav ni- smo takoj zaznali za kaj gre, se nam je vendarle zdelo, da v tem grmu tiči zajec, da pa je bolje, če nam ga odkrije kar Ada. Konec koncev pa je Ada še pravi lovec, o tem so nam pričale trofeje, ki so bile razvrščene na steni v sobi. Torej z njo ne gre kar tako češenj zobati! No, ampak ša- lo na stran, kajti stvar je v resnici zelo resna. »V naših stanovanjih, ki so obrnjena na tržnico ni miru niti pono- či,« so se pritoževale skupaj z Ado še Zofija Trojar in Stanka Djuričič. »Saj podne- vi se še da prenesti. Tržnica je pač tržnica, na to smo se že nekako navadili, čeprav še malo ni prijetno, če ti skozi odprto okno prifrči kos obje- dene lubenice. Toda ponoči, po deseti uri pa bi vendar tudi mi zaslužili, da v miru spimo in po možnosti pri od- prtem oknu. Tako pa... Z ene strani odmeva pesem iz- pod avtomobilskih cerad, spet v drugem koncu se vna- me prepir pri nočnem igra- nju kart na tržnici. Nekateri prodajalci se na ves glas po- govarjajo z enega na drug konec na parkirnem prosto- ru ali komentirajo dnevni iz- kupiček. Ob 4. uri zjutraj pa se tako ali tako začne spet njihovo redno natovarjanje in iztovarjanje, ki vselej po- teka zelo glasno. Saj vemo, da je vse to potrebno in ne smete nas narobe razumeti. Nič nimamo proti tem lju- dem, samo o disciplini bi morali biti seznanjeni, če je že sami dovolj dobro ne po- znajo. Opozorila, kot kaže, nič ne zaležejo. Stanovati v tej hiši, vam povem, je hudi- čevo zoprna stvar. Že eks- plozija plina je naredila svoje in obnova počasi poteka. Na- še kleti so zasute in že precej časa razmišljamo o tem, s čim bomo pozimi kurili, saj premoga ne moremo spraviti v klet in zato ga niti naročali nismo.« Zadeva resda ni ničkaj pri- jetna in prej ko slej bo ven- darle potrebno razmišljati o usodi stanovalcev hišnega sveta na Trgu V. kongresa 10. Stranke pravijo, da se tu- di na Samoupravni stano- vanjski skupnosti v Celju kaj dosti ne zmenijo za njihove prošnje in opozorila. In vendarle to še ni konec pripovedi, ki smo jo slišali ob obisku na tej hišni šte- vilki. »Poglejte, so nam jele pri- povedovati stranke, v času, ko tako veliko govorimo, pi- šemo in izvajamo sklepe o štednji z gorivom, stojijo av- tomobili brez šoferjev pred našimi okni, medtem ko po- teka nakladanje ali razklada- nje pa seveda motor neu- morno brni, smrdi in trosi dragoceno energijo. Ves ta naftni smrad pa prihaja na- ravnost v naše spalnice. Dve v hiši imava astmo in lahko si predstavljate, kako se po- čutiva, ko dihava še dodatno onesnažen zrak. No, kar ozri- te se skozi okno! Danes CE 129-138, včeraj LJ 261-138 pa BC 252-44 in tako naprej ves ljubi dan in tudi ponoči. Zdaj pa presodite ali so naše pritožbe utemeljene, ali ne!« MATEJA PODJED Na pobudo Sveta za urba- nizem je v celjskem Likov- nem salonu razstava o pro- storskem planu in urbani- stičnem razvoju Celja in ob- čine. 2e njen začetek je potr- dil, da gre za veliko zanima- nje, sicer pa je organizator razstave zagotovil vsak dan popoldne med 16. in 17. uro tudi strokovno vodstvo. ANA IN MIHA S STRAŽE NA GORI 2IVUENJEIN SANJE MED TRAVAMI »Povej mi ljubi človek, čigava hiša Je...,« Ta hiša meni sliši, a vendar moja ni. Ta drug za mano pride, jo tudi zapusti. Tretji bode nosil mrliča ven iz nje, povej mi ljubi človek čigava hiša je? Kdo ve, na katerem kozjanskem griču je bilo poldne, ko sem potrkala na njuna vrata. Ana in Miha Zdolšek iz Straže na gori nad Dram- Uami sta brat in sestra in čeprav nevajena obi- skov, sta bila takoj pri- pravljena za kratek kle- pet. Ko sem se poslavljala od njiju, se je sonce pre- vešalo v drugo polovico dneva. Grede v dolino sem razmišljala o živ- ljenjski usodi posamez- nikov in tudi tistih nekaj ^ob, ki so se mi ponujale ob cesti na robu gozda nesem utrgala s pravim veseljem..., Hišica z majhnimi esenci, ob njej pa še ne- koliko manjši hlev, nekaj zemlje in vinograd, to je vse, kar imata Ana in Mi- ha. Veliko in malo hkrati. Kdo bi to znal preceniti! Obema počasi življenjske sile pojenjujejo, dela in stroškov pa je vse več in več. Ko sta bila živa še oče in mati je bilo življe- nje na gori drugačno. Lepše je bilo. Trije otroci so odraščali v upanju, da bo nekoč vse drugače. Rodili so se po kozjan- skih gričih in klancih in njihov smeh je odmeval v dolino, kamor so le red- kokdaj zašli. Pa je prišla vojna, ki tu- di njim ni prizanašala. Bali so se Nemcev, ker so , četudi oddaljeni, vedeli za strahote, ki so jih poče- njali. Ponoči, ko so v doli- ni odzvanjali nemški stre- li, so se tudi k Zdolško- vim približali partizani in Ana in Miha se spominja- ta, kako so skupaj jedli žgance iz kotla, ki jih je skuhala mama. Potem so odšli in spet prišli. To so bili časi, ki so do danes pustili vidne sledi na Ani- nem zdravju. Nikoli, z no- benimi zdravili ne bo Ana premagala hudih napa- dov, ki ji že dolga leta gre- nijo življenje. Se ni dolgo tega, ko se ji je že spet zazdelo, da jo preganjajo in v omedlevici se je zgru- dila na razbeljeno kuhinj- sko peč, kjer je v velikem loncu brbotal krompir za njunega pujska. Tudi tri krave imata Ana in Miha v skromni štalici in nekaj malega prihodka od njiju. Malo, vse premalo je to za vsaj malo boljše življenje na gori. Miha, kolikor mu pač dopušča zdravje, odi- de kam na priložnostno delo na katero od kemtij. Pa kaj, ko tistih nekaj hektarov zemlje, ki ju imata, terja od Mihe in Ane veliko truda. Vsega niti postoriti ne moreta. Se posebej Ani ni lahko, saj že nekaj mesecev hodi opiraje se na berglji. Pri ličkanju je bila nerodno stopila, v nogi je zaškrtalo in grd zlom desne noge ji bo ostal za zmeraj huda nadlega pri' vsakdanjem delu. Danes se zato Ana le s težavo premika po maj- hni, temačni črni kuhinji, čumnati in po opravkih, ki jih kliče polje, hlev in vinograd. V vinogradu, je s ponosom povedala, je prav pred dnevi bergljam navkljub, populila polo- vico zeli, ki je dušila na- sad, drugo polovico pa bo v teh dneh. Njive okrog hiše čakajo. Nekdo jih vendar mora, mora obde- lati. V njih leži kruh vsak- danji, ki ga Miha in Ana ne zaslužita tako zlahka. Pa tudi pečeta ga ne več v peči, ki še vedno stoji v povsem črni in majceni kuhinji. Najboljšega je znala seveda speči njuna mati. Zdaj odide Miha tu in tam kdaj v Dramlje in nakupi, kar najbolj potre- bujeta. Ce imata denar se- veda. Ana dobi 500 din družbene pomoči od skupnosti za socialno skrbstvo iz Šentjurja, to pa je tudi ves njun denar- ni prihodek. Res je, da tu- di najnujneša oblačila do- bita od Rdečega križa, a to je kljub vsemu ven- darle premalo, da bi lah- ko brat in sestra vsaj na stara leta lepše zaživela. Zlasti pozimi da je hu- do, sta tarnala. Noči so dolge v nedogled in edini, ki prinaša toploto v njun sila skromni, da ne rečem razdrapani dom, je radio, ki sta si ga Miha in Ana postavila na najbolj vidno mesto v njuni temni sobi. In kar me je najbolj prevzelo je to, da se prav- zaprav Miha in Ana ne pritožujeta nad življe- njem tam gori. Čeprav sta življenje, ki teče v dolini pod njima spoznala le bežno, pravita, da ne bi šla rada med mestni hrup in da je ptičje petje naj- lepša budnica kar jih kdo pozna. Malo sta Ana in Miha govorila o njunem, skromnem življenju. Mi- slim, da sta se ga navadila in da kljub vsemu ničesar ne pogrešata. Medtem, ko je Miha od- šel nakrmit svoje krave, po vodo in drva, se je Ana razgovorila in se spet jela vračati v mladostne dni. Med smehom je pripove- dovala o snubcih, ki so se vrteli okoli hišnih voga- lov, pa jih je strogi oče kar po vrsti podil izpred hiše. Nekoč je zaradi ene- ga celo padla v gnojnico, ko mu je hotela pobegniti čez balkonsko ograjo. Po- tem so ji spomini spet po- begnili k ljubljenemu ne- čaku Marjanu, ki je v naj- bolj ranih mladostnih le- tih odraščal pri njej. Če- prav je v Ljubljani, pravi Ana, še vedno rad pride na obisk v to skromno hi- šico. Res, skromna. zelo skromna je hiša, v kateri živita Miha in Ana Zdol- šek. Kar nekam tuje je mestnemu prišleku, ko v majhni izbii uzre le raz- drapan štedilnik, leseno klop in majhno mizico ter lep sklednik na steni. Na drugi strani stene stoji si- cer krušna peč, a že zdav- naj ne služi več svojemu namenu. Na burkljah se nabira prah. Majhna okenca spuste le malo zraka in svetlobe v zatohli sobi, kjer preživljata svoj prosti čas. S čiščenjem in pranjem je težko. Bolezen in leta opravljajo svoje. Visoka trava je okolico majhne, nizke hiše po- vsem prerasla. Najdaljše bilke se razraščajo kar skozi okenca v sobo. Na steni hiše se na vrvici su- šijo bezgove jagode. Za čaj proti vročici, za žejo. »Ta hiša meni sliši, a vendar moja ni. Ta drug za mano pride, jo tudi za- pusti.. .„« Te verze je Ana vtkala na prtič pred 33 leti in še danes visi obešen, čeprav že malo zakrpan na enem majhnih okencev izbe, kjer spi Ana. Tekst in foto: MATEJA PODJED št. 34 - 30. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 11 VASA STRAN NI VEČ PRAHU Zopet se oglašam, in pro- sim, objavite ta zapis v Pi- smih bralcev. Z ženo, ki je nepokretna , sva zelo vesela, ker smo končno le dobili del asfaltne ceste Teharje - pokopališče in še naprej. Zdaj lahko z ženo sediva pod brajdo in se nama ni tre- ba več umikati zaradi prahu, ki so ga prej povzročali brez- obzirni vozniki avtomobilov. Zato se iskreno zahvaljuje- va Krajevni skupnosti Te- harje, članu Tinetu Košto- maju za njegovo požrtvoval- nost in delavni asfaltni sku- pini, ki je svojo nalogo opra- vila v zelo kratkem času. Vse tiste domačine pa, ki še niso plačali samoprispev- ka, kot krajan lepo prosim, da to storijo čimprej, kajti tu- di v tem je dokaz, da je v slogi moč. Najlepša hvala vsem! BOGOMIR MASTNAK, Teharje 34 UREDNIŠTVO: Z vami vred se veselimo uspeha. Zdaj je življenje pred hišo in počitek pod brajdo prav gotovo lepši. Da bi ga še dolgo uživali! PREVOZNOST ZIDANŠKOVE ULICE Kako bo s prometom z mo- tornimi vozili po Zidanškovi ulici potem, ko bodo zaklju- čena obnovitvena dela na Tomšičevem in Slomško- vem trgu, kako bo s parkira- njem vozil na Slomškovem trgu... so bila vprašanja, ki smo jih zastavili tudi v No- vem tedniku. Po obvestilu organa, pri- stojnega za promet pri Svetu za urbanizem občine Celje, zadeva izgleda takole: Zidanškovo ulico bo mož- no zapreti šele takrat, ko bo- do podani pogoji. Pri tem morajo biti načrt- no izvedene mestne obvozni- ce, zagotovljeni parkirni pro- stori, tudi za stanovalce mestnega jedra, predvsem pa mora biti zagotovljen na- čin dostave blaga, se pravi uvozi zadaj in podobno. Predvidoma bo Zidanško- va ulica ponovno prevozna v sredini oktobra letos in to za osebna vozila ter za tovorna do približne nosilnosti dveh ton, in še to le zaradi dostave blaga. Na odseku do Ljud- ske restavracije bo dovolje- no časovno omejeno parkira- nje (brezplačno), v nadalje- vanju do južnega dela cerkve in do Savinjske ulice pa bo ustavljanje in parkiranje pre- povedano. Vožnja bo možna le po kockastem tri metre ši- rokem pasu. Uvoz na Tomšičev trg za dostavo blaga bo možen le z vozili do nosilnosti okoli dveh ton in to enosmerno iz Prešernove ulice proti Slom- škovem trgu. Prevoz Tomši- čevega trga bo prav tako do- voljen le začasno in to po kockastem srednjem delu za trgovine na vzhodnem delu, medtem, ko je za zahodni predel dovoljen uvoz samo skozi Zagato. Odsek od Muzejskega trga preko Okopov na Slomškov trg ne bo prevozen, na Slom- škovem trgu pa bo parkira- nje okoli cerkve prepove- dano. UREDNIŠTVO: Rešitev se nam zdi ustrezna, na vsak način pa je prav, da bi čim bolje uredili tako ime- novane uvoze zadaj v mest- nem središču tudi zaradi te- ga, da bi uveljavitev peš co- ne v mestnem jedru zares dosegla svoj namen, da bi se dvorišča in zelenice za sta- novanjskimi hišami v tej coni ne spremenile v močno prometne predele. Če bo ta- ko, potem peš cona ni dose- gla zaželenega. SVOJEVRSTNO »RIMSKO PRAVO« Ljubitelji spakedranih na- pisov - pohitite na kopališče v Rimske Toplice, kjer boste lahko prebrali naslednje opozorilo: ■ Skakanje v vodo prepove- dano neupoštevanje je sankcijoni- rano« Ob grozljivem napisu zla- sti mladi pridno skačejo v vodo 'in ni' znano, ali je bil kdo zaradi tega že »sankcijo- niran«. Ce bi tudi nekoga prijeli, se bo lahko branil, saj spakedranko niti izgovoriti ne bi mogel. Kdo ve, ali bodo to opozo- rilo odstranili, in nič se ne ve, če se bo pojavilo še na Stanetovem mostu, kjer manjkata dve deski. Zagoto- vo ne bo nihče skočil v glo- boko in umazano Savinjo, čeprav je odprtina dovolj ši- roka, če pa bi se to le zgodilo, bo nastalo vprašanje, koga bo treba »sankcijonirati« ..., • ŠMARJEŠKI PRIJATELJ UREDNIŠTVO: Četudi ni- smo pristojni, da bi odgovo- rili na aktualno vprašanje, predlagamo, da bi »sankci- jonirali« avtorja tega opo- zorila in če bi se kaj podob- nega, kot predvidevate, zgo- dilo še na mostu, tistega, oziroma tisto službo, ki je odgovorna za vzdrževanje mostov. Sicer pa, človek se zgrozi ob takih ugotovi- tvah, ob takih napisih, ob taki rabi našega jezika. ZAKAJ TAKŠNA RAZLIKA? že v naprej pojasnilo, da ne bo napačnega tolmače- nja. S tem zapisom vas ne vabimo, da bi morda klešče za kovičenje slepih zakovic kupovali v sosednji državi, marveč postavljamo le vprašanje, zakaj tolikšna razlika v ceni med enakim izdelkom pri nas in v Av- striji. Vprašanje zastavljamo na pobudo našega naročnika, ki se je oglasil v uredništvu in prinesel s seboj vse doka- ze: klešče in račun. »Klešče sem kupil v Av- striji,« je pripovedoval. »Glejte, to so klešče za kovi- čenje slepih zakovic. V bi- stvu zelo enostaven izdelek. Kupil sem klešče japonske izdelave »Taiyo Seiko« in zanje plačal 279 avstrijskih šilingov. V našem denarju je to največ okoli 448 dinar- jev. Enake klešče, prav tako izdelane, samo ne japonske firme, sem našel v celjskem Železninarju. Toda, če bi jih kupil doma, bi zanje odštel 2.120 dinarjev. Torej, veli- kanska razlika. In nehote sem se vprašal, zakaj?« Da, to vprašanje, postav- ljamo tudi mi in prav zara- di tega smo se lotili teh vrstic. Povejte oziroma zapišite nam prosim tovariši iz Že- lezni narja, kako je prišlo do te cene v vaši trgovini. Ra- zen tega prosimo tudi tržne inšpektorje celjske občine, da ocenijo primer, struktu- ro prodajne cene in vse, kar bi lahko odgovorilo na vprašanje - zakaj tolikšna razlika?! UREDNIŠTVO »ZANIMIVHOTELSKI RAČUN« Prišla je družba v preboldski hotel in ob koncu zahtevala \ račun. Gost Marjan Skorjanc je reci in piši dobil takle listek. \ Komentar je menda odveč. Mimogrede še zanimiv podatek. \ Ob polletju je preboldski hotel prigospodaril skoraj dvesto' starih milijonov izgube... ' foto: JANEZ VEDENIK j SPORED OD 30.8. DO 5.9.1979 četrtek, 30. 8.: 80.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 V četrtek za vas, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 31. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo- reda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Rezerviran čas - gost urednik, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 1. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.34 Športna sobota, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro- nika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek spo- reda. Nedelja, 2. 9.: 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Kekčevi prijatelji, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni glo- bus, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Žveplometer, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska od- daja 14.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. Ponedeljek, 3.9.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro- nika, 17.15 Instrumentalna glasba, 17.30 Športni pre- gled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 4. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodnozabavne glasbe, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 5. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro- nika, 17.45 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. IZ SPOREDA: Petek, 31. 8. 79 od 8.05-10.00 PETKOV MOZAIK V enem letu, kar je na sporedu si je oddaja Petkov mozaik, ki jo pripravlja in povezuje Matjaž Arsenjuk, pridobila precejšnjo priljubljenost in velik krog poslu- šalcev. V petek, 31. avgusta pa bo poteklo točno leto dni, kar je na sporedu radia Celje vsak petek prav ta oddaja. In ekipa ustvarjalcev mozaika se je odločila, da prvo obletnico dela proslavi po svoje. Z novo, še bolj privlačno in zanimivo jubilejno oddajo. Matjaž Arse- njuk sicer ni izdal, kaj vse bo uvrstil v jubilejni spored, zagotovo pa' je obljubil, da bo žveplometer tokrat še posebej strupen in da bo v nagradni igri tokrat tako zavozljal štrene, da se bo treba pošteno potruditi za nagradno melodijo po želji. Nedelja, 2. 9. 79 od 11.00-11.30 MED PRIJATELJI Tudi to nedeljo bo na sporedu radia Celje priljub- ljena humoristična oddaja Med prijatelji, ki jo že dolgo pripravljata Mateja Podjed in Janez Vedenik. Uspeva jima, da vas s svojimi šalami, ki so najpogosteje iz zakonskega življenja v obliki duhovitih pogovorov moža in žene, zabavata vsakič, ko je oddaja na spo- redu. Tudi to nedeljo bosta z novimi in malo manj novimi šalami poskrbela za prijetno nedeljsko dopol- dansko vzdušje. Seveda pa v oddaji ne bo manjkala glasba in to za vsak okus. Petek, 31. 8. 79 od 17.45-18.00 TURISTIČNA OD- DAJA Turistična oddaja je na sporedu vsakih štirinajst dni, vsak drugi petek. Jutrišnja bo v glavnem posvečena Hortikulturi 80, torej prireditvi in manifestaciji, do katere nas loči še nekaj mesecev, pa je vendarle tako blizu, da bi morali o njej veliko govoriti vsi. Saj gre za skupno nalogo, za obveznost vseh delovnih ljudi in občanov Celja in občine. Gre za naš skupen odnos do okolja, v katerem živimo in delamo. In zato vprašanje: kaj smo napravili doslej? Oddajo je pripravil MILAN B02lC. POROKE CELJE Poročilo se je 27 parov, med njimi: RANKO MAKA- ROVIC, Celje in STANI- SLAVA KRANJC, Vojnik; ZDENKO CVIKL, Creskova in IDA SIMONCIC, Trnov- Ije; MARTIN ROPOTAR in VANDA VRECEK, oba iz Celja; MARTIN BREZNIK, Brezova in MARIJA RAM- ŠAK, Jezerce; ZLATKO ŠCOPIC, Celje in IRENA KRAJTNA, Rimske Toplice; ROMAN BASTIC, Celje in JUSTIKA TRUPEJ, Brezje; STANISLAV INKRET, To- maž in ALBINA HUDEJ, Skofja vas; ZORAN JU- STIN, Celje in ANA KRC, Botričnica; FRANC RAJH, Završe in ALOJZIJA VO- LASKO. Večje brdo; ALBIN DEUCMAN in ANTONIJA BLAGŠIC, oba iz Rog. Slati- ne; ŠTEFAN KOTER in OL- GA RADOICIC, oba iz Celja; HASAN CORlC, Pančevo in ZDENKA FLIS, Štore; IVAN ŠUMLJAK, Dobrič in ANA CEPIN, Osenca; BRANKO BUKŠEK, Celje in MARICA CRETNIK, Vrpna vas ter PAVLE PO- DJED, Stopče in MAGDA- LENA ŠVAB, Tmovlje pri Socki. LAŠKO FRANC OBREZ, receptor, Lipni dol in CVETKA KO- ŠENINA, delavka, Tevče; ALEKSANDER DACAR, polirec in IRENA SELIC, trg. pomočnica, oba iz Se- draža. SLOVENSKE KONJICE VI.ADIMIR DETICEK, šofer, Petehnjek in MARTA JUG, šivilja. Licenca; JOŽE KUŠTER, zidar. Laže in DA- NICA OVČAR, vrtnarka, Pa- ka; ANTON ZALOŽNIK, orodjar. Zreče in DUŠICA GACNIK, administratorka, Boharma; BOJAN KUKO- VlC, rezkalec, Dobravain MARIJA GROVELŠEK na- takarica, Žiče; BENO KRA- ČUN, delavec in VIDA GUMZEJ, delavka, oba iz Škalc; FRANC ŠTEFANiC, STROJNI TEHNIK, Loče in TATJANA GOLOB, učitelji- ca, Konjice; VINKO KO- DRIC, uslužbenec. Nova Do- brava in SIMONA UGOV- ŠEK. med. sestra, Dobrna ter SREČKO KOTNIK, te- hnik, Bezovje in BERNAR- DA IRŠIC, študentka, Sko- marje. ŽALEC MILAN JOŠT, in IDA VE- BER, oba iz Šešč; VLADI- MIR ŠUSTER, Velenje in LIDIJA VOŽIC, Vrbje; JA- nez puh in VERA TA BORŠEK, oba iz Žalca; FRANC JAKŠ, Žalec in ALOJZIJA REDNAK, Ža- lec; RFANC AŠENBER- GER in IVICA ŠMARCAN, oba iz Zavrha; LJUDEVIT FILIPCiC in NIKOLAJA HALER, oba iz Arje vasi; IVAN MIKLAVC, Pondor in MARICA RUKAV, Tabor; STANISLAV ZAVRŠNIK, Gornja vas in MARIJA LI- PlCNIK, Topovlje; ZMAGO OBLAK, Breg in AMALIJA ZUNKO, Pongrac ter JA- NEZ PRISLAN, Topovlje in ROZIKA LAPUH, Polzela. SMRTI CELJE KLEMEN KLEMENAK, 53, Mozirje; MARTIN ŽLAVS, 75, Brezova; ELI- ZABETA POMPE, 77, Metni vrh; HINKO COKLC, 16, Ce- lje; JOŽE KNEZ, 15, Jazbin vrh; KARL MOŽIC, 68, Ap- nenik; JOŽE DREMELJ, 86, Loka pri Zid. mostu in MA- RIJA OGRIZEK, 82, Kačji dol. LAŠKO KRISTINA VONTA, 84, upokojenka, Laško in ALOJZ BERGOVŠEK, 66, kmet. Velike Grahovše. SLOVENSKE KONJICE MIHAEL REBERNAK. 77, Konjice in MIROSLAV GOLEŽ, 23, Konjice. ŽALEC FRANČIŠKA MUJCINO- VlC, 58, upokojenka, Ljub- ljana in FRANČIŠEK KRA- SOVIC, 65, kmet, Kamenče. ROJSTVA CELJE 31 dečkov in 27 deklic SLOVENSKE KONJICE 3 dečki in 2 deklici OBISKALI SMO KRAJEVka PEUn 1380 udarniških ur so obča novega Doma občanov. 4jj Tale bazenček, ki leži na desnem bregu Dravinje le nekaj sto metrov od Zbelovega proti Spodnjim Lažam, je nedvomno v veliko veselje mladeži, ki prebiva tam okoli. Bazenček, ki je pravzaprav bolj čofotalnik, saj meri le trinajst metrov v dolžino in sedem metrov v širino, so zgradili zbelovski mladinci že leta 1959. Tako so namreč izkoristili dva izvira, ki silita na dan prav pod bazenom. Temperatura vode prvega izvira je le 0° C, drugega pa kar 40° C. Ko se voda iz obeh izvirov pomeša v bazenu, pa znaša njena toplota okrog dvajset stopinj. Ravno prav za dobro kopanje. V Zbelovem že sedaj razmišljajo, kako bi toplico še bolj izkoristili. Bolj po tihem računajo, da bi čez pet, morda šest let zgradili tam ob bazenu majhen rekreacijski center, morda tudi pokriti bazen. Zaenkrat so to seveda le še želje, kipa bi uresničene omogočile rekreacijski turizem tudi v tem delu konjiške občine. Da so zelo pridni tam v Zbelov.em, so nam povedali na občini v Konjicah. Da so v zadnjih letih izpeljali ne- kaj akcij, zaradi katerih si zaslužijo vse priznanje. In da načrtujejo še veliko več, da hočejo svoj kraj komu- nalno urediti, ga polepšati in razviti. Pa smo se odpravili tja proti Zbelovem... Lep je ta kraj, razpršen ob obeh bregovih Dravinje. Lep z vsemi svojimi ravni- nami, hribčki, gozdovi, vi- nogradi. A kaj še skriva v sebi, kamor oko slučajnega obiskovalca ne seže? Radovednost nas je neza- držno gnala k ljudem. Kajti prav v njih se skriva re- snica. MED NEKOČ KMEČKIM ŽIVLJEM JE BORE DESET KMETOV JKrajevna skupnost Zbelo- vo se razteza na osmih kva- dratnih kilometrih hribovi- tega, gozdnega in deloma ravninskega predela ob obeh bregovih Dravinje. Obkroža jo pet sosednjih krajevnih akupnosti in aicer Poljčane, Ponikve, Sladka gora, Jernej in Loče. V krajevni skupno- sti živi 670 prebivalcev. Veči- na njih - kar 229 - jih je zapo- slenih v okoliških tovarnah, kar je presenetljiv podatek glede na to, da je bil zbelov- ski predel še pred leti veči- noma kmečki. Sedaj pa pre- more celotna krajevna skup- nost le še deset kmetov, med njimi pa je večina takih, ki se ukvarjajo tako z živinorejo, vinogradništvom, poljedel- stvom kot tudi z gozdar- stvom. Le štirje med kmeti so se v zadnjih letih usmerili predvsem v živinorejo. Krajevna skupnost zdru- žuje štiri večja naselja: Zbe- lovo, Spodnje Laže, Podpeč ob Dravinji in Zbelovsko go- ro ter seveda več manjših za- selkov. Irt če postrežemo še z nekaj podatki, velja poveda- ti, da živi v krajevni skupno- sti 320 žensk, 350 moških, otrok do 16. leta starosti »premore« krajevna skup- nost 168, 24 krajanov pa je na začasnem delu v tujini. Naj- starejši občan je Franc Le- skovar iz Spodnjih Laž, ki se je rodil leta 1899 in je letos dopolnil 80 let starosti. Občani so organizirani v sedmiK družbenopolitičnih in družbenih organizacijah. .230 jih je članov krajevne or- ganizacije SZDL, 11 obča- nov je komunistov, borčev- ska organizacija (ki ima sicer sedež v Ločah) združuje tudi 35 članov iz zbelovske kra- jevne skupnosti, v mladinski organizaciji je 37 članov. Najbolj številna je gotovo or- ganizacija Rdečega križa, ki šteje 236 članov, v krajevni skupnosti pa imajo svojo or- ganizacijo tudi gasilci, ki imajo 40 članov. Sicer pa de- lujejo v krajevni skupnosti Zbelovo tudi tri delegacije. Ena pošilja delegate v zbor krajevnih skupnosti občin- ske skupščine, drugi dve pa sta združeni delegaciji za po- šiljanje delegatov v skupšči- ne samoupravnih interesnih skupnosti občine Slovenske Konjice. Posebej velja omeniti, da so zbelovski krajani dobro organizirani tudi v namene ljudske obrambe in družbe- ne samozaščite. Večkrat so že preverili, kako na tem po- lju deluje njihova organizira- nost. Ugotavljali so napake, jih popravljali in znova pre- verjali ustreznost organizira- nosti. In prav v teh dneh bo-, do na lastno pest znova ugo- tavljali, kako delujejo enote civilne zaščite, narodne za- ščite in druge enote v akciji, ki bo predhodnica vsesploš- ne slovenske akcije Nič nas ne sme presenetiti. Zbor krajanov je najvišje samoupravno telo v krajevni skupnosti. Skupščine zaen- krat še niso ustanovili, ker menijo, da je občanov pre- malo za tako telo. Vse naloge opravlja svet krajevne skup- nosti, ki je v pravem pomenu besede operativen organ. V njem sedijo delegati vseh družbenopolitičnih in druž- benih organizacij, da tako lažje in vsi skupaj načrtujejo akcije v kraju. Pri svetu de- lujeta poleg odbora za ljud- sko obrambo in družbeno sa- mozaščito še svet potrošni- kov in poravnalni svet, pred- vsem slednji pa je tudi že re- sno poprijel za delo. V krajevni skupnosti ni- majo nikakršnega kulturne- ga društva. Pravijo, da ljudje nimajo veliko smisla za reči, ki so v zvezi s kulturo. Zato pa so toliko "bolj pridni v športu, za katerega se navdu- šuje predvsem mladina. Imajo tudi svojo nogometno ekipo, ki uspešno tekmuje v občinski ligi. DOM OBČANOV - - KRONA PROSTOVOLJNEGA vseh drugih krajev- nih skupnostih se tudi obča- ni Zbelovega ubadajo pred- vsem z vprašanji, kako zado- stiti komunalnim proble- .mom kraja. Sami se radi pohvalijo - njihove besede pa potrjujejo tudi drugi - da so v zadnjih letih postorili marsikaj. Seveda je bila še pred leti njihova poglavitna skrb vezana na ureditev vo- dovoda in na elektrifikacijo vseh naselij v krajevni skup- nosti. Danes se lahko pohva- lijo, da je sleherno gospo- dinjstvo priključeno na vo- dovod in da bo imelo do kon- ca letošnjega leta vsako go- spodinjstvo - tudi tisto naj. bolj oddaljeno - elektiiko To pa je nedvomno izredne- ga pomena za vsakega ob- čana. Mnogo truda vlagajo kraja- ni tudi v ureditev kanalizaci- je. Še pred leti je bila prav neurejena kanalizacija leglo različnih bolezni, zato so se krajani odločili, da jo morajo v najkrajšem času na novo urediti. Omrežje kanalizacije so delno že sanirali, letos pa bodo obnovili .še 150 jnetrov kanalov v Zbelovem in 120 metrov v Spodnjih Lažah, V letošnjem letu imajo v načr tu tudi postavitev cestne raz- svetljave v Zbelovem in ob avtobusni postaji v Spodnjih Lažah, uspešno pa so že zak- ljučili "telefonsko« akcijo, katero je dobilo trideset ob- čanov telefonske priključke in s tem povezavo z ostalim svetom. Ko govorimo o uspelih ak- cijah, ki so jih izpeljali kraja- ni zbelovske krajevne skup- nosti, gotovo ne moremo mi- mo njihovega novega Doma občanov. Nekako pred peti- mi leti se je porodila misel,.| da bi zgradili dom, v kate- rem bi našle svoj prostor družbenopolitične in druž- bene organizacije kraja, v ka- terem bi bil tudi krajevni urad in morda še kaj. Rečeno - storjeno! Postavili so režij- ski odbor, za njego\'ega predse'dnika pa Leopolda Rozmana. In ko so sploh za- čeli načrtovati gradnjo, so se že domenili, da bodo Dom občanov postavili z lastnim denarjemi in lastnim deblom. Priskrbeli so les, zbrali de- nar za potreben gradbeni material in sami delali, dela- li. Pa ne vsi! Čeprav so dom gradili sredi Zbelovega, so ga gradili zgolj prebivalci Spodnjih' Laž, Podpeči in Zbelovske gore. Celo pohoi ski kmetje so pomagali p' gradnji, saj so podarili Zbe- lovčanom za milijon in .šest- sto petdeset tisoč starih di-' narjev lesa. Kakorkoli že, dom je bil zgrajen lani pozno jeseni. Se- veda pa se je kmalu porodil" vprašanje, od kod dobili de- nar za njegovo notranjo ure ditev, za nakup pohišt\a? bojazen je bila odveč. P''' dnim krajanom so primakni- li enajst milijonov starih d'' narjev iz referendum.^keg^' denarja občine Slovenski Konjice, da so lahko kup''' potrebno opremo. Dom ob- čanov so slovesno odprli f'*^ lanskem Dnevu republike. KDOR MOČNO ŽELI, TUDI DOBI? Kljub temu, da so si \' zbe; lovski krajevni skupnost' prebivalci uredili vodo^o; dno omrežje, elektrifieii'''' v.se vasi, da so napeljali tele- fone v trideset hiš, domala uredili kanalizacijo, si posta- vili Dom občanov, da so Kljub temu, da imajo občani zbelovske krajevne skup- nosti velike načrte, kako še lepše urediti in razviti svoj kraj, je trenutno njihov poglavitni problem osnovna šola. Hiša, v kateri sta dva mešana razreda osnovnošol- cev (1. in 3. ter 2. in 4. razred), se namreč že močno maje. In vse kaže, da bo lahko le še letos nudila pičlo gosto- ljubje ukaželjnim zbelovskim glavicam. Strokovni ogled gradbenih delavcev je tiarnreč pokazal, da se hiša učeno- sti močno maje, da je celo nevarna malim osnovnošol- cem. Nujno jo bo zato treba že letos nekako podpreti, da bo zdržala šolski živ-žav, že prihodnje leto pa bo treba ukreniti kaj drugega. Zbelovčani se navdušujejo nad novogradnjo, ki bi za več let rešila tako imenovan šolski problem. Zraven bi radi dobili tudi oddelek otroškega varstva, kajti mladih ljudi je v zbelovski krajevni skup- nosti veliko, zato pa je tudi otrok vsako leto več. Z novogradnjo bi tako rešili dva problema na en mah. medtem ko bi morebitna adaptacija sedanjega šolskega poslopja problem le odložila. Sicer pa se še nič točnega ne ve, kako bodo rešili problem šole v Zbelovem. Menda bodo v kratkem skli- cali sestanek krajevnih veljakov skupaj s predstavniki konjiških interesnih skupnosti, skupščine občine in drugih vodilnih delavcev, da bi vsi skupaj poiskali naj- bolj ustrezno rešitev. Vsekakor pa Zbelovčani vztrajajo,- da bi morali šolo obnoviti ali na novo zgraditi čimprej. In seveda je njihova sitnost pri tem več kot razumljiva, saj v majavo šolsko poslopje vsak dan vstopajo njihovi otroci. iUPNOST ZBELOVO rSLMKI ^elovske krajevne skupnosti vložili v gradnjo leti uredili dva mostova i Dravinjo, da so dobili eiircjeno samfipostrežno rovino, asfaltirali igrišče za icreacijo predvsem mladi- in ob tem postorili še več ugih drobnih, a pomemb- h del, so njihove želje še like. In prav je tako, saj imenijo interesi in želje ob- nov - če so seveda veliki in [ločni ti interesi - gibalo ■hernega kraja, sleherne tupnci.sti. prav zato že sedaj temelj i- razmišljajo vnaprej. Pri- avili so osnutek srednje- čnega programa razvoja lajevne skupnosti, v kate- ra so vpletli vse svoje po- ibe, interese, pa tudi želje. pr\'i vrsti se njihova skrb li okoli šole. Majavo stav- bo treba nekako popravi- zatrjujejo. Se raje pa jo na- mestiti z novo, v kateri bo- zračne učilnice in morda di oddelek otroškega var- la. Zelje se jim vrtijo tudi v m z Gasilskim domom, prav so starega šele pred kaj Ifti obnovili zatrjujejo, ne ustreza potrebam agil- ga gasilskega društva. Ža- bi radi do leta 1981 posta- inov Gasilski dom ter ta- proslavili 50-letnico ob- )ja in delovanja društva. Z cijo zbiranja denarja so že čeli, menda pa bo za novo- adnjo primaknila nekaj bistev tudi Požarna skup- st konjiške občine. 3m>da v nobeni krajevni upnosti ne pozabijo pri na- lovanju na ceste, tako tudi ^belovski nanje niso poza- li Za sedemnajst kilome- 5vimajo cest, ki jih morajo 'drževati, pa čeprav jih je le M kilometrov kategorizi- "ih kot občinske ceste. Prav zaradi tega nesorazmer- ja dobivajo v krajevni skup- nosti dve tretjini manj de- narja iz proračuna in težko karkoli postorijo pri urejeva- nju cest. Sedaj so že oddali vlogo na skupščino občine Slovenske Konjice in v njej prosili, da bi vseh sede- mnajst kilometrov cest pre- kategorizirali v občinske. Ta- ko bi lahko v naslednjih letih popravili in uredili še marsi- katero cestišče, ki ga doslej zaradi pomanjkanja denarja niso mogli. Ob tem pa upajo, da bodo v naslednjih letih zbrali sami ali pa s pomočjo širše družbene skupnosti do- volj denarja za ureditev tret- jega mostu čez Dravinjo, ki ob Gasilskem domu v Zbelo- vem pelje proti Zbelovski gori in Dolam. Zbelovčani se tudi zaveda- jo, kje tiči danes vir napred- ka slehernega kraja. Zato so njihove želje tesno povezane z mislijo, kako bi v Zbelovo pripeljali vsaj majhen indu- strijski obrat. Kraj ima do- bro cestno povezavo z večji- mi središči, tudi delavcev je na voljo, pravijo v Zbelo- vem. Toda - bodo znali svoj interes in svoje želje prenesti na prava ušesa? DA JE V SLOGI MOČ, 'ilbelSvo^l^ dobra krajevna skupnost, v kateri je mnogo pridnih in požrtvovalnih lju- di. A resnici na ljubo velja povedati, da tudi tisti ljudje, ki so vsak zase požrtvovalni in želijo v kraju marsikaj na- rediti, ne najdejo vedno skupnega jezika. Nedvomno je prav, da se v krajevnih skupnostih krešejo mnenja o tem ali onem problemu, o ureditvi tega ali onega objek- ta. Da vsakdo pove, kaj meni o tem ali onem. Drugače pa je, ko se večina krajanov do- govori za skupno akcijo. Te- daj se pač morajo tudi tisti, ki imajo sicer drugačne po- glede na problem, podrediti večini. Vsaj moralo bi biti ta- ko. Kajti vedno znova pou- darjamo v naši družbi, da moramo ožje interese posa- meznikov podrejati intere- som širše skupnosti. V zbelovski krajevni skup- nosti pa tega niso znali nare- diti, da bi vsi skupaj združili moči ter zadovoljili interes, ki ga je pokazala večina kra- janov. Dober primer za to je t>ila gradnja Doma občanov, ki so ga z udarniškim delom postavljali okoliški prebival- ci v središču Zbelovega. Kdo ve zakaj prav krajani iz Zbe- lovega niso uvideli potrebe po večnamenskem prostoru, kjer bi se lahko sestajali, de- lali, se morebiti tudi pozaba- vali? Kako niso uvideli te po- trebe, ko pa so se vse družbe- nopolitične in druge organi- zacije zaradi pomanjkanja ustreznega prostora sestajale kar po domovih? In od kod sedaj želja, da bi tudi v no- vem Gasilskem domu, ki ga želijo zgraditi do leta 1981, uredili večnamenski prostor. Verjetno bodo morali na ta vprašanja odgovorili občani sami. Pa ne nam. Bolje bo, če si odkrito pogledajo v oči sa- mi med seboj. Kajti rek, da je v slogi moč, ni fraza. In ško- da bi bilo, da bi zaradi neslo- ge, ki ji gotovo botruje tudi nečimrnost posameznikov, zavrli sicer hiter razcvet pre- lepega kraja. DAMJANA STAMEJClČ DRAGO MEDVED LEOPOLD ROZMAN; pred- sednik sveta krajevne skup- nosti Zbelovo: »V zadnjih letih smo v naši krajevni skupnosti postorili marsi- kaj. Vendar želimo v pri- hodnje še več, naša največja skrb pa je šola, kije sedaj že čisto dotrajana.« ZVONKO MARZIDOVŠEK. sekretar osnovne organiza- cije ZK v krajevni skupno- sti Zbelovo: »Poudariti mo- ram, da je naša organizacija predvsem v zadnjem času polno zaživela. Enajst ko- munistov nas je, ki se vklju- čujemo v vse akcije v kraju, tako v družbenopolitične, kot tudi v delovne.« LEOPOLD AJDNIK, tajnik krajevne skupnosti Zbelo- vo: »Lep občutek, da se kra- jevna skupnost, v kateri ži- vimo, iz dneva v dan lepša, da se razvija. Naša želja pa je, da bi v prihodnje zažive- la pri nas tudi industrija, da bi tako imeli še več možno- sti za nadaljnji razvoj.« Zbelovo je od Slovenskih Konjic oddaljeno 10 km in leži na 268 m nadmor- ske višine. Na zahodni strani vasi je stal do zadnje vojne spodnji ali novi zbelovski grad, ki je bil najprej lesen, med leti 1515 in 1518 pa so ga pozidali. Kot naslednik starega zbelovskega gradu je postal sedež gospoščine in dežel- nega sodišča do leta 1848. Stavbno malo pomembno graščino so lastnika Hafenrichterji leta 1906 predelali v stolarno in nato v barvarno. To je bilo na mestu, kjer danes še stoji tudi stara šola (o kateri obširneje pišemo v tem zapisu o Zbelovem. Pouk se je v Zbelovem začel 1949 leta v gostilni in leta 1955 v sedanji šoli, ki so ji dnevi šteti. Pri Zbelovem je viadukt čez Dravinjo, kjer je tekla ozkotirna konjiška železnica. Zbelovo je izhodišče za izlete na Ljubično (518m). Na griču severno od vasi so sledovi neolitske naselbine z najdbami kaninitega orodja in ostanki glinastih posod. Na šoli leta 1964 odkrili spominsko ploščo padlim borcem. Nova plošča je zdaj na novozgraje- nem domu občanov. občanov so prebivalci zbelovske krajevne skupnosti gradili skoraj pet let. Pa nič ^^^dnega, saj so sami zbirali potreben denar in gradbeni ma terial zanj, v gradnjo pa *^^ili tudi 1380 udarniških ur. »PRI JEZIKU SEM PA DOBER!« Zatekli smo ga, ko je rav- nokar stal na lestvi, prislo- njeni na hišo. Urno je vihtel kladivo, ko je skupaj z ne- kim možakom popravljal streho. Verjetno prizor ne bi bil nič čudnega, če ne bi imel Franc Leskovar že 81 križev na svojih plečih in če ne bi bil najstarejši občan v kra- jevni skupnosti Zbelovo. Sicer pa stanuje v Spod- njih Lažah, kamor se je pri- ženil pred petdeset in več le- ti. Rodil pa se je v Kolačnem pri Jerneju, le nekaj kilome- trov stran od sedanjega do- ma. Že kot sedemnajstletni fant je moral v svet. V svoj neusmiljen vrtinec ga je po- tegnila prva svetovna vojna in ga pognala na krvavo So- ško fronto. Grdi so spomini Franca Leskovarja na ta neu- smiljen čas, grdi tudi zaradi bolezni, ki se ga je lotila ne- kaj mesecev pred koncem vojne. Malarijo je dobil, se proti njej zdravil na Morav- skem in se z njo vrnil po kon- cu prve vojne domov v Ko- lačno. Zdelala ga je ta potuh- njena bolezen, mu pila živ- ljenjske sokove in ga poti- skala v malodušje. A nekega dne... da, tistega dne leta 1918 se je nekaj pretrgalo. Domov k Francu Leskovar- ju, še vsemu bolehnemu je prišel stražnik, znanec. Po- vedal je, kaj in kako se godi Slovencem na Koroškem. Da hočejo Avstrijci tja do Drave! O, ne, si je dejal Franc, to pa ne! Že naslednji dan je odšel v Celje, kjer se je prepustil preiskujočim ro- kam zdravnika. Ni mu dovo- lil, da bi oblekel vojaško suk- njo. A že čez teden dni je bil zdrav. Javil se je v celjski vo- jašnici kot prostovoljec - bo- rec za severno mejo. »Osem mesecev sem ostal v Črni na Koroškem, kamor sem pripeljal dva bataljona prostovoljcev iz Maribora. Hudo je bilo, pa vendar smo vztrajali. Največje razočara- nje pa smo vsi borci generala Maistra doživeli po plebisci- tu leta 1920. Kajti spoznali smo, da so bile vse naše žrtve zaman.« V času med obema vojna- ma je Franc Leskovar začel novo življenje. Zaposlil se je na železnici v Zagrebu, se čez osem let vrnil domov, se oženil v Spodnje Laže, pre- bolel nekaj težkih in zahrbt- nih bolezni ter zato dobil službo na železnici v Poljča- nah. To pa je bilo tako rekoč na pragu doma. Toda - kaj malo časa je Franc Leskovar sam usmerjal svoje življenje. Privihrala je druga svetovna in ga zopet pahnila v vrtinec svojih grozot. Ostal je na že- leznici v Poljčanah ter po svojih močeh pomagal parti- zanom. Predvsem pa jih je obveščal o gibanju sovražni- ka in njegovih pomagačev. »Kmalu po vojni sem se moral upokojiti,« pripovedu- je Franc Leskovar. »Dvain-^ petdesetega leta je to bilo. Pa mi res ni bilo žal za službo! Ko bi vi vedeli, koliko dela me je čakalo doma! Pa ne mislim samo na svojo hišo. Doma, v Lažah, v krajevni skupnosti mislim. Bil sem namreč prvi predsednik tu v Zbelovem in takoj po vojni nas je čakalo mnogo dela. Predvsem pa smo se ubadali z elektrifikacijo vasi, pa s po- pravilom mostov, cest« Leskovarjev ata je bil vse- skozi eden najbolj aktivnih krajanov v zbelovski krajev- ni skupnosti. Zaradi velike- ga ugleda, ki ga je užival pri sosedih, je bil član tedaj še loškega poravnalnega sveta, sodeloval pa je domala v vseh akcijah, ki jih je pri- pravljala in izvajala krajevna skupnost. Leta 1960 ga je za požrtvovalno delo odlikoval tovariš Tito z Redom dela HI. reda, lani - ob njegovi 80. obletnici - pa so mu v zbe- lovski krajevni skupnosti dali priznanje za dolgoletno in požrtvovalno delo. Danes pomaga Franc Le- skovar pač toliko kolikor zmore. In zmore še veh ko, saj kljub temu, da je droban in navidez slaboten, skriva v sebi veliko življenjske moči. In tudi sam pravi, da se do- bro počuti. »Najbolj dober pa sem pri jeziku,« zatrjuje. »Ta me zlepa ne pusti na ce- dilu!« In res je, kar pravi o sebi. Kot bi mignil sta v razgovoru z njim minili dve uri. Škoda le, da jih delovniku ni bilo moč ukrasti še več. 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 30. avgust 1979 ZBELOVSKA GORCA KOREN GLOBOKO V ZEMUl Franc Koren kmetu je od 1934. leta dalje Zbelovska gorca je vedno bolj zanimiva za tiste, ki so na njenih sončnih rebrih odkrili odlična mesta za vi- kend in kakšno krpico vino- grada, da bo na mizi res pra- vo vino. Kmetija Franca Korena pa zre v ta strmi svet z nekoliko drugačnega zornega kota. Lepoto pa tu- di zahtevnost pokrajine drugače občuti. Razlika je v tem, da mu življenje na sve- žem zraku ni konjiček za za- bavo in rekreacijo, ampak eksistenčna danost. Njegova veUka hiša nosi številko 73. Sem se je 1934. leta priženil in z ženo Štefko sta pričela ustvarjati dom. Toda nič kaj rožnato ni kaza- lo, zemlje ni bilo veliko. Pa se je Franc Koren odpravil v Belgijo rudarit, kjer je ostal vse do začetka druge svetov- ne vojne. Takoj po osvoboditvi se je vključil v delo zadruge. Delo na kmetiji ga je vezalo, bilo je tudi malce lažje, saj je v letih, ko je kopal premog v Belgiji, marljivo pošiljal do- mov tudi denar in z nekaj več cvenka se je dalo tudi na kmetiji marsikaj preurediti, tako da je že osnova bila mal- ce lažja. Kmalu je tudi spoz- nal, da je treba z zemljo umno delati in ne dopustiti, da grunt nekontrolirano za- gospodari nad kmetom. Zdaj je že vrsto let koope- rant konjiške zadruge in je s tem sodelov;injem zelo zado- voljen. Sedem otrok je izšlo iz njegovega toplega doma. Sin Jože je ostal doma za na- slednika, a z očetom že sedaj nekako po polovici gospoda- rita, v najbolj strateških od- ločitvah pa sta kot eno. Kme- tija ima danes 20 ha zemlje, od tega 15 obdelovalne, osta- lo je gozd, 1 ha pa predstav- lja žlahtna trta, ki daje toliko dobrega vinca, da domači ni- so žejni pa tudi za prodajo ga nekaj ostane. V hlevu se trenutno stiska 24 glav živine in le bežen po- gled pod tople oboke razkri- je, da bo potrebno kmalu mi- sliti na razširitev. Saj bi va- njo pogumneje zakoračili, pa kaj ko so cene živine tako nestimulativne. Najdražja so umetna gnojila in škropiva, da o krmilih niti ne govori- mo. Pri kmetijski zadrugi so dobili regres za krmilo in to jim je mnogo pomenilo. Or- ganizirali so jim tudi brez- plačen veterinarski pregled živine in sploh je Franc Ko- ren zadovoljen s sodelova- njem konjiške kmetijske za- druge. Zdaj imajo v hiši tudi telefon in so že večkrat lahko klicali veterinarja. Pri hiši je seveda tudi nepogrešljiv traktor in samonakladalka, 2 silosa. Franc je tudi v strojni skupnosti, le to je škoda, ker je njen sedež preveč odda- ljen, saj so stroji »nastanje- ni« v Zičah in bi si kmetje Zbelovske gorce želeli imeti stroje kje bliže. Pri Korenovih dajejo mle- karice 40 do 50 litrov mleka dnevno, zbiralnice pa nimajo svoje in morajo mleko voziti v Zbelovo. Tudi to bi radi uredili. Preglavice jim dela tudi divjad, saj prihajajo na ■ obisk" divje svinje in srnjad. Te je posebno v zad- njem času kar precej. V bliži- ni Korenove hiše bodo "po- stavili tudi novo trafo posta- jo, saj imajo sedaj v Zbelov- ski gorci izredno slab elek- trični tok. Korenova hiša je velika in lepa. Gospodar Franc se več- krat zna hudomušno nasme- hniti in v tem smehu je kljub njegovim letom, ki jih niti ni tako malo, vendarle prava mera optimizma. Tudi sin Jože ni omahljivec; ko je tre- ba poprijeti za delo, še manj. To sta dva trdna stebra kme- tije, dva »korena« globoko v zemlji, ki jo spoštujeta, a se ji tudi ne dasta ugnati. Franc in Štefka Koren imata 22 vnukov in 2 pravnuka. Vsi res ne bodo ostali na zemlji, toda oče in ded sta jim pri- pravila dovolj vabljivo osno- vo, da bodo, ko bodo odrasli, lahko spoznali, da je zemlja zibelka vsega in da je kme- to\anje opravljanje spoštlji- vega, pa čeprav trdega dela. D. MEDVED Jože in Franc Koren pred dilemo: »Bo hlev dovolj velik za nove načrte in kako bo s cenami...?« VELENJE PRIDOBIVANJE ZEMUlŠČ Načrtujejo več melioracij. Letos slabši pridelek. v velenjski občini so dobri pogoji za preu- smerjanje kmetij v živi- norejo. Vsako leto preu- smerijo do 15 kmetij, ki lahko pri temeljni organi- zaciji kooperantov pod ugodnimi pogoji najame- jo kredite. Kmetom po- magajo tudi s stanovanj- skimi krediti, saj ni vsee- no, če ob sodobnem hle- vu stoji dotrajano poslop- je. Posebno pozornost na- menjajo višinskim kmeti- jam, saj bi radi ljudi zadr- žali na teh izredno po- membnih področjih. Se- veda jih bo za njihovo de- lo treba primerno stimuli- rati. Tudi v velenjski občini se srečujejo s problemom izgube kmetijskih povr- šin. To poskušajo nado- mestiti z melioracijami. Tako bodo v kratkem me- liorirali v Paski vasi 30 hektarjev kmetijskih po- vršin, jeseni še nadaljnih 30 v Ravnah. Pripravljajo pa že načrte za melioraciji v Topolščici (20 ha) ter v Šentilju (100 ha). In še to: Zaradi neugo- dnih vremenskih razmer bo letošnji pridelek na vseh področjih slabši kot so načrtovali. To pa seve- da ne sme botrovati pesi- mizmu. Konec koncev so tudi v občini Velenje šte- vilne možnosti za okrepi- tev kmetijske dejavnosti, ki jih bo treba seveda iz- koristiti. TONEVRABL KOMENTAR SRCE IN PAMET SE RAZHAJATA Srce mi pravi, da pšenice ne smem dajati živini. Potrebna je za kruh, ki smo ga včasih veliko prestra- dali. Pamet - tudi iz ust kmetijskih strokovnjakov in drugih gospodarstvenikov - pa pravi, da je pšenica cenejša krma za živino kot koruza. Ali naj torej poslu- šam srce ali pamet? Tako razmišlja pošten in resen kmetovalec. Mnogi pa so se že odločili. V Vojvodini so kmetje letos shra- nili v svojih kaščah več pšenice kot prejšnja leta, ko so je pridelali veliko več. V Srbiji, kjer je tudi veliko pridelajo, so je prodali zelo malo. V Sloveniji so je odkupih veliko manj, kot so načrtovali. Pšenice sicer še niso pokrmili. Veliko je bo čakalo na ustreznejšo ceno do prihodnje pomladi. Nekateri kmetje pa se bodo menda odločili ali za prodajo ali krmljenje živine ob letošnjem obiranju koruze. Odločitev ne bo odvisna le od bogatega pridelka ko- ruze, temveč veliko bolj od cene, ali bo koruza končno le cenejša kot pšenica, kot nekateri že napovedujejo. Računajo, da bo letos veliko koruze. Slišati je pred- loge, da je treba kmalu pripraviti vse potrebno za nakup velikih rezerv in izvoz. Manj se ve, kakšna bo cena nove koruze. Sedanja je še vedno precej višja od., pšenice. Z zamrznitvijo cen v začetku avgusta ji ni moč do živega. Maksimalna ali najvišja cena pa še ni dolo- čena kot npr. za pšenico 4 do 4,40 din za kilogram in 20 par dodatka za skladiščenje do prihodnje pomladi. Zakaj ni moč cene koruze »»maksimirati« kot npr. pšenice? Ali obe pustiti, da se usklajata na trgu? AU je med niima taka razlika, da tega ne dovoljuje? Pšenica je bila vedno namenjena za kruh in potico, zato je bila dražja kot koruza. Koruza je služila za polento in tako nadomeščala kruh, kadar ga je bilo premalo. Le presežek koruze je bil namenjen za živino, v glavnem za prašiče. V povojnem času se je veliko spremenilo. Na bolje pa tudi na slabše. Ker ljudem ni potrebno toliko ko- ruze kot pred desetletji za polento, so je več pokrmili živini. Ko so se prašiči dobro prodajali, je porasla tudi cena koruze. Ko je postala dražja kot pšenica, so mnogi kmetovalci začeli krmiti živino s krušnim žitom. Temu se je srce sicer upiralo, toda spodbujala je pamet - gospodarski račun. Zakaj pšenica nima višje cene kot koruza, če je po- membnejša za prehrano ljudi? Tako sprašujejo tisti, ki se jim oglaša vest, ko jo dajejo živini. Kako pa pomir- jajo svojo vest tisti, ki pomagajo oblikovati tako neus- kladene cene? Kaže, da se ne ravnajo niti po srcu niti po zdravi pameti. Kako naj jih potem razumejo kmetje in kmetijski delavci, ko jih ne morejo še mnogi gospo- darstveniki? JOŽE PETEK i MIROSAN DOBRO RODILO Pričakujejo 2800 ton jabolk Letošnje leto je bilo za sa- dje dokaj 'ugodno, zato sa- djarji pričakujejo dobro leti- no. Med največje plantaže ja- bolk v Sloveniji sodi tudi Mi- rosan, ki je TOZD Kmetij- skega kombinata Hmezad Žalec. Obsega 132 ha plan- taž, od tega ima 128 ha ja- bolk, in po dva ha visenj in hrušk. Imajo tudi šest ha drevesnic, kjer vzgajajo sa- dne sadike za lastne potrebe in za prodajo. Letno vzgojijo okoli 120 tisoč raznih sadnih sadik. Kakšna pa bo letošnja leti- na nam je vodja TOZD Miro- san ing. Vid Korber takole pripovedoval: »Obrali smo že kake tri vagone visenj in štiri vagone zgodnjih jabolk. Sicer smo s plantažami kar zadovoljni, čeprav nam je precej skrbi prizadejal sneg in pozeba v začetku maja ter pozneje suša. Kljub temu se je vreme pozneje uredilo, ta- ko, da je bilo dovolj vlage in toplote potrebne za ugodno rast drevja in razvoj plodov. Škropili smo doslej štiri- najstkrat, zadnje škropljenje bomo opravili te dni. Največ- ja nevarnost okužb sadnega drevja z raznimi boleznimi pa je bila aprila in maja, ta- krat smo tudi škropili vsak teden. Sedaj je sadje skoraj zrelo, okrog desetega sep- tembra bomo pričeli z obira- njem zlate pramene, nato pa bomo pričeli z obiranjem na- ših glavnih sort jonatana in zlatega delišesa. Ker tega de- la ne zmoremo sami, nam bo priskočilo na pomoč kakih 150 sezonskih delavcev. Ra- čunamo, da bomo obrali od 2500 do 2800 ton, s čemer smo lahko vsekakor zado- voljni, saj že nekaj let zapo- vrstjo ugotavljamo, da se je naša proizvodnja stabilizira- la in da pridelamo povpreč- no 25 ton na ha, kar je za. naše razmere dobro.« TONE TAVČAR Albin Stepišnik Franc Mahor Leopold Verdev Leopold Babic MED HMELJARJI PRIDELEK HMEUA JE MANJŠI Tega sta najbolj krivi suša v mesecu maju, pozneje pa še toča s ponedeljkom se je priče- lo obiranje hmelja v Savinj- ski dolini pa tudi drugod, kjer ga pridelujejo. Letos so načrtovah, da ga bodo pride- lali od 2600 do 2800 ton. Žal hmelja ne bo toliko, o vzro- kih in o pridelku pa so pove- dali hmeljarji takolw: ALBIN STEPISNIK iz Tr- nave: »»Hmeljarji letos nismo posebno zadovoljni s pridel- kom, ker sta nam ga okrnila suša in toča. Je že tako, da je vse prizadevanje zaman, če je vreme neugodno. Na 2,30 ha gojim golding, ki je še ve- dno zelo priznan, čeprav je ta sorta zelo stara in atlas, ki dozori nekoliko pozneje.« FRANC MAHOR iz Pari- želj: »»Imam skupaj 1,30 ha hmeljišč na katerem gojim sorte in sicer golding, auroro in atlas. Že maja je hmelj precej prizadela suša, kasne- je mi ga je na enem hmelji- šču poškodovala toča, tako, da bo pridelek za kakih 20 odstotkov manjši kot bi bil sicer.« LEOPOLD VERDEV iz Šempetra: ■> Hmelj arim že dolga leta, sedaj pa imam dva manjša nasada, kakih 3000 sadik. Sem med tistimi redkimi, ki imajo hmelj še na hmeljevkah, hmelj pa obira- mo ročno. Mi smo pričeli že v soboto, to pa predvsem za- radi tega, ker imam samo do- mače obiralce. Pridelek pa bo seveda letos manjši kot lani«. LEOPOLD BABIC iz Roj: »>Z obiranjem smo pričeli že v soboto in sicer strojno. Imam manjši obiralni stroj, tako, da nisem odvisen od drugih. Zaenkrat gojim na enem hektarju samo gol- ding. Skoda, da vreme v me- secu maju ni bilo primerno, hmelja bo precej manj kot smo pričakovali.« Tekst in foto: T. TAVCAH št. 34 - 30. avgust 1979 NOVI TEDNIK-stran 15 85 LET EMA 08 SPOMINIH HITENAČRTI NAPREJ Slabo vreme ni moglo skaliti ponosa v srcih! Pokrovitelj in častni gost letošnjega jubileja EMO je bil Franc Leskošek-Luka. EMO 25. avgusta 1950 je bi- 1^ prva seja delavskega sveta EMO Celje. Deve- tindvajset let po tem do- godku so se poleg delav- cev EMO zbrali na Grič- ku tudi častni člani DS, prvi komandant sloven- ske partizanske vojske in član predsedstva SFRJ Franc Leskošek- Luka, ki je nekdaj delal v Emu. Tudi narodni he- roj Peter Stante-Skala, je delal v tej delovni or- ganizaciji in bil na so- botni slovesnosti. Poleg njiju pa še predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj-Rudi, član pred- sedstva SRS Tone Bole in Andrej Marine. Zara- di slabega vremena so v soboto dopoldne pripra- vili le krajši kulturni program. Kljub temu pa ni bilo nič manj slove- sno. Kajti tisto, kar lju- dje čutijo in nosijo s sa- bo v srcu, še zlasti pa ob takšnih priložnostih, ko misli in spomini uhajajo leta nazaj, ne more niče- sar skaliti. Še tako moč- no deževje ne. 85 let Ema. Tu so se rojevale in v praksi uresničevale re- volucionarne misli, tu je svoje kali poganjalo na- predno delavsko giba- nje, tudi tu je nastajalo novo Celje. Proslavljanje 85-letnice Ema ni bilo le en dan. Po- teka vse leto, pa čeprav ne mislimo le na velike prireditve in propagan- dno aktivnost. Delavci so se samoupravno dogovo- rili, da je najbolj primer- na oblika proslavitve nji- hovih delovnih jubilejev v uresničevanju vseh de- lovnih nalog, ki so si jih v tem letu zastavili. Vse to pa je opredeljeno v teko- čih letnih planih TOZD in ukrepih za uresničitev teh načrtov. ROJSTNO LETO 1894 Odveč bi bilo pisati o prehojeni poti delovne organizacije EMO iz Ce- lja. O tem je bilo poveda- nih in zapisanih že nešte- to besed. Pa vendarle ni odveč, če tokrat še enkrat omenimo nekaj bistvenih značilnosti dosedarjjega razvoja. Delovno organizacijo je leta 1894 ustanovil prise- ljenec iz Westfalije Adolf Westen. 2e od samega za- četka je zanjo značilen stalen in hiter razvoj, izboljševanje tehnologije in osvajanje novih proiz- vodov, kljub težavam, ki so nemalokrat nastopile. Kaj vse je nastajalo v pro- izvodnih obratih od za- četka do danes? Težko je našteti vse, nekaj bistve- nih stvari pa vendarle lahko omenimo: - nove vrste posode - orodja - radiatorji - kotli - odpreski - avtokolesa - sanitarni proizvodi - štedilniki, peči, ka- mini - kontejnerji - silosi - kesoni - klimatske naprave - moderne energet- ske naprave ODMEV PO VSEM SVETU Delovna organizacija, pravi glavni direktor- EMO Franci Gazvoda, je bila v vsem dosedanjem razvoju široko vključena v poslovna dogajanja v svetu. Pred vojno je imela proizvodne obrate po vsej Evropi, izdelki pa so po- tovali tudi na druge celi- ne. Po drugi svetovni voj- ni je EMO ves čas med največjimi izvozniki v Ju- goslaviji. Z veliko volje in nesebičnosti so delavci EMO sodelovali pri obno- vi domovine, bitka za sa- moupravljanje in široko demokratizacijo odloča- nja pa je ena od temeljnih značilnosti razvoja od- nosov v kolektivu. Ob tem pa seveda ne gre po- zabiti, da se EMO ne mo- re pohvaliti z večjo uspeš- nostjo pri izpeljavi for- malnih integracij. Kljub temu pa postaja to odprt kolektiv s široko paleto poslovnih prijateljev ne le v Sloveniji in Jugosla- viji, pač pa tudi v svetu. Dosedanji razvoj pred- stavlja za ta kolektiv mnogo dobrih izkušenj in seveda tudi obilico težav, ki so se nabrale ob zaple- tenem razvoju. Danes je EMO kombinat z razveja- nim proizvodnim progra- mom, raznovrstnimi mar- ketinškimi značilnostmi posameznih proizvodnih sklopov... BITKA ZA URESNIČITEV NAČRTOV Med nalogami velja na prvem mestu omeniti bit- ko za uresničitev letoš- njih planskih nalog. Ob začetku leta so jih tako vsklajevali, da zagotavlja- jo za vse TOZD vsaj zado- voljive poslovne rezul- tate. Drugo je področje ra- zvojne usposobitve de- lovne organizacije. Bitka za razvoj samoupravnih odnosov je neposredno vtkana v njihova celo- kupna prizadevanja. Se- veda je tu še enotnost, po- vezanost in konkretna mobilitacija vseh delav- cev na čelu z družbenopo- litičnimi organizacijami in zvezo komunistov. Ne bo odveč, če se še enkrat ozremo na letošnje polletne rezultate. Celot- ni prihodek v letošnjih šestih mesecih je znašal 964 milijonov dinarjev ali 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lansko leto. Dohodek v višini 313 milijonov je bil večji za 16 odstotkov, čisti dohodek za 17, ostanek za sklade za 39 odstotkov, število zaposlenih pa se je zmanj- šalo za tri odstotke. Plan izvoza so presegli za se- dem odstotkov in s peti- mi milijoni dolarjev izvo- za celo več izvozili kot uvozili. V Emu pravijo, da rezultati niso slabi. vendar z njimi vseeno ni- so zadovoljni. Vsako od- stopanje od letno načrto- vanih rezultatov ob izčr- panih rezervah bi pred- stavljalo nevarnost, da bi še kar naprej poslovali na robu donosnosti. Se pose- bej, če ob vsem skupaj pomislimo še na pogoje gospodarjenja v letošnji drugi polovici. Na področju usposodo- bitve delovne organizaci- je ne moremo mimo ne- katerih naložb. Za letoš- nji Dan žena so odprli no- vo jedilnico. Septembra bo končan elaborat za prvo fazo sanacije razmer v največji TOZD Posoda. Za tovarno energetskih naprav v Šentjurju so pri- pravljene vse osnove za pričetek gradnje, pa tudi elaborat za obnovitev TOZD Tobi, bo po vsej verjetnosti končan letos. Za TOZD Frite prizade- vanja za naložbo skupaj s tujim partnerjem ven- darle napredujejo. Opre- deliti bo treba še usodo TOZD Opreski. Pomembne premike so letos dosegli na področju samoupravne organizira- nosti. Do konca leta naj bi dokončno opredelili ra- zvojni koncept samo- upravne organiziranosti. Vsebinska izhodišča so že znana: nadaljnja krepitev vloge delavca v TOZD in skupnih službah preko uveljavljanja delegatskih razmerij znotraj delovne organizacije in širših aso- ciacij. Spomini delavcev EMO so hiteli leta nazaj, v srcih pa je tlelo prepričanje:] Uresničiti bo treba zadane načrte. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 30. avgust 1979 ENA ŠKOTSKA IN DVE IRSKI ROMANTIKA S PRIOKUSOM NASILJA Pravijo, da zelenilo koristi očem. Da je lahko tudi čudo- vito lepo, pa pravijo tisti, ki so kdajkoli bili na zelenem otoku, Irski. Irska je bržkone najbolj zelena dežela na vse manj zelenem svetu. In ker jo to dela turistično privlačno, je vsako poletje tu mala mno- žica turistov z vseh vetrov, ki želijo spoznati še Irsko izza turističnih prospektov. Irska je deži'la brez Eiflovega stol- pa, Kolo.seu/na in bikoborb, njena znamenitost je neo- skrunjena narava. Zame, za jugoslovanskega turista, utegne biti še posebno zani- miva, kajti to je tista zaho- dnoevropska dežela, kamor najmanj potujemo. Zaradi dveh morij, ki sta vmes. Dra- gih trajektov. Do nedavnega smo potrebovali tudi vizum. Pa vendar je Irska ena najlep- ših evropskih dežel. Sicer pa o njej vemo tako malo, da jo komaj poznamo. Strašno čudno je vreme nad tem Irskim morjem. Me- gleno in vetrovno, sem zapi- sal v popotni dnevnik. Pre- den trajekt zapusti Stranraer na Škotskem, sei prepustimo temeljitejšemu -carinske- mu« pregledu, čeprav je on- kraj kamor smo namenjeni tudi Velika Britanija, s to ra- zliko, da tam ni več Škotska, pač pa nemirna provinca Se- verna Irska, Ulster. 2e v stra- nraerskem pristanišču začne- mo brati opozorila, naj se va- rujemo prtljage brez lastnika in tako dalje. Ob vsem že kar nekako pozabljam na lepote Škotske, ki sem jih opazoval minule dni. Edinburgh, eno najlepših mest sploh, ki je škotska prestolnica. Enkrat- na lega. Kljub že pregovorni škotski skoposti je spomenik velikemu literatu VValterju Scottu z zvonikom naravnost monumentalen in od daleč sem pomislil, da gre za kate- dralo. Sicer pa od hongkong- škega študenta, ki je tu na počitniškim delu, izvem, da je tisto o škotski skoposti an- gleško maslo in da Skoti pri- povedujejo iste šale o Angle- žih. Da pa tudi Irci in Angleži ne zobajo češenj za isto mizo, se pa tudi ve. Viskija na Škotskem nisem poskusil., pa tudi nobenega Škota v kiltu, karirastem kri- lu, nisem videl, četudi je bil v Edinburghu mednarodni kulturni teden v največjem zagonu. V Glasgowu, največ- jem škotskem mestu, še manj. Na Škotsko višavje, kjer se je ustavil čas pred sto leti in kjer »živi« v Loch Nes- su grda Nessie, pa nisem utegnil. Pa nič zato, kajti lah- kovernežev, ki ki derejo ob obale Loch Nessa se ne zmanjka in tako »Scotish Tourist Board" zaradi moje odločitve ni bila preveč priza- deta. Dodobra pa sem se nau- žil čudovite škotske pokraji- ne, tiste znamenito zelene, ki postane takšna ob dotiku z Atlantikom. In Atlantik je kriv, da je te avgustovske dni, ko se je razbelil južnoe- vropski asfalt, bil »brrr« moja najpogosteje izgovorjena be- seda Iz razmišljanja me zdrami- jo galebi, ki se spreletavajo nad palubo trajekta. Morje je malo valovito in trajekt se ziblje v taktu, ki mu ga nare- kujejo valovi. Škotska je vse dlje in med odmikanjem že nastajajo spomini na to lepo, svojsko deželo. Ko smo že da- leč na odprtem morju in ko se škotski griči potopijo v morje, turisti zapuščajo palu- bo. Ko pa čez dobro uro nek- do v dalji opazi veliko sivka- sto gmoto, se paluba spet na- polni. Gmota postaja vse več- ja in obrisi postajajo vse ja- snejši. Irska, severna. Ko smo že čisto blizu obale se prikaže znamenita irska raz- glednica, ki je tokrat živa. In od nekod se za kratek čas pri- krade sonce, ki pozlati pokra- jino. V tem ko sem zavit v vse pletenine, ki jih premore moj nahrbtnik, opazim v morju razigrane kopalce in tako se spomnim, da tu na severu ve- ljajo drugačna merila za hlad in toploto. Sicer pa brez skrbi, kajti Ircev nikoli prav ne zebe, kajti zračna tempe- ratura se vse leto giblje okoli večnih petnajst stopinj Celzi- ja, s to razliko, da pozimi za- menja sonce večni dež s sivi- mi dnevi. Sicer pa je Irska tudi poleti s soncem bolj ali manj skregana. Znano pa je, da je tu, na Se- vernem Irskem, kljub hla- dnemu podnebju življenje vroče, saj državljanska vojna še vedno traja. Ko se trajekt v pristanišču Lame priveze, sledi spet kontrola, ki se to- krat omeji na budno motreče oči. Ko stopim preko mostiča na severnoirska tla, me neho- te spreleti srh, kajti prvič se zavem, da sem v deželi, kjer v Evropi človeško življenje naj- manj velja. Hkrati pa se sku- šam vživeti v duše tistih, ki tu bivajo in ki jih ta srh spreleta- va že od takrat, ko so začele pokati prve bombe. To pa je že zelo dolgo. Zato so ljudje videti nervoznejši kot drugje. V Larnu presedem na vlak za Belfast. V uho mi prihaja popevčica "Belfast«, vendar pa si je ne upam zažvižgati, ker bi to lahko pomenilo izzi- vanje. Proga poteka tik ob morju in morje v pristanišču je tako zamazano, da prismr- di prav v vlak. Vozimo se mi- mo tovarn, ki jih obkroža vi- soka, bodeča žica. Spet se zmrači. Oblak nad nami je črn kot dim in čudi me, da najde enak odsev v morju, ki je prav tako grozeče črno. Za- nimiv pojav. Ulster se zelo ra- zlikuje od ostale Britanije in je še najbolj podoben Škot- ski. Na pašnikih se brezskrb- no pasejo ovce ali govedo. Pozoren postanem tudi na ze- lo lepo cvetje v naravi, popol- noma drugačno od našega. Ko prispemo v Belfast, na se- verno železniško postajo York, se prvič neposredno soočim s pravo podobo voj- ne. Na postaji so ostanki raz- streljenih vlakov, ki vzbujajo pošastno sliko. V center grem peš. Vso pot me sprem- ljajo razbite podrtije in ka- sneje mi je neki sobesednik dejal, da to ni od vojne, pač pa zob časa. Pa mu nisem či- sto verjel, kajti rekel je tudi, da so tu zelo v redu ljudje. Vsak drugi ulstrski zid je po- pisan z gesli in kraticami raz- nih gibanj in le enkrat opa- zim med vsem tem besedo »love«. V skoraj vsaki trgovi- ni je policist in večja kot je, več jih je. Obvezno pregleda- jo prtljago. Strogi center Bel- fasta je popolnoma ograjen z masivno železno ograjo pred katero je policija in vojska, ki spet pregleda prtljago. Med varnostniki skoraj da prevla- dujejo ženske v elegantnih črnih uniformah. Sicer pa je center Belfasta brez tiste že- lezne ograje in policije tak kot drugod in je brez poseb- nih znamenitosti. Na vsakem koraku znova spoznavam, da so korenine boja razredne (protestant, pravijo, je go- spod, katolik podložnik) in stoletne in da ima vse skupaj z religijo prav malo opravka. In ker sem v Daily Telegrap- hu že prej prebral, da so v Belfastu za naslednji dan za- radi neke obletnice napove- dane manifestacije, sem še isti dan odpotoval dalje, do končnega cilja, republike Ir- ske. V Irsko prispemo skoraj brez obmejnih formalnosti. Sicer pa je to mirna dežela, kjer se redko kaj zanimivega zgodi. Morda tudi zato, ker je Irska najbolj katoliška deže- la, z veliko duhovščine in nič pornografije. Značilnost Ir- ske so pubi z irsko glasbo, ki je tudi za naše uho zelo lepa. Zelo otožna je. In ko je vlak zapeljal v predmestje Dubli- na, sem novim prijateljem v veselje zamrmral »Molly Ma- lone«, irsko narodno (... v dublinskem predmestju, tam, kjer so dekleta tako le- pa...), ki smo se jo učili ne- koč pri angleščini in mi je za- čuda ostala v spominu. Za Dublin in ostalo Irsko pravi- jo, da sta to dva različna sve- tova. Sicer pa tudi Dublin ne daje vtisa velemesta in glav- na, 0'Connell Street, je vse, kar premore. Po vsej glavni ulici so kot posejane številne knjigarne, kajti Irski pravijo »dežela pisateljev«, jaz pa bi rekel kar pisateljska velesila. Irska je v svetovni književno- sti bogato zastopana s svoji- mi literati: Bernard Shaw, Samuel Becket, James Joyce in Yeats so le štiri velika ime- na. Po Dublinu se preganjajo dvonadstropni avtobusi, prav takšni kot na Otoku. Ljudje, ki jih srečujem so ze- lo lepih obrazov in neverjet- no mnogo je črnolasih in rde- čelasih. Tu pa celo živi tudi nekaj Romov. Južna Irska je nekoliko drugačna. Rastlinstvo je že zeli podobno sredozemske- mu in tako so tu celo borov- cem in oljkam podobne rast- line, zelo dišeče so. Tudi tu ne manjka zapuščenih, starih hiš brez prebivalcev, ki so odšli s trebuhom za kruhom v Ameriko, Kanado, Južno Afriko, Avstralijo in Novo Zelandijo. Ker je toliko hiš praznih in zapuščenih, so stavbe na Irskem sila poceni in precej cenejše kot pri nas. Sicer pa se danes na Irsko celo priseljujejo - prihajajo bogataši ki bežijo pred dav- karijo iz dežel Evropske go- spodarske skupnosti. Ves čas poti po Irskem, še od Belfasta sem, me je spremljalo oblačno vreme in niti enkrat samkrat ni posija- lo sonce. Kljub temu, pa so bili celo oblaki nekaj čisto posebnega in so bili zaradi svoje posebne modrine zelo lepi. Tudi takšna, oblačna Ir- ska mi je bila zelo všeč in sploh nisem hrepenel po son- cu. Zvečer, ko sem ob morju gledal pokrajino pred sabo, se mi je zdela kot slikarska paleta: srebrno lesketajoče se morje, sinji horizont in te- mnomodro nebo. Le veter je bil brez barve. In tisti čas mi je bilo žal, da nisem - slikar. BRANKO JERANKO ANICA PRISLAN, pošlo- vodkinja prodajalne DE- KOR: »Veseli smo preu- rejene prodajalne, veseli mi, ki tu delamo, in kup- ci, ki prihajajo k nam. Preureditev je naletela na dober sprejem. To je dobro. Zdaj delamo po- vsem drugače. Blago ni več tako nametano, kup- ci ga imajo pred seboj, izbira je dosti lažja... skratka, vse tako, kot mora biti v sodobno ure- jeni trgovini.« Čeprav so prostori osta- li isti, na Stanetovi 19 v Celju, je v prodajalni ven- darle nekaj novega, kar privlači, kar daje večjo odprtost, večjo možnost izbire in odločitve. Da, prodajalna Dekor je obnovljena. Tudi ni več tako natlačena, je bolj svetla... Priznajte, da ste z odo- bravanjem sprejeli spre- membo in novosti. Spre- membo ste opazili takoj, ko ste stopili v prodajal- no. Opazili ste za dolgim prodajnim pultom novo steno, na kateri so vzorci tapet. Veliko vzorcev. Ni- ste jih šteli. Cemu, neki! Toda, naj vam zaupamo, da jih je kar 168. VeUko! Za izbiro veliko, morda ne dovolj. Zato pa je v za- logi poleg teh še okoli sto vzorcev. Vseh jugoslo- vanskih proizvajalcev ta- pet. Zato ni zadrege, ka- dar iščete tapete za svoje prostore, pa naj bodo bi- valni ali delovni. Ni za- drege in je ne more biti. In še nekaj, če ste prej listali po katalogu in pri tem sproti pozabljali, kaj vam je bilo všeč, imate zdaj veliko izbiro stalno pred očmi. »Da, zdaj lahko naši kupci kupujejo z očmi. Odpadlo je neprijetno iskanje želenih vzorcev po katalogu, odpadlo tudi neprijetno delo za proda- jalca...« je med drugim poudarila Anica Prisla- nova. S preureditvijo proda- jalne so v Dekorju uvelja- vili še ožjo specializacijo. Zdaj so ponudbo blaga omejili oziroma osredoto- čih na: - TAPETE - TALNE OBLOGE - zavese - preproge Tako, kot pri tapetah, je tudi za talne obloge, zave- se in preproge značilna velika izbira. Po štiride- set in več vzorcev! Med talnimi oblogami je itisone moč naročiti po meri. Po velikosti, kot jo želite. Na dobavo po meri naročenih itisonov čakate okoli deset dni. Izredni so asortimenti toplih podov, pa naj bodo na azbestni ali jutini podlagi, nadalje enobarvnih ali vzorčastih tapisonov, borolit gume. Da slednjo najrajši kupu- jete za stopnice, predso- be, tudi kuhinje... je znano. Zavese. Kolikšno boga- stvo, lepota. V zalogi so dekorativne in mrežaste. Vzemite si čas za ogled. In potem specialno po- hištveno dekorativno bla- go, tudi blago za ublazi- njenje. Preproge so poglavje zase. Raznih velikosti in kakovosti. Tudi volnene, ročno delo. Bogata je izbi- ra tekačev širine od 60 do 150 cm, itd. Če bi imeli težave zara- di nošenja nakupljenega blaga domov, potem ne pozabite, da lahko izkori- stite dovoz od zadaj, z Vo- dnikove ulice, med osnovno šolo in banko. Tudi to je ugodnost, ki veliko pomeni. Sicer pa ime DEKOR pove vse! 34 - 30. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 17 27. PLANINSKI PARTIZANSKI POHOD V četrtek 30. avgusta se bodo zbrali planinci po- štarji z vse Jugoslavije v Celju. Vsa društva sirom domovine bodo poslala svoje delegate na ta spo- minski pohod, katerega organizator je PD PTT CELJE. Pohod se bo pričel v Ljubnem, v petek 31. 8. 1979, mimo Ljubenskih Rastk do spomenika 14. diviziji pod Rabonom. Ob spomeniku bodo položili venec. Dalje mimo Trat- nika do spomenika na VAHTL Tu je razpotje planinskih poti, za Ko- men in proti partizanski bolnišnici IV. operativne cone. Krenili bodo po tej poti na Mrzle vode, na kraj bolnišnice in dalje do ANTEJEVEGA BIVA- KA, ki je bil odprt lani. Dalje po slovenski tran- sverzali preko prevalov Bela peč in VODOL do Koče na LOKI. Tu bodo prenočevali. Zjutraj bodo nadaljeva- li z vzponom na vrh RA- DUHE, se spustili preko DURC na Grohat in mi- mo najvišje slovenske kmetije BUKOVNIKA, na Zgornje Sleme, dalje po solčevski panoramski cesti in mimo stare sol- čavske tise v Solčavo. Tu se bo 27. spominski parti- zanski poštarski pohod končal. Trije, ki so celotni traso poti prehodili so opravili okoli 72.000 kora- kov. B. J. PRVI SNEG V GORAH Ohladitev, ki je minulo soboto in nedeljo zajela Slovenijo je prinesla tudi prvi sneg v gorah, ki je sicer samo pobelil najviš- je vrhove Julijcev in Sa- vinjsko-kamniških alp. Je pa ta sneg resno opo- zorilo vsem ljubiteljem planin, da bo treba za obi- ske gora še bolj paziti na opremo in seveda na sa- mo varnost, kajti skale bodo pogostokrat mokre in tudi možnost krušenja je precej večja. Prve zmr- zali ponoči in otoplitve podnevi bodo razrahljale skale in prijemi bodo manj varni. Planince bi veljalo opo- zoriti tudi na to, da bodo nekatere koče kmalu za- prte, zato naj pozorno spremljajo obvestila v ča- sopisih in na radiu, kajti zelo neprijetno je, če po večurni naporni hoji pri- deš do koče, ki je zaprta in ne moreš dobiti niti to- plega čaja. F. P. GORENJČANI NA TRIGLAVU Več kot doživetje! Z be- sedami niso znali opisati vtisov, ki so jih prinesli kot vračajoči planinci, de- lavci Gorenja, ko so se v ponedeljek spet našli na delovnih mestih, za stro- jih. Bili so na Očaku, Tri- glavu. Nekateri so na do- godek čakali več deset let, drugi so prehodili in prelazih že vso slovensko skalovje pred tem, nekaj jih je ugriznilo najtrši oreh - prvič in pogumno v hribe. V organizaciji planin- ske sekcije »Gorenje« ter v sodelovanju s službo za rekreacijo, je devetdeset delavcev Gorenja v petek 24. in soboto 25. avgusta obiskalo pogorje Tri- glava. Ob strokovni pomoči izkušenih planincev - ve- teranov sekcije za alpini- zem PD Velenje in Ljub- ljana Matica, so Gorenjča- ni krenili preko Vrat do Kredarice in Vodnikove koče. V megli in dežju ni- so bile mačje solze slediti navezam ter prespati noči v »prebukiranih« planin- skih kočah. Sobotni do- stop do Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, čudovit razgled na trenutno ožar- jene vrhove Julijcev in ta- žak sestop v smeri Kri- ških Podov ob neusmilje- nem snežnem metežu - to je bil za prenekatere krst, kakršnega ne doživiš niti s »štrikom« ob Aljaževem stolpu. Tako so si bili enotni udeleženci in orga- nizatorji »91 Gorenjčanov na Triglav«. J02E MIKLAVC ZA VAŠ KRATEK ČAS Vodoravno: 1. ozka vinska steklenica, običajno 7 dl, 9. pridelovalec medu, 16. za- pornik, 17. težavna problem- ska debata, 18. del knjige, 19. Mitja Umnik, 20. srbski pe- snik - modernist (Vaško »Skorja«), 21. država v Mali Aziji, 22. star Slovan, 23. po- zitivno nabit električni dela- vec, 25. iransko nomadsko pleme, 26. prvi dedni srbski knez, voditelj prvega srbske- ga upora (Jurij Petrovič), 29. tovarna v Šentjurju, 32. resa- sta dlaka, 33. eno od imen staroegipčanskega kraljeve- ga božanstva, varuha roko- delcev, 36. ameriški mikro- biolog, ki je leta 1954 vpeljal cepivo proti otroški ohrome- losti, 37. nekdaj odličen no- gometaš, sedaj trener sara- jevskega Železničarja (Ivi- ca), 39. kemijski simbol za bismut, 40. stara ploščinska mera, 41 lepotna čebulica, 43. glavno mesto kitajske po- krajine Kirin, 45. maroško pristanišče, južno od Casa- blance (El-Ladida), 46. orien- talski okrasek. Navpično: 1. nevestina oprava, 2. seč, 3. preizkus, 4. Estonec, 5. kratica za »Ljud- sko tehniko«, 6. speleolog, raziskovalec jam, 7. bič, sple- ten iz več jermenov, simbol nasilniškega vladanja, 8. arabski žrebec, 9. Prešernov prijatelj (Matija), 10. žensko ime, 11. kemijski simbol za berilij, 12. ime francoskega pisatelja Zolaja, 13. italijan- ska denarna enota, 14. afri- ška plemenska in jezikovna skupina, 15. vodne živali opremljene s škarjami, 17. značajna človeška lastnost, 20. z besedo izraženo bistvo kakega predmeta, 23. konj- ski tek, 24. libijski kralj (1950-69), 25. vzdevek Goet- hejeve matere, 26. pritok Sa- ve iz Karavank, 27. pokojni družbenopolitični delavec in publicist, predsednik prezi- dija od 1946-53 (Ivan), 28. de- lo in zaslužek enega dne, 29. bavarska umetniška družina REŠITEV KRIŽANKE, OBJAVLJENE V 33. ŠT. NOVEGA TEDNIKA Vodoravno: ZAGOVI- NA, PLANOTA, OKOLI- ŠAN, TEENAGER, GE- RA, AR, ARKA, HESS, ARA, ANTIKA, AORTA, LOGARITIVIAND, DE- KAN, ATEIST, SPA, ARAK, LADA, SA, APIS, MARELICA, CENE- NOST, ARETINO, PLA- ZILKA. V__y iz 18. stoletja, mojstri baroka in rokokoja, 30. južnoameri- ška kamela, 31. gmota snega, ki se pozimi utrga in zgrmi po pobočju, 33. pripadnik pruskega naroda, 34. oklop- no vozilo, 35. morska rasth- na, 37. skandinavsko moško ime, 38. potomec, 40. bližnji sorodnik, 42. naselje pri Ljubljani, 43. Carli Arhar, 44. Great Britain. ljubljanska banka Splošna banka Celje Zaupajte nam svoje posebne želje In načrte, saj smo za svoje prijatelje pripravljeni narediti še marsikaj - tudi v primerih, ko ne gre neposredno za denar. JANKO KAČ GRUNT 26 a'/ ga razumel fantič, vendar je s polnimi prsi vlekel vase ^ življenjski duh ter je vidno rasel in se krepil ob njem... Z dvanajstimi leti ga je Micika že redko pošiljala v šolo, •^a ne bo po nepotrebnem jedel kruha pri hiši. Na jesen je '^^^e mesece pasel krave v tistem skritem kotu gmajne, ki pravijo koti, ker se tam zliva potok Bolska v Savinjo v °stre/n kotu. Tam je bilo življenje za otroke! Pašniki, ka- Ijorje neslo oko, in nikjer blizu njiv, da bi bilo treba vračati '^''ave iz škode. Mirno se je pasla goved v sočni travi ali pa leno prežvekovala v senci košatih jelš. Otroci pa so se ^Srali po mili volji in pekli krompir, repo in turščico. Breg Bolski je brez nasipov, pač pa se je voda ujedla globoko ^'ilovnato zemljo. Tam so izdolbli v breg obsežne peči in jih °°hžili z opeko, ki so jo prinesli od doma, da je žerjavica 'j^lje obstala in se je krompir bolje spekel. Kakor iz pravih li^nikov se je kadilo ob potoku iz lukenj med rušo. Duh vav se je mešal z vonjem pečene repe, krompirja, koruze, z ^iirn dimom in veselim smehom pastirjev... ,^ed mahom položnega griča so gnezdili čmrlji. Tonč- p°V'a last, ker so bila njihova gnezda na Kolenčevem svetu. y.^^SJe pasel Cajnarjeve krave sin osebenjaka, Stvarnikov ^hče, ki mu je prihajalo pomagat past še več otrok nje- kampe. K Tončku pa sta prišla včasih v vas brat ^^zek in sosedova Nežika. ^rav lep septembrski popoldan je bil, ko je hotel Tonček ^^Sostiti svoja gosta s prav posebno slaščico. Ob grmu, se^Va žival s svojim dolgim jezikom, je odtrgal tri '^e travnate bilke, dal vsakemu po eno in jima namignil, gresta za njim. Ko pridejo do grička, pa obstane Tonček '"eče z zamolklim glasom: »Nekdo mi jih je ogrebel in ukradel.« ^>Kaj pa?« je vprašala Nežika. »Čmrlje, moje čmrlje, ki so imeli polne piskrčke strdi. Vama sem jo hotel dati posrkati,« je žalosten razlagal Ton- ček. Pa je nabral čelo v gube, stisnil ustnice in pomislil... »On jih je vzel, pa noben drugi,« je sklenil in že odhitel ob potoku navzgor, kjer je imela Stvarnikova kampa svoje peči v bregu. Ko ga je videl Mihce prihajati, je urno zmašil svoj jopič v novo peč pred seboj ter stopil nekaj korakov naprej. »Kje so moji čmrlji?« je kar oblo vprašal Tonček in hudo gledal. »Kaj so pa meni mar tvoji čmrlji?« se je malomarno začudil Mihce in vtaknil roke v hlačne žepe. »Zakaj sipa suknjič v peč potisnil?« ga je vprašal Tončel. To nepričakovano vprašanje je Mihca zmedlo, da je zar- del in zajecljal: »Pa kaj, če ga ?« »Bomo videli!« ga je porinil Tonček vstran, da se je opotekel in pljusknil v vodo. Tonček se ni kar nič zmenil za to, temveč je brž potegnil Petrov suknjič iz peči in segel v votlino. »Kaj nisem vedel, da si tat,« je kriknil Tonček, ko je dvignil iz peči celo skladnico športovih škatel, v katerih so brenčali čmrlji. »Saj niso tvoji čmrlji,« je oponesel Mihce ves moker in jezen. »Kaj so pa tvoji, če so gnezdili na našem ?« ga je vprašal s samozavestjo gruntarskega otroka Tonček. »Na našem?« je zaničljivo zategnil Mihce. »Če bi Anzek tako rekel, tvojega pa ni nič pri Kolencu, ti - pankrt!« je stekel. Drugič je padla ta huda beseda, ki ji je sedaj že vedel Tonček pomen. »Zakaj mi je rekel to besedo?« ga je uda- rilo, da je bliskoma skočil za Mihcem. Kmalu ga je ujel sredi travnika, ga podrl na tla in zgrabil za lase. »Zakaj sem jaz pankrt?« je siknil v žaljivca. Vsi otroci so prihiteli za njima in stali okrog, ko je rekel Mihce: »Zato, ker nisi Kolenčev. Po svetu se poteplje tvoja mati.« »Ni res, lažeš!« je kriknil Tonček in pričel s pestmi obde- lovati nasprotnika. »Res je, res! Tudi mi vemo, da nisi od iste matere kakor Anzek,« je pritrjevala vsa Mihčeva kampa. Tonček je spustil nasprotnika in brez besede ves žalosten odšel počasi k svojim kravam. Debele solze so se mu ulile po licih. Tedaj ga je pa pobožala mehka ročica po glavi. Sosedova Nežika je bila pritekla za njim, mu pogledala s svojimi krotkimi rjavimi očmi v njegove sive velike objo- kane oči ter mu rekla: »Ne jokaj, Tonček! Bom pa jaz tvoja mama.« Hvaležno jo je pogledal nesrečni Tonček in zažugal Stvarnikovi kampi, ki je kazala za njima jezike in vpila: »Ženin in nevesta.« Anzek se je tudi prebudil iz začudenja, da Tonček ni njegov brat, pa je pritekel za njima in pograbil Nežiko za roko: »Domov pojdiva!« Lahno ga je dekletce odrinilo in reklo: »Sam pojdi, jaz ostanem pri Tončku.« Anzek je obstal sredi travnika, potem se je pa okrenil in šel sam domov. Ko je povedal materi, kaj se je zgodilo na paši, mu je ta rekla, da je Minče govoril resnico. O mraku je prignal Tonček čredo domov ter se je brez večerje zaril v posteljo in bridko jokal. Polona je prišla kmalu za njim. Iz kota jezačula ihtenje, zato je pristopila in pobožala Tončka: »Kaj ti je pa kdo storil?« »Mame nimam!« je zajavkal otrok in še bridkeje zajokal. »Kdo pa ti je to povedal,« seje strahoma začudila Polona. »Vsi otroci vedo, samo meni ni do danes še nihče tega povedal« je s težavo spravil med mikanjem joka iz sebe Tonček. »Saj imaš mater. Lepa gospa je. Veš, morala je po svetu. Ko se vrne, te vzame s seboj,« ga je tolažila starka. »Kdaj se pa vrne?« je hotel vedeti Tonček in je prenehal jokati. »Čez eno aH dve leti,« je dejala Polona in pristavila v meslih: »Bog mi odpusti ta greh, saj mu ne morem pove- dati resnice.« »Joj, kako dolgo jo bom moral še čakati,« je zahrepenel po nepoznani materi od žalosti in joka onemogli sinko. Ko je usnul, je lepo sanjal: Mlada rdečelična ženska ga je božala po licih z mehko, belo roko in mu šepetala: Nikoli več se ne ločiva...« Tudi Nežika je imela žalosten večer. Komdj je odprla v mraku vrata, že jo je zgrabila mati: »Kje si se potepala tako dolgo?« wS Kolenčevim Tončkom sem pasla krave,« je povedalo dekletce brez strahu. »Anzek je že dve uri doma. Zakaj nisi šla z njim ?» je bo:, ukazovala, kakor izpraševala mati. Ko ni Nežika nič odgo- vorila, jo je potresla mati za rame: »S Tončkom mi ne smeš hoditi, da veš!« X. Tonu so srečno teletile krave in žrebetile kobile, da so naglo tekla leta. Tonček je že davno odložil cekar in postal Tonče. Ni bilo ne dela, da bi ga ne bil znal, ne pomenka, ki bi se ga ne bil zapomnil. Tudi iz Anzeka je postal Janez, toda mati ga je ščitila pred težkim delom, ker je bil slabo- ten. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 30. avgust 1971 Za gledalce prireditve na Plešivcu pod Grasko goro je bilo najbolj zabavno ob gledanju striženja ovc. Manj zaba vno pa je to bilo za ovce pa seveda tiste, ki so ovce strigli. Veliko natančnosti zahteva to delo! KMEČKI PRAZNIK NA PLEŠIVCU OVCA MORA MOLČATI Lepo srečanje si Je ogledalo kar 3000 obiskovalcev v zadnjem času prihajajo vse bolj v modo takoimeno- vani kmečki prazniki, ki jih zlasti ob sobotah in nede- ljah prirejajo mladi kmetij- ci skupaj s turističnimi društvi po različnih krajih v Sloveniji. Pripravijo ne- kaj starih in že skoraj po- zabljenih kmečkih opravil, pa poskus izbora stare kmečke hrane in to vse sku- paj z lepim vremenom ter prijetno kmečko domač- nostjo ponudijo ne majhne- mu številu obiskovalcev. Tako prispevajo k ohranja- nju tistega, kar je včasih lepšalo našo naravo, danes pa je žal zaradi vse bolj uva- jajoče mehanizacije in vse- ga ostalega sodobnega po- zabljeno in opuščeno. Drugi kmečki praznik so v nedeljo dopoldne pripravili tudi na Plešivcu v velenjski občini in sicer na prostoru pri znani Maroltovi kmetiji, torej tam, kjer so se že na začetku II. svetovne vojne začeli zbirati partizani. Kljub krmežljavemu vremenu se je do Plešivca pripeljalo okoli 3000 ljudi, ki so uživali v pri- jetni in lepo pripravljeni ter tekoče izpeljani prireditvi. Tekmovali so kosci in grab- Ijice, potem so se morali iz- kazati v žaganju drv, striže- nju ovc, opravljali so razna gozdarska dela, plezali po drogu, tekmovali so gurma- ni, vrv pa so vlekli debeli in suhi. Organizator zanimivega srečanja, ki ga velja ohraniti, je bila plešivska krajevna skupnost, pokrovitelj pa ve- lenjsko turistično društvo. S prireditvijo so začeli ob deseti uri dopoldne, ko so na »bojno« polje najprej odšli kosci. Z brusilnikom so po- tegnili po »ta ostrem« delu kose, zlili vase požirek »kač- je sline« proti morebitnemu prehladu in na žvižg sodnika začeli rezati travo. Kose, sta- ro kmečko orodje, je tokrat služilo žal samo kot tekmo- valni pripomoček. S stroji se časi spreminjajo... Okoli vseh tekmovalcev je bilo veliko ljudi, več kot na kakšni pomembnejši nogo- metni tekmi. Pa tudi »navija- nje« je bilo močnejše, pred- vsem pa pristnejše, srč- nejše... Posebno zanimivost je po- menilo striženje ovc. Tu je zlasti pomembno, da se ovca med striženjem na zadere, kar pomeni, da je nisi ranil s škarjami! Striženje mora biti gladko, bodoča volna pa skupaj, ne razmetana, ko je ovca ostrižena. Za to disci- plino je bilo takšno zanima- nje, da je bilo »kar črno lju- di«. Skoda, gledalcev bo pri tej disciplini vsako leto ver- jetno več, ovc pa vse manj! Kmalu se zna zgoditi, da bo- do samo še ovčji eksponati za kmečke prireditve. Skoda! Prijetno prireditev so zak- ljučili z nastopom »dobro- voljcev«, ki so tekmovali, kdo bo prej pojedel skledo kislega mleka! Sledilo je ra- janje in veseljačenje, vse skupaj pa v eni sami želji, da bi kmečki praznik na Plešiv- cu postal tradicionalen. Na- zaj k naravi! Tekst: TONE VRABL Foto: LOJZE OJSTERSEK JOŽA VRŠNIK PREPROSTE ZGODBE S SOLČAVSKIH PLANIN Po pripovedovanju sta- rih ljudi, je bilo nekdaj veliko škratov, majhnih možičkov v zelenih oble- kah in z rdečo kapico na glavi. Bili so dobri z do- brimi, kdor pa se jim je zameril, je občutil njiho- vo maščevalnost. Živeli so po rudnikih in gorah. Rudarji so zelo pazili, da se škratom niso zamerili. Nosili so jim hrano v ja- mo jesti in jo devali na take skrite prostore, kjer jih ni mogel nihče motiti pri jedi. Vina jim niso da- jali, ker so se bali, da bi jim pijani škrati kakšno prehudo zagodli. Za hra- no so bili škrati hvaležni, in so pred vsako nesrečo v rudniku opozorili ru- darje z močnimi žvižgi skozi prste. Kadar so ru- darji slišali kakšen žvižg, so morali takoj iz jame, da so ušli nesreči. Zato rudar v jami ni smel nikdar zaž- vižgati, ker bi s tem pov- zročil zmedo in nagnal ljudi raz delo. Škrati po gorah in pla- ninah so bili prav taki, ka- kor oni v rudnikih. Pastir, lovec ali gozdni delavec je škrata samega videl malokdaj, njegove sledo- ve pa pogosto. Nekoč se je Logarski pastir nastanil v pastirski koči za Bržolico. Kakor je pripovedoval pokojni Ja- ka Cerne, se je v okolici Bržolice zadrževal škrat, ki pa Logarskega pastirja ni maral. Zmeraj mu je nagajal. Ponoči mu je npr. spustil ovce iz oseka in jih nagnal na Okrešelj ali v Matkov kot in pastir je moral daleč po nje, da jih je spravil na pašo tja, kamor je sam hotel. Dru- gič mu je prevrnil žleb raz korito in voda je tekla po tleh namesto v korito. Ali mu je kdaj nastavil na ste- zo kamen, da se je pastir spotaknil in padel. Tudi kakšno vejo je napel čez stezo in jo pustil, ravno o pravem času, da je mi- moidočega pastirja udari- la po glavi. V svoji nagajivosti je bil škrat zelo iznajdljiv. Ne- koč je pastir sedel v koči in si kuhal zajtrk. Vstopil je škrat in se polulal na ogenj, da je ugasnil. To je .bilo pastirju pa že preveč. Skočil je k škratu in mu primazal krepko zaušni- co. Udaril pa ga je tako, da je zamahnil vnic s hrbtom roke. S tem mu je povzročil hudo bolečino in ga onesposobil za ma- ščevanje. Če hi ga mahnil z dlanjo, hi škrata ne bo- lelo nič, mogel bi se pa maščevati in njegovi to- variši bi mu od vseh stra- ni prišli na pomoč. Škrat zdaj torej pastirju ni mogel škodovati, vpra- šal pa ga je, kako mu je ime. »Sam«, mu je odgovoril pastir. Škrat je odšel in zunaj pred kočo zaklicali »Ojoj, ojoj! Na pomoč! Ojoj, o joj!« Za Rjavico pod Škarja- mi se je oglasil drugi škrat: »Kaj pa jeee?« » Udaril me jeee!« »Kdo te je udaril?« »Sam!« »Če si se sam udaril, pa kar popihaj, bo že minilo, samo da je kaj,« ga je od- pravil škrat izza Rjavice in šel svojo pot. Pravijo, da je papež Klemen škrate zarotil in od takrat ne morejo delati ljudem nobene zgage več. Plošče in kasete melodij, ki ste jih izbrali, so vam na voljo v prodajnih enotah KOVINOTEHNA - TOZD TE- HNIČNA TRGOVINA Celje. LESTVICA ZABAVNIH MELODIJ: Lestvico zabavnih melodij vam pokla- nja TTG Celje - Turistična posloval, niča, Titov trg 1, ki vas vabi na letova- nje še zlasti izven sezone. LESTVICA DOMAČIH MELODU: Nagrajenca:Franc Brdnik, Smlednik 34 Vesna Jerovšek, Pečovje 21, Store Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, 'l'rg V. kongresa 3 a, Celje Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15, lestvica zabavnih melodij pa vsako soboto ob 17.45. Vsakič nagrada mala plošča. s POTI PO ANGLIJI (5) IZ LONDONA NA PODEŽELJE Potujmo danes v London! V osem milijonski prestolni- ci Velike Britanije življenje ne obmiruje niti za trenutek in turist, ki mu je navadno čas skopo odmerjen, mora kar pohiteti z zbiranjem po- potnih vtisov, sicer se v tej džungli te ali one znamenito- sti kaj hitro zgubi. Pa ne bi vam na dolgo in široko opi- sovala znamenite palače, parke, muzeje in spomenike, saj bi se prehitro izgubili v podrobnostih. Rada bi vam nadrobila nekaj življenjskih podrobnosti, ki dajejo temu velemestu povsem drugo luč in vsebino. Predvsem: to je strašansko drago mesto, pa ne samo za turiste, toliko bolj za doma- čine, ki se vse bolj izseljujejo iz osrčja mesta v predmestje ali na podeželje. Londinium, ki so ga zasnovali Rimljani ostaja tako vse bolj le še poli- tični center, državica v drža- vi. V starem delu mesta se nahajajo vse svetovne banke in zavarovalnice, hiš v pri- vatni lasti posameznika sko- raj ni. 60 km po dolgem in 40 km po čez meri ta prestolnica. Po požaru, ki je leta 1666 do tal upepelil London, je preš- la večina velemesta v privat- ne roke. Vsak del Londona ima danes svojo znamenito glavno ulico in ob njej vse kar sodi zraven: trgovine vseh vrst, kina, gledališča, banke, zabavišča, parke. Pljuča mesta pa je znameniti Hyde park, kjer se ob pro- stem času zbira mlado in sta- ro. V parku so vsi mogoči športni objekti, v njem se odvijajo družabna in demon- strativna srečanja. Mnogo velikih hiš in mo- gočnih poslopij sredi Londo- na je danes praznih. Naje- mnine zanje so previsoke, da bi jih kdo vzel v zakup. Ce jih sploh kdo kupi, potem so to Arabci, ki jih je London resnično poln. To seveda do- mačinom še malo ni po volji, a trenutno so »naftni mogot- ci« edini, ki si lahko privo- ščijo astronomske cene za zemljišča in palače. Povprečna tedenska plača Londončana znaša okrog 70 do 80 funtov, kar komajda zadošča za skromno življeii in visoke stanovanjske naj mnine v dragem London Zato vsi bežijo ven iz mea in sanje povprečnega Ld dončana so majhna hišica, vrtom nekje v predmest In mnogi se vozijo vsak d na delo po uro in pol z me! nimi avtobusi, avtomobi podzemsko železnico, ali ( lo s taxiji. Se najhitreje prepotuj velike londonske razdalje podzemno železnico in mr gi Londončani kar lep c dneva preživijo v temnih h dnikih in vlakih podzemn Zato ni nič čudnega, če mn ge ženske opravljajo števili ročna dela kar v podzemn vlakih, kjer preživijo dnevi na poti v službo in dom< tudi po dve uri. Zelo udobn znameniti in za vsakdanji prevoz zelo uporabni so tU( taksiji, ki jih na londonsk ulicah kar mrgoli, pa vend je treba včasih kar precej p trpežljivo stati ob pločniki dvignjeno roko. Cene so kar zmerne, če slučajno n tujec, kajti potem je skoi gotovo, da te bo taksist d bro opetnajstil. PIŠE: MATEJA PODJED Znameniti črni londonski taksiji v kolonah vozijo noč in dan po londonskih ulicah, jih je kljub temu včasih še premalo. ^{ 34 - 30. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 19 pO ZAČETKA VIII. M IS ŠE 17 DNI OGNJEMET TREH KONTINENTOV \lSplitu Kopitar, Lisec, Arzenšeli, Uliičin Kovačeva iz Celja po začetka osmih medite- -jiiiskih iger v Splitu in v še ^^ih dalmatinskih mestih ostalo še 17 dni. Domači- ^ hitijo z zadnjim frizira- ^em obnovljenih in novih jportnih objektov, mesta jobivajo drugačnejšo, sve- jgiiejšo podobo. Zastave, jjščitni znaki iger, hitrejši ytrip ljudi, ki živijo v kra- jih, kjer se bo do 15. septem- Ij^a, ko se bodo igre začele, ,l,ralo okoli 3000 športni- |[0v iz petnajstih držav pa jjsoč njihovih spremljeval- cev in prav toliko novinar- jev. K temu je treba dodati še jinoge turiste, ki si bodo prišli ogledat to veliko šport- no prireditev, ki bo po števi- lu športnih panog celo boga- tejša in obširneja kot olim- pijske igre. Na olimpijskih igrah je namreč 22 različnih jportnih panog, na MIS pa jih bo kar 25! Dalmacija bo tako večino septembra, zla- sti pa drugo polovico, pravi svetovni babilon, ime Jugo- slavije pa se bo znova širilo po vsem svetu! Doslej največje športne prireditve pri nas se bom tu- di sam udeležil ter si ogledal nekatera tekmovanja, zlasti seveda tista, kjer bodo nasto- pili celjski športniki. Teh ne bo veliko in predstavili se bodo samo v atletski repre- zentanci. Izbrani so Kopitar, Lisec, Arzenšek in Ukič med dani ter Kovačeva med čla- nicami. Zanimivo je, da je za- radi slabe forme v zadnjem času odpadla celjska repre- zentanka Bunderla. Skoda! Med atleti lahko največ pri- čakujemo od Kopitarja, se- veda medaljo, ter Uk\ča v maratonu. Ostali bodo imeli premočno konkurenco. Za zdaj je znano, da bo v Splitu med aktivnimi udele- ženci tudi znani celjski dvi- galec uteži Jože Urankar, ki pa tokrat ne bo nastopil, am- pak bo skrbel za pripravo orodij za tekmovalce. To pa je tudi vse! Dvanajst najboljših jugo- slovanskih športnikov bo ob otvoritvi prineslo zastavo na stadion in sicer košarkar De- libašič, boksar Perunovič, kajakaš Ljubek, plavalec Pe- trič, atlet Srejovič, odbojkar Bogoevski, boksar Bogujev- ci, veslač Stanulov, košarka- šica Mitičeva, rokometašica Ilešova, strelka Jovovičeva in igralka tenisa Jaušovčeva. Zastavo bodo prinesli do jambora, na katero jo bodo dvignili Djurdica Bjedov, Miro Cerar in Stipe Božič, to- rej plavalka, telovadec in osvajalec Mount Everesta. Za vse prireditve letošnjih MIS 79 so stiskah za kar 167 kilometrov dolžine vstopnic aH v komadih 760 tisoč! Ob tem naj dodamo še^, da gredo vstopnice za vse prire- ditve dobro v promet, največ zanimanja pa velja seveda nogometu, atletiki, plavanju in rokometu. Domačini so se odločili, da med igrami Splitčani ne bo- do smeli uporabljati svojih avtomobilov, kajti tako želi- jo pripomoči k hitrejšemu odvijanju prometa za goste in tekmovalce. Torej med igrami se bodo tudi domači- ni morali posluževati mest- nega prometa pa seveda last- nih nog! Vse za uspeh iger! Konjeniki bodo nastopili v Sinju, ki je znan po sinjski alki. Prijavljenih je enajst držav s 50 konji, od katerih je vsak vreden nič več in nič manj kot okoli 60 starih mili- jonov. Torej bo to najdražji šport! Za dobro počutje konj so organizatorji poskrbeli do te mere, da so za njih pripra- vili tudi posebno kopalnico! Tekmovalci v lokostrel- stvu bodo tekmovali na oto- ku Braču v Supetru. Organi- zatorji zatrujejo, da imajo vse pripravljeno razen tarč. Ko dobijo te, lahko začnejo s tekmovanjem. Vprašanje pa je, kaj bo, če jih ne bodo do- biU? Ob otvoritvi iger bo tradi- cionalni ples amf or in to pet- najstih, kolikor držav sode- luje na igrah. Dekleta bodo plesala z amforam.i, polnimi vode, ki jih bodo ob zaključ- ku izlile v skupen prostor in tako simbolizirale sodelova- nje, povezanost držav treh kontinentov, Azije, Afrike in Evrope, katerih države me- nijo na Sredozemsko morje. Za osme mediteranske igre v Splitu ter v še osmih ostalih dalmatinskih mestih je tako rekoč vse pripravlje- no. Brez dvoma bo priredi- tev uspela ne samo na šport- nem področju, temveč tudi drugače. Se enkrat bo to simbol tesnega sodelovanja med mladimi ljudmi, ki ne poznajo ovir za sodelovanje in katere ločijo samo metri, višina, rezultati, torej tekmo- vanje za medalje. Mali sve- tovni Babilon bo štirinajst dni gost neuvrščene Jugo- slavije, ki si na vseh področ- jih prizadeva za tesno, prist- no sodelovanje brez razlik. Sicer pa je pokrovitelj iger tovariš Tito, najodločnejši borec za takšno sodelovanje. Z nestrpnostjo pričakujemo začetek doslej največjih športnih iger v Jugoslaviji! Samo še 17 dni in fanfare pa vse ostalo bo naznanilo zače- tek izjemnega športnega do- godka v Jugoslaviji! TONE VRABL Že vrsto let se mlada strelka iz Celja Alenka Jager uvršča med najboljše v Jugoslaviji. Tudi na zadnjem tekmovanju v Ljubljani se je izkazala, saj je dosegla nov republiški in' državni rekord. ZMAGA A. JAGER Najboljši celjski strelci so se v Ljubljani udeležili prven-- stva Slovenije z malokalibrsko in vojaško puško. Pri mla- dinkah je z ogromno prednostjo zmagala Celjanka Alenka: Jager, ki je z malokalibrsko puško serijske izdelave od 6001 možnih krogov v trostavu dosegla izvrsten rezultat 516 kro-| gov, kar je nov slovenski rekord in za deset krogov bolje od državnega rekorda. Alenka je med drrgim premagala za dva] kroga tudi svojega očeta Toneta, čeprav je le-ta tudi streljal i odlično in s 514 krogi dosegel 2. mesto pri članih. V konku-; renči mladincev je tudi zmagal Celjan Branko Malec, ki je; nastreljal 497 krogov. Zal pa so nas to pot razočarali celjski, seniori, saj so se uvrstili šele na drugo mesto. Celjani so namreč po dosedanjih rezultatih bili nesporno veliki favoriti za ponovno zmago, toda Marjan Dobovičnik 464, Jože Jeram 479, Ervin Seršen 483 so streljali daleč pod svojimi zmož- nostmi. Na srečo je imel svoj dober dan Tone Jager, ki je s- 514 krogi največ pripomogel k temu, da so Celjani še le dosegli normo za nastop na prvenstvu Jugoslavije, kjer bodo poizkušali čim dostojneje braniti naslov državnih ekipnih prvakov, ki so si ga priborili lani. Na odlično 5. mesto se je uvrstil Vili Dečman, ki je dosegel 500 krogov. Tudi z vojaško puško so 'Celjani med ekipami zasedli 2. mesto. Med posamezniki se je na 2. mesto uvrstil Jože Jeram s 171 krogi od 200 možnih. Zadovoljila sta tudi Vih Dečman- 166 in Franc Apat 165 krogov in se uvrstila na 5. oz. 6. mesto. Dobro so se odrezali tudi tekmovalci strelske družine »Du- šan Poženel« iz Rečice pri Laškem, ki so prvič nastopili na republiškem prvenstvu z vojaško puško. Med njihovimi strelci se je najbolj izkazal mladi Goluh Branko. Vsi ome- njeni strelci se bodo v Beogradu in Subotici udeležili še prvenstva Jugoslavije. TONE JAGER Vaš stalni sodelavec Lojze Ojsteršek si je med letošnjim dopustom v Dalmaciji ogledal tudi gradnjo novega stadiona v Poljudu v Splitu, ki bo sprejel preko 50 tisoč ljudi. Nastal je takle posnetek tega mogočnega objekta, ki po svoji zunanjosti sodi med najlepše tovrstne objekte pri nas in v svetu. Seveda je danes njegova zunanjost že mnogo irugačnejša, saj je do iger in otvoritve, ki bo na tem stadionu, ostalo samo še devetnajst dni! Foto: LOJZE OJSTERŠEK NA KRATKO a ZMAGA ŽALCA PRED GRIŽAMI Ob krajevnem prazniku so v Grižah pripravili šahovski ekipni 'rzoturnir, kjer je zmagal Žalec pred domačini in Savinjčanom iz Šempetra. Najboljši posameznik le bil Ranzinger iz 2alca, ki je 1 osvojil največ točk. •KADETI ŽALCA PORAŽENI Tudi v drugi nogometni tekmi Žalcem in Kladivarjem iz ^^•ja so bili uspešnejši kadeti ^•^'ia, ki so zmagali s 6:0. V ne- J^'Jo, 9. septembra, se bo začela ^^detska nogometna liga: Žale- ■^rVelenje, Ljubno-Elkroj Mo- "fje, Šmartno-Vransko, Meži- '^?:Soštanj, Kladivar-Fužinar, pipa Dravograda pa bo v 1. ko- prosta. . i i^ALCU MEMORIALNI ^URNIR nedeljo, 2. septembra, bo v 9. memorialni turnir za do- h.^"^ini nogometašem Jožetom J^go. Nastopilo bo kar osem 3'P IZ Savinjske doline, pokro- tekmovanja pa so TKS 2a- . C Perralit Žalec in Keramična 'Se. Turnir bo na žalskem no- ^^'^etnem igrišču. J02E GROBELNIK DVA REMIJA V GOSTEH v republiški nogometni ligi je bilo v nedeljo na sporedu prvo kolo. V enotni republiški ligi na- stopata iz našega območja Šmartno in Unior. V gosteh sta obe moštvi osvojili točko. Šmart- no je proti Iliriji 1:1, enak rezultat pa je dosegla ekipa Uniorja iz Slov. Konjic proti Železničarju v Mariboru. Strelca za Šmartno Omladič in za Unior Penič. V drugem kolu igrata Unior proti Iliriji in Šmartno proti Slo- vanu. ZANIMIV DERBI Nogometaši Kladivarja in El- kroja iz Mozirja so že v uvodni tekmi območne vzhodne lige prikazali v Celju lep nogomet. V enakovredni igri so Celjani šele v drugem delu odločili spreča- nje v svojo korist z 2:1. Za Kla- divar sta bila uspešna Jurkov- nik in Kroflič za Elkroj pa Bele. V prihodnjem kolu bo igral Kladivar v Litiji, Elkroj pa do- ma proti Koroški. J. KUZMA ZMAGA RUDARJA Nogometno prvenstvo se je že pričelo v vseh ligah. V II. zvezni ligi so Velenjčani v drugem ko- lu doma osvojili prvi točki. V lepi igri so Velenjčani šele v zadnjih tridesetih minutah stri i odpor Bosne iz Visokega in zma- gali s 3:0. Strelca sta bila Glišič in Trninič. Velenjčani imajo dve točki in so sedmi. V prihodnjem kolu bo- do igrali v Novem Sadu proti istoimenskemu moštvu. TRIM PLAVANJE V CELJU Organizatorji trim akcije v plavanju ZA VITKO POSTAVO JE PLAVANJE PRAVO v Celju pač letos nimajo sreče z vreme- nom. Tudi v nedeljo je bilo hla- dno in deževno, tako da se je akcije udeležilo nekaj več kot 120 občanov. Najstarejše udele- žence sta bila Terezija Majerič in Aleksander Hrašovec. 7500 km NAD VOJVODINO Jadralci celjskega Aero kluba so dobro izkoristili lepe sončne dneve v drugi polovici julija in začetku avgusta. V dveh skupi- nah po devet jadralcev so se ude- ležili letnega taborjenja najbolj- ših slovenskih jadralcev v Subo- tici. Bila je tu priložnost za starej- še jadralce, da opravijo pogoje za zlate značke jadralca, mlajši ja- dralci pa so se prvič seznanili s širino vojvodinskih ravnic. Celjski jadralci so bili zelo uspešni. Njihov vodja Peter Kar- ner nas je seznanil, da so skupaj opravili prelete v skupni dolžini 7500 kilometrov. Vadba in tre- ning sta popolnoma uspela. Štir- je jadralci so osvojili tudi pogoj za zlato značko jadralca, ker so opravili prelet v trikotniku Subo- tica-Borovo-Zrenjanin-Suboti- ca v dolžini 303 kilometrov. To je uspelo Francu Bergincu, Slavku Lakoviču, Žanu Pižonu in Andreju Florjancu. Sedaj so celjski jadralci že doma. Pred zaključkom bogate sezone, tudi v prvenstvu so dosegli izredne uspehe na republiškem prven- stvu v Lescah in na državnem prvenstvu v Subotici, pa bodo opravili še prelete po Sloveniji. J, KUZMA V KOTALKANJU ALENKA OVEN v Velenju je bilo republiško prvenstvo v kotalkanju, kjer so sedem prvih mest osvojili mla- di kotalkarji Olimpije iz Ljub- ljane, eno prvo mesto med pio- nirkami v skupini C pa doma- činka Alenka Oven. JOŽE MIKLAVC ZMAGA KARLA TRAMŠKA V Rovinju je bil poletni ju- gokaj seminar, ki sta ga orga- nizirala Razvojni center Ju- gokaj Celje in Ljubljana, vo- dil pa dr. Rudi Jakhel, me- dnarodni mojster iz Celja. Sodelovalo je 136 seminari- stov iz 21. klubov iz vse Ju- goslavije. Rezultati: rumena kata (24 tekmovalcev) - 1. Zlatko Novak, 3. Dušan Še- ruga, oranžna kata (8 tekmo- valcev) - 3. Majda Zupane, športne borbe: kategorija ru- menih pasov (29) - 2. Zlatko Novak, kategorija oranžnih pasov (22) - 1. Zlatko Novak, kategorija zelenih in modrih pasov (15) - 3. Matjaž Fajs in kategorija rjavih in črnih pa- sov (7) - 1. Karel Tramšek in 3. Franc Žumer. Vsi omenje- ni tekmovalci so Celjani. Žal zaradi poškodb niso na- stopili Stane in Zvone Cret- nik, Tomaž Kumer in Srečko Jerovšek, kajti potem bi bil uspeh celjskih tekmovalcev še večji. Ob podeljevanju pasov pa so napredovali naslednji Celjani: Evgen Oparenovič, Andrej Cafuta, Milorad Lu- kič. Srečko Jerovšek, Matjaž Fajs, Zvone Cretnik, Tomaž Kumer, Franc Zumer in Ka- rel Tramšek, ki ima zdaj že črni pas drugi dan. Nagrade in priznanja so dobili: Toni Maruša kot najboljši sodnik, Matjaž Fajs kot najboljši te^ hnik. Rado Krušič kot naju- spešnejši organizator in Ka- rel Tramšek (na sliki) kot absolutni prvak za leto 1979. Zdaj je v celjskem klubu osem mojstrov in trije moj- strski kandidati. SREČKO JEROVŠEK MOTOKROS NA TREBELIŠKEM USPEL v mokrem vremenu je bilo v nedeljo spet zanimivo na odlični, vendar izredno težki progi na Trebeliškem pri Ve- lenju, kjer so prizadevni čla- ni domačegfi avto moto dru:*- tva pripravili eno izmed dirk za državno prvenstvo v prvi in drugi ligi. V drugi ligi je zmagal Dario Samec iz AMD Zabok, v prvi pa Marjan Av- bel iz AMD Lukovica. Orga- nizator upa, da bo pri pri- hodnjem tekmovanju imel več sreče zlasti z vermenom, ki je tokrat »odgnalo« večje število gledalcev. JOŽE MIKLAVC 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 34 - 30. avgust i975 HUMORESKA HOBIZ NAPAKO Gašperja je po desetih letih družin- skega življenja pričela mučiti osam- ljenost. Imel je štiri otroke, ženo Kla- ro in taščo Matildo. Toda to ni popol- noma nič pomagalo, bil je osamljen in pika. Nekega deževnega dne je za- čel o vsem tem premišljevati. Sklenil je svoji osamljenosti napraviti ko- nec. Takoj, ko je prišel do takšne bi- stroumne ugotovitve, se je pojavil še dosti večji problem. Kako pobegniti iz družinskega direndaja? Pričel je tuhtati in je od premišljevanja postal že kar bolan. Pa se je spomnil: » Vpi- sal se bom v ribiško družino!« Že naslednji dan se je odpravil v ribiški urad. Potrkal jena vrata. »Na- prej!« se je oglasil močan glas. Vsto- pil je kar malce prestrašen: »Dober dan, rad bi se včlanil v družino,« je iz jecljal. »Seveda, seveda, to je pa le- po,« je odgovoril za majhno mizico sedeč možakar. Veste, jaz sem predse- dnik ribiške družine in vam lahko povem, da vam ne bo žal, ker ste na- pravili tako pogumen korak. Poleg čudovite narave, tukaj mislim pred- vsem na bistre reke in zrak, boste lahko deležni še kopice drugih užit- kov.« »K...k., .aak.. .snih... užit- kov?« je zazijal Gašper. »Ja, ribe, vendar,« je nadaljeval svojo preprič- ljivo propagando. »Povem, da je po- trebno samo malo sreče, in metrska ali še večja riba bo vaša. Mimogrede bi pripomnil še to, da sem zelo dober psiholog in sem takoj ugotovil, da imate poseben razlog za vpis v naše društvo. Sicer me nič ne briga, po- vem pa vam vendarle z zanesljivost- jo, da so vas k temu koraku pripravi- le: sitna in prepirljiva žena ter debe- la in detektivsko ustrojena tašča. Za vaš prvi ribolov vam moram seveda določiti ribiškega nadzornika, še bo- lje rečeno, nadzornico. Cukrček, ve- ste, inteligentna s smislom za humor, da o drugih vrlinah ne govorimo.« Gašperje ves vzhičen zavpil: »Sem že vaš!« Ko je Gašper uredil vse formalno- sti vpisa in članarine, je odšel do- mov. Bil je tako vesel, kot, da bi od- kril najmanj avto na vodo. Prišla je sobota in Gašper je navsezgodaj pri- čel nalagati v avtomobil vsemogoče stvari: ribiško palico, mrežo, prazne škatle in seveda za vsak primer ste- klenico viskija in nekaj boljših ciga- ret, angleških seveda. Po kratkem na- padu astme je avto z Gašperjem in vso ropotijo vred odpeljal proti lovi- šča. Ves v oblakih je pričel sanjariti: »Nič zato, če sem prvič na ribolovu, če že nimam izkušenj mi še vedno preostane sreča. No, ribe niso niti ta- ko važne, saj jih navsezadnje lahko kupim v ribarnici. Največja trofeja je nadzornica.« V mislih je videl mlado gospodično, ki ne ve kako bi ukrotila svoje strasti. Avto je prikašljal do kristalno čiste reke in z elanom šest- najstletnika je nemudoma pričel me- tati trnek v vodo. Pretekla je ena ura in razen soda iz lepenke, treh konzerv ter sedem polivinilastih vrečk, ni ulovil ničesar. »Pač nimam sreče,« je zamrmral in za kratek čas sedel na breg reke. Srknil je požirek viskija, si slekel srajco in prižgal cigareto. Zopet se je potopil v sladke sanje. Njegovo nadrealistično premišljeva- nje je prekinil znani glas: »No, tova- riš, ali kaj prijemajo?« »Nič kaj pre- več,« je odvrnil Gašper in pogledal v smeri glasu. Pogledal je tako prese- nečeno, kot da bi se iz reke prikazala kitova glava. Pred njim je stala nje- gova žena Klara. »Ja, hudiča, kaj nisi na tečaju za prvo pomoč?« »Veš, Gaš- per, to je bila majčkena, nedolžna laž. Že ves čas sem pri ribiški družini. V teb mesecih sem se že povzpela do mesta nadzornice.« »Aha,« je zamr- mral Gašper in to je bila njegova zad- nja beseda, kajti naslednji trenutek se je pogreznil v neko čudno spanje, ki mu rečemo nezavest. Kose je prebudil, je lahko kaj hitro ugotovil, da se nahaja v mestni bol- nišnici. Ob njegovi postelji sta stala moža v belih oblekah. Bila sta v pre- cej živahnem pogovoru in Gašper je skozi meglo slišal le nekaj besed. Eden v belem je rekel drugemu: » Veš, kolega, vpisal sem se med ribiče, ker sem žene že po malem sit« Gašper se je pogreznil v še glob je spa- nje. AMADEUS MARATONSKO PLAVANJE V CELJU 48 UR IN 145,7 KM Akcija celjskih plavalcev tradicionalna Od petka, 24. avgusta 1979 s startom ob 16. uri pa do nedelje, 26. avgusta 1979 prav tako do 16. ure, je v celjskem bazenu Neptuna šest mladih plavalcev niza- lo kilometre za nov rekord v štafetnem maratonskem plavanju. V eri vse mogočih poskusov doseganja najra- zličnejših rekordov, so se v Celju odločili, da dosežejo rekord v maratonskem pla- vanju. Vsak mladinec oz. mladin- ka je plaval eno uro, nato pa pet ur počival. V zanimivi akciji so sodelovali: Duška Boben (20 let), študentka matematike, ki je v celotni akciji preplavala 23 km, An- dreja Rozman (20), študent- ka VSTK, preplavala 21,2 • km, Sonja Vukovič (16), dija- kinja, preplavala 23,6 km, Gorazd Sotošek (20), VSTK, preplaval 28 km. Zvone Kri- žaj (23), električar, preplaval 26,1 km in Sašo Puncer (21), študent medicine, ki je pre- plaval 23,8 km. Zanimivo je, da nobeden od tekmovalcev ni med na- stopom preveč shujšal, saj sta le dva izgubila med pla- vanjem po 1,5 kilograma. Zal je bilo vreme izredno nena- klonjeno mladim tekmoval- cem, saj je v noči iz petka na soboto celo močno deževalo in bliskalo. Nihče od tekmo- valcev ni nikoli pomislil, da bi s tem poskusom po no- vem rekordu med plavanjem odnehal, ampak so si bili vsi enotni, da bodo s podobnimi srečanji tudi v prihodnje na- daljevali. Tudi zdravstveno stanje vseh je več kot odlič- no, hranili so se v hotelu Merx, med 48 urnim plava- njem pa so pojedli med dru- gim tudi samo dva kilogra- ma čokolade. Edina pripomba je bila na prostor za počivanje in Rudi Travner, upravnik celjskega bazena je obljubil, da bo to v prihodnje bolje. Povemo naj še to, da so mladi tekmovalci plavali v počastitev 40-letni- ce plavanja v Sloveniji pa 25- letnice plavanja na celjskem bazenu ter tudi kot prispe- vek k življenjskemu jubileju Rudija Travnerja. TONE VRABL Ml IN ZDRAVJE o KAJENJU CIGARET Kaj vse nastaja pri destila- ciji (gorenju) cigaret in kolik- šen vpliv imajo številne sno- vi, ki pri tem nastajajo na ra- zvoj rakastega obolenja, kro- ničnih obrienj dihal ali obo- lenj na želodcu presega ok- vir tega članka. Glede na to, koliko člankov je napisanih in izrečenih besed o škodlji- vosti cigaret ne bi smelo biti na svetu nobenega kadilca. Vendar naj bodo dokazi še tako močni in pošteni, neko- mu, ki se že od začetka odlo- či, da jim ne bo verjel, ne bo pomagalo nobeno dokazova-' nje ali prepričevanje. Šele, ko se bodo pojavili znaki bolezni in se bodo na- padi ponavljali po kajenju ali pride celo do ogrožanja živ- ljenja, se bo takšen človek prepričal na lastni koži o že poznani resnici in ji v večini primerov tudi verjel. Za ne- kaj časa bo »ozdravljen« ka- jenja, dokler ga ne bo zopet dober prijatelj prepričal o koristnosti cigaret, kako zdravniki tudi kadijo in mar- sikomu zadostuje to kot do- kaz o neškodljivosti cigaret. Vendar vedno manj zdravni- kov kadi, ker se sami prepri- čajo ali okusijo na lastni koži nevarnost kajenja. V Združe- nih državah se je v zadnjih 5 letih odpovedalo cigaretom vsaj 50% zdravnikov kadil- cev in to ne samo zaradi ad- ministrativnih ukrepov, kjer mora biti na vsaki škatlici ci- garet označeno, da je ta arti- kel zdravju škodljiv. Tam je tudi koUčina nikotina v ciga- reti omejena z vzgojo lažjih vrst tobaka ali pa z raznimi dodatki, ki izboljšujejo gore- nje in preprečujejo manjšo absorbcijo škodljivih snovi v organizmu. Ker precej več kadilcev zboli za koronarno boleznijo kot nekadilcev in tudi pogosteje dobivajo in- farkt srca je lazumljivo, da je izvajanje teh ukrepov strogo nadzorovano, saj je s prene- hanjem kajenja rizik za in- farkt takoj bistveno zmanj- šan. O debelosti je bilo v terh časopisu že veliko napisane- ga, zato bom tu kratek in se bom omejil samo na nekoli- ko dejstev. Povečana telesna teža dokazano obremenjuje srce. Predvsem je to nevarno zaradi zadebelitve srčne mi- šice, ki takd potrebuje več kisika. Predstavljajte si, da cele dneve nosite na hrbtu breme 20 ah 30 kg. Kakšno dodatno obremenitev to predstavlja za celoten orga- nizem. Kako sproščeno se počutimo, ko odložimo takš- no breme. Idealna telesna te- ža je lahko izračunljiva in formula se glasi: višina - 100 minus 10% (V - 100) - 10% = ITT (idealna telesna teža). Pogosto že samo shujšanje lahko toliko razbremeni srce in njegovo funkcijo, da do- datno zdravljenje skorajda ni potrebno pa čeprav je po- trebno za takšno izboljšanje po shujšan ju tudi do 3 leta. Vsakodnevno vprašanje je, kako to doseči? Ce hočemo shujšati potrebujemo voljo in motivacijo. V kolikor pa tega primanjkuje je dobro pričeti huj sanje z dobro psi- hodinamično pripravo bolni- ka. Pacienta je potrebno sez- naniti s sestavo hrane, prika- zati, koliko kalorij potrebuje človek za normalno delo in kako naj bo hrana sestavlje- na. Vsebuje naj čim manj og- ljikovih hidratov, to je slad- karij, kruha, testenin, riža itd. ter le minimalno količi- no maščob, ki so celo več kot 2-krat bolj bogate z energijo kot ogljikovi hidrati. Pri tem ne smemo pozabiti, da orga- nizem potrebuje 1 gr belja- kovin na kg telesne teže dnevno, tako, da mora poje- sti bolnik, tažak 70 kg mini- malno 10 dekagramov mesa. Da se zasiti občutek lakote v možganih, ki dobiva impul- ze, ko pade sladkor v krvi, a ti impulzi prenehajo, ko se želodec razširi, se priporoča hrana z veliko zelenjave ali snovi, ki se v želodcu razširi- jo (posebne alge, ki so v raz- nih preparatih za shujševal- no dijeto). Poleg zmanjšanja količine hrane, ki jo vnašamo v orga- nizem, moramo tudi poveča- ti porabo energije z aktivnej- šim načinom življenja. Izogi- bajmo se tudi strogih dijet ali pa zdravil za shujševanje, saj razni amfetaminski pre- parati, ki zmanjšujejo apetit privedejo do resnih okvar žil v pljučnem sistemu in s tem še dodatno okvarijo srce. Prav tako bomo pustili razna zdravila za odvajanje vode ali hormonske preparate specializirani ustanovi, kjer so takšni bolniki s posebni- mi oblikami debelosti stro- kovno zdravljeni. PIŠE: DR. JANEZ TASiČ PRIPOROČA Tokrat smo obiskali oddelek manufakturev veleblagovnici T. Izredno dobro so založeni z različnimi vr. stami blaga za ženska krila, ki so namenje. na predvsem jesenskemu času. Tiste, ki bodo izbirale blago za kostime, ki bodo prav prišli še zlasti jeseni in pozimi, tudi ne bodo razočarane. Že sedaj velja pomisliti na zimske plašče. Blago imajo v veleblagovnici T,zadrega pri izboru pa bo nastopila kvečjemu zaradi množice različnih tkanin. Za lepši videz vaših stanovanj si lahlo izberete tudi zanimive tapiserije. gt, 34 - 30. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 21 KARTING DIRKE V HAJDOŠAH ZABAVA V DEŽJU )f finale tudi trije Celjani fako je, če zganjaš preveč [jrupa. Mati narava tega pač [le mara in kazen mora biti. ^erjftno je zato tako deževa- lo n;i tekmovalce v kartingu, 1(0 se preizkušali na prvi (jjrki za državno prvenstvo v {lajdošah pri Ptuju. Skupaj z ekipo celjskega 0[DŠ sem se znašla tam 0ied tekmovalci sredi ne- l^akšnega kampa, ki so ga postavili ob kartodromu. Ce- le družine se ob takšnih tek- movanjih preselijo in živijo samo še za dirko. Takšna pialenkost kot je dež jih sploh ne spravi s tira. Res, da tega niso pričakovali, vendar si pomagajo s tistim, kar imajo, Zamenjaj gume, po- jcrij motor, da ti ga ne bo zali- vala voda in potem pritisni na plin. Se prej je treba opra- viti vse formalnosti. Nato je na vrsti trening in prve pred- finalne vožnje'. Vozijo v treh razredih: 100 ccm juniorji, 100 ccm seniorji in 125 ccm. V finale so se od Celjanov uvrstili: iz prvega razreda tri- je, iz drugega in tretjega pa eden. Ob 14, uri se je začela uradna dirka, v kateri je na- stopilo 49 tekmovalcev. Tisti s 100 ccm motorji so imeli precejšnje težave, zaradi dež- ja in vode na progi. Tako je marsikomu odpovedal mo- tor, pa tudi hitrosti niso bile takšne kot ob normalnih po- gojiii, ko dosežejo 100 ccm od 120-130 kilometrov na uro, 125 ccm pa od 170-180 liilometrov na uro. Ko sem opazovala te ljudi, sem se spraševala, kaj jih že- iie, da vztrajajo v tem športu. Stroški so precejšnji, nabava takšne formule G stane 8-9 milijonov, potem sta tu še dve vrsti gum za suho in mo- kro progo, zobniki in popra- vila, ki jih izvajajo v glavnem sami. Za rezervne dele je prav tako težko, malo lažje je tekmovalcem z mednarodno licenco, ki imajo carinske olajšave. AMD jim plača dnevnice in poten stroške, ostalo financirajo sami. Eden izmed tekmovalcev. Prek Alojz, mi je dejal, da so rojeni pod posebno zvezdo in tudi če bi hoteli nehati s tem, ne bi mogli. Sliši se pre- cej mistično, nekaj pa goto- vo drži: ko si enkrat poskusil voziti, ni več rešitve. Vsa ta »mašinerija« te potegne vase. Najbolj zanimiv je bil prav gotovo nastop v razredu 125 ccm, kjer so imeli Celjani fa- vorite Karla Bužana, lansko- letnega državnega prvaka, ki tudi tokrat ni razočaral. Tudi drugi celjski tekmovalci so se dobro odrezali; v razredu 100 ccm juniorji je bil Pepel Aleš drugi, Pečolar Matjaž četrti in Fonda Henrik peti. Med seniorji je bil Prek Alojz drugi, Karlo Bužan pa prvi v razredu 125 ccm. Letošnje prvenstvo so torej dobro za- čeli, ekipno so bili drugi. 15. septembra bo podobna prireditev v Celju in to repu- bUško prvenstvo v kartingu. Na ta dogodek se že pospeše- no pripravljajo in pričakuje- jo udeležbo vseh slovenskih klubov. TATJANA PODGORŠEK DIJAŠKI DOMOVI CELJE razpisujejo opravljanje del in nalog s področja vodje kuhinje za nedoločen čas Pogoji: a) višja izobrazba ustrezne smeti s 5 leti delovnih izku- šenj, od tega najmanj 2 leti na podobnem delovnem področju., ali b) končana srednja gostin- ska šola kuharske smeri, 10 let delovnih izkušenj, od te- ga najmanj 3 leta na po- dobnem delovnem po- dročju. Kandidati naj pošljejo prija- ve z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev in kratkim živ- ljenjepisom v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: Dijaški domovi Celje, Mai- strova 5, 63000 Celje. SPOŠTOVANI POTROŠNIKI MERX TOZD MALOPRODAJA in SOZD PLIVA ZAGREB pripravljata te dni za vas presenečenje. Ko boste kupili enega od plivinih izdelkov iz bogatega asortimana bonbonov, čajev, otroške hrane, žvečilnih gumijev in osvežilnih napitkov v eni od Merkovih prodajaln, lahko dobite priložnostno darilo. Ob tej priložnosti naj vas spomnimo na nekatere od Plivinih izdel- kov in vam s tem olajšamo nakup in sodelovanje v tej igri. Izbira Plivinih bonbonov je zares bogata: SUPERMINT, PEPERMINT, RONDOMENT, RONDO C, HELF, Bl- LJANA, KVIK, CEDEVITA, KAVABON in žvečilni gumi ji: CAZINO, TO JE VUK in novost PUT OKO SVIJETA. Starše najmlajših naj spomnimo na pestro otroško hrano PLIVA: BEBIMIKS - pripravljena hrana iz zelenjave in mesa FRUTAMIKS - pripravljena hrana iz sadja MELKO - okusna hrana za mlade sladokusce Ne pozabite tudi na velik izbor BILJANA ČAJEV, na GRUZIJSKI ZELENI ČAJ, in osvežilne napitke CEDEVITA in TOKADO. Vaš obisk pričakujemo v eni od Merxovih prodajaln: - v marketu na Ljubljanski cesti v četrtek, 30. 8. od 11. do 13. in od 17. do 19. ure - v marketu na Hudi nji v petek, 31. 8. od 11. do 13. in od 17. do 19. ure - v Bonbonijeri v Stanetovi ulici v soboto, 1. 9. od 11. do 13. ure in - v samopostrežbi Soča v ponedeljek, 3. 9. od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. Obenem vas vabimo na degustacijo osvežilnih napitkov TOKADO in CEDEVITA na sejmu VSE ZA OTROKA na Plivinem razstavnem prostoru. Dobrodošli: MERX in PLIVA vas pričakujeta! še slab mesec in letošnjega poletja bo vsaj po koledarski razporeditivi ko- nec. Spet bonfio ugotavljali, kaj je bilo dobro in kaj ne ter že začeli delati na- črte za naslednje poletje. Pri vsem tem pa je najbolj žalostno to, da ob vsakem končanem ali vsaj iztekajočem poletju vedno znova ugotavljamo iste ponav- ljajoče napake in pomanjkljivosti ter predlagamo iste predloge, da bi bilo morda kdaj bolje. Ce smo nekoč trdili, da se na napakah učimo, lahko vsaj za naš turizem reče- mo, da se še nismo nič naučili ali pa zelo, zelo malo. Cas in zahteve so nas »povozili« in zato je prisotnega tudi več nepotrebnega godrnjanja, kot veselega klepetanja! Peregrin je zanimiv turistični kraj, ki bi ga lahko imenovali tudi »raj posamez- nikov«, katerim delajo družbo ne mnogi sindikalisti, katerim je bila sreča naklo- njena, da so tu njihovi kolektivi dobili majhen prostorček. V zadnjih petnajstih letih,-odkar nekako traja razvoj Peregri- na, je bilo o tem počitniškem naselju približno tri do štiri kilometre izven Umaga v smeri proti Novigradu, po na- ših časnikih mnogo napisanega, po pi- sarnah mnogo izrečenega. Pred menda petnajst in več leti je ob obali od uma- ške cementarne proti spodnjemu sim- patičnemu naselju S. Ivan, bilo močvir- je poraslo s trstiko in podobno navlako. Pa so tisti prostor zelo ugodno razproda- li, kupili pa so ga tisti, ki so bili v tistih časih nekako blizu temu, kar se je »pro- dajalo«. Trstike so se umaknile čudovi- tim počitniškim hišicam, ki danes sredi bujnega vsemogočega zelenja in rastja predstavljajo enkratno počitniško oazo, kakršno ni lahko videti daleč naokoli, če sploh kje! »Prišleki« so si torej postavili hišice, uredili okolico, posadili drevja, grmičevja in zelenja, kot v kakšnem ar- boretumu, prispevali za asfaltiranje pre- pletajočih se poti, zgradili pomol, olep- šali plažo... Zdaj je to raj, ki ga je treba videti, doživeti... 2e nekaj let pa je sporno, kajti ta prostor - resnično čudo- viti, bi lahko rekli! - je premalo izkori- ščen za širše turistične interese, kon- kretno Umaga in okolice. Vodijo se neizprosne bitke o rušenju tega enkrat- nega naselja, da bi zgradili hotele, priva- bili tujce, zaslužili več denarja. Kako se bo ta bitka končala, ni znano. Brez dvo- hia pa bo zaradi objektivnih okoliščin POLETJE 79 V PEREGRINU (1) POD HLADNO SENCO ZELENE TRTE Prijaznost domačinov in čisto vino trajala še zelo dolgo, morda tudi v nedo- gled. Brez dvoma pa je to počitniško nase- lje pravi »raj zasebnikov«, kjer se z ne- kaj hišicami postavljajo tudi delovne or- ganizacije med njimi tudi iz Celja, zlasti Moda, Center, Libela ter Kovinotehna s Savinjo, Hudinjo in Ložnico... Tako se namreč imenujejo hišice! PEREGRIN IN NE PELEGRIN Čeprav na propagandnem materialu (prospekti, razglednice) pa vpadnih kra- jih v samo naselje piše jasno in vidljivo PELEGRIN, pa bi se zanimivo naselje moralo pravilno pisati PEREGRIN. Kje so nastanki imena tega kraja? V imenu sv. Peregrina, ki je umrl mučeniške smrti v III. stol. Po njem se imenuje »varnostni svetilnik« manjša cerkvica, ki so jo zgradili v dvanajstem, prvič ob- novili v petnajstem in drugič v drugi polovici devetnajstega stoletja. Cerkev je grajena skormno ob dolgi, ugodni pla- ži iz velikih že osivelih kvadrastih ka- mnov, v notranjosti pa so zanimive fre- ske, za katerih dokončno obnovitev še zbirajo denar. Do zamenjave imena je prav gotovo prišlo zaradi lažje izgovorja- ve. Skoda! Glavna cesta Umag-Novigrad obide naselje Peregrin. Tam, kjer je manjša trgovina, je odcep ceste za naselje S. Ivan. Nekaj več kot štirideset hiš šte- je, brez gostilne je in hotela. Vseeno pa se gredo domačini turizem! Zanimiv tu- rizem. Preprost, enostaven, takšen, kot ga danes ljudje iščemo. Da si čimbolj sam, neomejen od hotelskega reda! Go- stilne nimajo, vino - odlično! - pa točijo za majhne denarje v vsaki hiši (vrtovi so tam vinogradi). Tudi sobe oddajajo v svojih hišah. Tako ni redek primer, ko sredi dvorišča, kjer so visoke slamnate kope pa že zložena drva za zimo in kra- ve, stojijo najmodernejši a\4omobili s pretežno tujimi registracijami, kjer pre- vladujejo italijanske, avstrijske, nem- ške ... Stopiš iz hiše v kopalkah, greš čez ozko asfaltirano cesto, se spustiš po stopnicah in že - plavaš v kristalno či- stem morju! Prideš nazaj, sedeš, za iz trdega istrskega kamna lepo narejeno mizo (prt bi ji uničil lepoto!) in pod braj- do ter rožmarinom in lovorjem pa sivko, začneš razpletati paberek o vsem... Do- mačini so zgovorni, prijazni ljudje in »vzamejo si čas«, da v teh poletnih me- secih poklepetajo z vami, ki se počutite kot sredi najlepše galerije... Na mizi je kot sonce rumeno vino. Brez vode. Go- spodar, ki stanuje v eni najstarejših hiš v vasi (na steni je v^zidana tabla z letnico 1839) pove, da je že bil v Celju - lepo mesto, izdahne - in da tudi ve, da Slo- venci pijejo samo »čisto« vino. »Tudi ljubezen brez pridatkov je najlepša!« Sv. Ivan je naselje, ki bo čez nekaj let po turizmu še mnogo bolj znan, kot da- nes. Prav gotovo pa takrat ne bo več tako prisrčen, kot je danes. V prihodnji številki Novega tednika pa bo v zapisu pod istim naslovom ne- kaj več o »dopustu v vrstah« pa »rekrea- ciji z meduzami« in razgovor z Petrom Kopinškom, Celjanom, ki je direktor tu- ristične agencije ATLAS za istrsko po- dročje s sedežem v Umagu. TONE VRABL Umag je brez dvoma iz leta v leto bolj svetel biser ob naši jadranski obali. Zdaj premorejo že 9300 ležišč v hotelih in apartmajih ter pri zasebnikih nekaj več kot deset tisoč ali skupaj točno 21.000! Hotelske kapacitete so 100% razprodane do začetka septembra! NOVI TEDNIK - stran 23 PROMETNA PREVENTIVA PIŠE: STANE ZUPANC ZA PROMETNO VZGOJO OTROK SMO ODGOVORNI VSI V času nenehnega naraščanja prometa na naših ce- stah je vse večja naloga vseh družbenih dejavnikov, da čim bolj pripomorejo k varnosti prometa na naših cestah. Uspeh bo tem večji, čim bolj kontinuirano bo prometno-preventivna vzgoja, ki bo že pri najmlajših in ves čas njihovega razvoja vzgajala in razvijala tiste osebnostne kvalitete in lastnosti, ki bodo prerasle v sposobnost zaščite in samozaščite. Za prometno vzgojo otrok in mladine smo odgovorni vsi! Za to morajo pri vzgoji naših otrok zelo tesno sodelo- vati vsi dejavniki otrokove vzgoje: starši, vzgojiteljice v vrtcih, učitelji v šolah in celotna naša družbena stvar- nost. Pri še tako dobrem načrtovanju prometne vzgoje pa moramo nenehno upoštevati dejstvo, da so predvsem vzgledi odraslih tistih, ki bodo pri otrocih vzbudili največje spoštovanje in vplivali na njihovo ravnanje. Prav gotovo vzori nihajo in vzgledi odraslih vplivajo na moralo otrok in tudi njihovo ravnanje v prometu. Ne smemo se čuditi, če naši otroci postanejo nedisci- plinirani udeleženci v prometu, če svojo avtoriteto kot dobrega voznika ali pešca postavljamo na kocko, ko npr. ne upoštevamo prometnih znakov, prometnih pravil ali se v prometu obnašamo brezobzirno. Ob takih, slabih vzgledih otrok pač kljub še tako pogo- stim, vendar, zgolj demagoškim naukom, ne bo nikoli postal dicipliniran udeleženec v prometu. S tem se- veda delamo veliko družbeno zlo, saj je znano, da je lažje slediti slabemu vzgledu kot ubogati dober nauk. Moto odraslih mora biti vselej usmerjen k razmišlja- nju o sebi in naših odgovornosti do otrok, zavedajoč se, da nas kritično opazuje in ocenjuje generacija, ka- tere vzgojitelji smo vsi do poslednjega občana. Le tako bo otrok zajet v kompleksno prometno vzgojo, če bomo vsi prispevali k razvijannu otrokove osebnosti in mu tako zagotavljali in privzgajali tudi njegovo pro- metno varnost. Življenje samo, predvsem pa bojazen pred nenehno nevarnostjo na cesti nas sili, da posvetimo tem proble- mom veliko pozornost. Sistematična prometna vzgoja je del vzgojnoizobra- ževalnega procesa, ki ga začnejo že starši, nadaljujejo pa vzgojno varstveni zavodi in šole. Osnovo za učinkovito prometno vzgojo je treba ustvariti zelo zgodaj. Majhen otrok v svojih prvih letih življenja dobi s posnemanjem staršev in odraslih že prve izkušnje s prometom. Starši morajo svojega otroka prav gotovo usposobiti za njegovo lastno zava- rovanje v prometu na cestah in poteh v neposredni bližini domače hiše. Pri tem je potrebno še enkrat poudariti odgovornost, ki jo imamo kot vzorniki! Otroku je potrebno zelo naravrlost posredovati odgo- vornost in disciplinirano ravnanje v prometu. Dragi starši in vsi drugi, zdaj ko naši otroci preživ- ljajo zadnje dneve šolskih počitnic, še bolj zavarujmo naše otroke na cestah. Počitnice so pač čas, ko imajo otroci več časa, bolj razigrani so, več so na cesti in ob njej, kot so bili v času pouka. Zato našemu otroku večkrat obudimo misli na varovanje v prometu, na naslednji teden, ko se prične zopet šola, ne bodo so- šolci ugotavljah, da so tega ali onega razigrane počit- nice za vedno iztrgale iz njihovih vrst. ,^ ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU PO INDONEZIJI (9) JADRANJE OB OGROMNIH VALOVIH Nekega popoldneva smo se odpravili jadrat na sosed- nji otok želv, kot ga imenuje- jo. Pred tem sem pred kosi- lom ležal na ležalniku ob ba- zenu in to ne v senci kot do- slej. Cez kakšni dve minuti j.e k meni pritekel natakar in me opozoril naj ne ležim na soncu. Pomiril sem ga, da me to prav nič ne moti in naročil coctail v ananasu. Kmalu mi ga je prinesel, na- to pa sem počasi srkal oku- sno pijačo in užival ob misli, kakšna zima je kaj sedaj pri nas doma. Po dobrih desetih minutah sem skočil še v ba- zen in nato še plaval v morju. Cez pol ure je bilo kosilo, vendar mi kljub vsej raznoli- ki ponudbi ni niti malo te- knilo. V kakšnih petih minu- tah sem pordečel kot kuhan rak in to po vsem telesu. Pe- klo je sicer, toda mehurjev ni bilo. Ravno toliko, da sem postal malce nervozen. Popoldne smo se s kolegi odločili, da gremo jadrat. Trije smo bili. Zaradi tega, ker me je sonce kar močno opeklo, tropsko sonce pač, sem si do vratu zapel srajco, na glavo dal klobuk iz riževe slame ter seveda nataknil kavbojke. Tako sem bil kar dobro zaščiten. Mlad fant, verjetno sin kakšnega pre- možnejšega Balijca, je imel ob obali kakšnih dvajset ja- drnic, ki so izredno zanimi- ve. Na vsaki strani sta na- mreč dve debli, ki po obliki malce spominjata na smuči, vmes pa je montiran čolnič, kjer lahko udobno sedijo štirje ljudje. Seveda ne gre pozabiti jadra. Skoraj nemo- goče je, da bi se takšno plovi- lo lahko prevrnilo v morje. Za nekajurno popoldansko jadranje smo plačali hecno malo denarja. Vsi trije prera- čunano v naš denar, devet starih tisočakov, s tem, da je z nami bil tudi mlad fant, ki nas je vozil. Radovedno nas je spraševal, od kod smo. Srednjo ekonomsko šolo v Denpasarju je obiskoval, pri svojem, verjetno še mlajšem delodajalcu, pa je izkoristil priložnost za zaslužek. Le-ta je bil tako skromen, da tega nikakor nismo mogli dojeti. Za celo,popoldansko vožnjo' je dobil desetino tistega, kar smo plačali mi. Ali drugače povedano. Za takšen denar bi si lahko kupil le malo ste- klenico piva. Nismo bili škrti in prepričan sem, da od ta- krat naprej fant Jugoslovane še bolj ceni. Kje približno naj bi bila Jugoslavija se mu si- cer še sanjalo ni, toda ko smo mu omenili Tita, so se mu usta potegnila v nasmeh, po- tem pa je dejal: »Tito je do- ber človek." Vse mogoče ga je potem zanimalo o naši do- movini. Ob koncu je dejal, da bi neznansko rad kdaj vi- del Jugoslavijo. Jadrali smo proti otoku želv. Takrat smo tudi izvede- li, zakaj Bali niso tako dolgo odkrili, zakaj nanj ni tako kmalu prodrla civilizacija. Okrog Balija so namreč veli- ki koralni grebeni, tako da večje ladje nikakor niso mo- gle pristajati blizu otoka. Vi- deli smo takšen greben, kjer so se razbijali ogromni oceanski valovi. Neznansko je bučalo, toda od grebenov naprej je bilo morje mirno in precej nizko. Kadar je nasto- pila oseka, so ribiči hodili v morju do kolen po nekaj ki- lometrov od obale in nastav- ljali svoje mreže. Končno smo prispeli na otok želv. Otroci so pridrveli k nam, nas prosili za denar, spraše- vali od kod smo, se hoteli naučiti pozdravljati po na- še... Precej razočarani smo bili. Na otoku želv smo zares videli tri ogromne želve, te pa so bile zaprte v neki ogra- ji. Lastnik je za ogled zahte- val kar precej denarja. Razo- čaranje je bilo še večje, ko smo se hoteli vrniti na Bali.' Nastopila je namreč oseka. PIŠE: JANEZ VEDENIK Jadranje z zanimivimi jadrnicami z Baltja je prav prijetno. Colni pa so slionstruirm tako, da je nemogoče, da bi se prevrnili. ^ I AMADEOS POROČA Ob svežih vesteh, da mislijo v našem Celju gostilne zapirati že ob 21. uri, sem takoj pomislil, da bo konec sveta. Izpeljal sem mini anketo in odgovori začuda niso bili pesimistični. . JASNA RUBIN, uslužbenka: »Mene niti najmanj ne pri- zadene nobena predčasno zaprta oštarija, svoj vinjak s kavico bom še naprej pila v službi kot doslej!« A. D. zakonca: »Najin zakon se je že zelo resno krhal. Sedaj, ko naj bi nas celjski gostinci prisilili, da bomo večere preživljali doma, se bodo te vezi spet utrdile!« Lahko torej ugotovimo, da bi omenjeni ukrep kar prav prišel, posebno še naslednje leto, ko bomo imeli v Celju Hortikulturo 80. Da ne bi bili v rož'cah... Anketiral resnicoljubni AMADEOS DOBRO JE, ČE VESTE ROJSTNI KRAJ - BS V naši državi imamo več znanih krajev z dvema črka- ma: Ub, Iž, Ba, Ig. Naštejmo še nekatere manj znane: va- sica Bs pri Kumanovu, vas Rt pri Plevlju. Največ vasic se imenuje Do (pri Sarajevu, Stonu, Fojnici in Visokem). DRŽIČEVO MRTVO MORJE Otok Lokrum blizu Du- brovnika ima svoje Mrtvo morje, jezerce, majhen na- ravni bazen, v katerega pri- haja morje skozi okno v ska- li, toda samo ob visoki plimi. To lokrumsko jezerce ome- nja tudi znani dubrovniški komediograf Marin Držič v svojem slavnem delu »Dun- do Maroje«. Ob koncu prve- ga dejanja Pomet govori Ma- ru: »To je pravo gosposko življenje. Ampak vse bolj mi- slim, signor Marino, kako se boš imel v Dubrovniku s ko- som mesa in s kapljo juhe, skozi katero se vidi dno krožnika, kot v Mrtvem mor- ju na Lokrumu, kadar je bo- naca...« VODA, KI GORI V Privlaki pri Vinkovcih stoji arteški vodnjak, ki so ga prebili leta 1962. Skupaj z vodo prihaja iz globine 293 m tudi plin, ki se vname, če se mu približamo z gorečo vžigalico. Voda je rumenka- sta in topla, toda zelo zdrava in okusna za pitje. REKORDER V Ninu pri Zadru so mne- nja, da je bil največji ligenj v jadranskih vodah ujet prav pri njih. Ribič Ciro Spirin je leta 1962 ubil 10 kg težkega lignja, kar pomeni rekord nad rekordi, kolikor je znano doslej. O ajda molčeče bakreno morja krotko morje čakanja na pisane rute žanjic na srp utrujenega rži in pšenice O ajda toplo ljubezen zemlje dojiš na mehkih nedrjah holmov z medom polnim zrele jesenske vdanosti ERIKPRUNČ 1000 ccm NISO MAČJE SOLZE Tegale hondoida smo zalotili točno pod oknom naše redakcij« ko nam je predvajal brezplačni koncert zadnjih pop hitov. Seve^^ je bil takoj za to, da se slika. Buljila sem v tisto njegovo - mašino tako kot še nekaj drugih gledalcev. »Joj, kako krasen motor!« J* ja, vsak teden ga dvakrat očistim,« se je ponosno vzravnal lastni(' ki je sicer Celjan, živi pa v Nemčiji. Dva meseca je delal, da si ga J* kupil, vendar ni bil nov. Nov baje stane 8 milijonov. Vendar, 2* starega mačka, kakršen je on, je takšen motor čisto prepočasf- Kaj pa je to 210 km/h? Drugo leto bo kupil večjega, 1300 kubičnega Skromno je povedal, da miličnikom samo pomaha in odbrzi dalf Ponudil je. da me pelje, pa sem se lepo zahvalila in se skrila * varno zavetje naše redakcije. Mož je namreč zajahai svojo Hono" in odhrumel proti morju, tam bo že našel kakšno, ki se bo hotelf peljati z njim. Takšnele Honde namreč ne vidiš na vsakem vogal". TATJANA PODGORŠEK NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec ' Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in Radia Celje Milan Seničar. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčii- Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.