R
SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
?)2859
:adniga
r. ii o, i.
Pravila
stavbne in kreditne zadruge železniških uslužbencev „Bajtar“ v Ljubljani
r. z. z o. z.
I. SPLOŠNE DOLOČBE.
§ 1.
Ime zadruge: »Bajtar«, registrovana stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev v Ljubljani r. z. z o. z.
§2.
Zadruga ima svoj sedež v Ljubljani. Njen delokrog in doba sta neomejena. Število zadružnih članov je tudi neomejeno.
§ 3.
Objave »adruge «e priobčujejo v Uradnem listu za ljubljanska
In mariborske obla-1,po nabitim v uradnih prostorih zadrug« in ▼ dcsmlkth*
§4.
Namen zadruge je, preskrbeti svojim članom poceni lastna domovja. Ta smoter hoče doseči zadruga s tem,
1.	da svojim članom kupuje, prezidava, odnosno na novo gradi primerna lastna domovja in sicer po možnosti v lastni režiji;
2.	da sprejema vloge članov v svrho zidanja ali nakupovanja lastnih hiš;
B. da snuje na svoje stroške vsakovrstna podjetja, ki so v tesni zvezi s stavbnim poslom, n. pr. opekarne, apnenice, kamnolome itd.;
4.	da nakupuje stavbišča ter ves gradbeni materijal;
5.	da daje svojim članom potrebna pojasnila in nasvete v vseh gospodarskih primerih in
6.	da skuša izposlovati čim višje javne in zasebne podpore ter državna in zasebna brezobrestna in , obrestna posojila.
§5.
Sredstva zadruge so:
1.	vpisnina,
2.	članski deleži,
3.	stavbišča in hiše, stranska podjetja, stavbni materijal in inventar,
'4. razni drugi dohodki, n. pr. podpore, darila, volila, dediščine itd.,
5.	hranilne vloge, in
6.	rezervni fond.
II. GRADNJA HIŠ.
§ 6.
Zadruga pridobiva odplačna in neodplačna stavbišča in hiše, postavlja eno- ali večdružinske hiše.
§7.
Zadruga bo gradila za svoje člane hiše po vrsti prijav v zadrugo na sledeči način:
a)	v prvi vrsti članom, ki plačajo takoj celokupne stroške za stavbo,•
b)	članom, ki plačajo vnaprej 50 odstotkov gradbenih stroškov, ostalih 50 odstotkov pa se zavežejo poravnati s primernimi paranciiami tekom 10 let:
Članom,ki rplaoajo naproj Taaj 1C> gradbenih a troskov, ostalih 8O,v p?, pa savežejo poravnati S prif&wrniutl garancij «ml v teku 15 let, ■'JTadnoet stavbanih parcel se Štetje v desetinko v^lst-vroto. 0 isjoiaoh odloča
načelstvo;.........X11
stvo.
vrvAWUl i

V primerih b) in c) se vknjiži zadruga, odnosno njeni upniki na prvo mesto in mora član zastaviti vse premičnine in odstopiti zadrugi stanarino in primerni del prejemkov (plače in draginjskih doklad). Vsak član mora plačati sam vse stroške prepisov, vknjižb, pobotnic, izknjižb itd.
III.	ČLANSTVO.
§8.
Član zadruge more postati vsak polnoleten, stalen uslužbenec državnih železnic področja ljubljanske direkcije ne glede na spol. Vendar mora podati pismeno in obvezno izjavo, da bo rabil pridobljeno zemljišče in hišo le za osebno rabo in ne v kak špekulativen namen. 0 sprejemu odloča načelstvo. Pravno moč zadobi sprejem s podpisom pristopne izjave, vplačilom vpisnine in z vplačilom vsaj enega zadružnega deleža. Proti sklepu načelstva o sprejemu ali odklonitvi ni priziva.
IV.	PRENEHANJE ČLANSTVA.
§9.
Članstvo preneha:
1.	s prostovoljnim izstopom, ako zadružnik svoj izstop, odnosno odpoved zadružnega deleža naznani najmanj 3 mesece pred potekom upravnega leta, a preneha šele s koncem naslednjega upravnega leta;
2.	s smrtjo;
3.	vsled izključenja v primerih:
a)	ako zadružnik ne izpolnjuje svojih
dolžnosti napram zadrugi, in
b)	ako zadružnik s svojim ravnanjem
škoduje zadrugi;
4.	ako izgubi samopravnost (kuratela);
5.	ako je bil zadružnik obsojen radi hudodelstva izvirajočega iz sebičnosti in še niso ugasnile zakonite posledice, in
6.	z likvidacijo zadruge.
§ 10.
0 izključitvi odloča načelstvo; svoj odlok naznani prizadetemu pismeno. Z dnem vročitve odloka izključenemu članu preneha njegovo zadružništvo. Izključeni član ima pravico priziva na občni zbor. Pri izstopu mora zadružnik izpolniti vse svoje obveznosti napram zadrugi.
§ H-
Za vsakega člana pa, ki prostovoljno izstopi, ali pa, ki se ga izključi, veljajo postavne določbe glede zadružnih obvez. Iz-stopivši in izključeni člani nimajo nobene pravice do rezervnih skladov.
§ 12.
Dediči umrlega zadružnika pridobijo vse zadružne pravice umrlega, ako načelstvo to dovoli; velja pa v tem primeru tudi določba § 8. teh pravil. Ako načelstvo ne dovoli sprejema nasledniku, velja smrt za izstop iz zadruge.
§ 13.
Premestitev ali upokojitev nima vpliva na pravni položaj zadružnika napram zadrugi.
V.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI ZADRUŽNIKOV.
§ 14.
A.	Dolžnosti.
Vsak zadružnik mora delovati v prid zadrugi z besedo in dejanjem, predvsem pa mora:
1.	plačati pri vstopu vpisnino 150-— dinarjev, odnosno višji znesek, kakor to določi občni zbor za vsako poslovno leto.
2.	plačati pri vstopu najmanj en zadružni delež v znesku Din 300-—, načelstvo pa ima pravico dovoliti članom, da smejo zadružni delež plačati, in sicer največ v 6 mesečnih obrokih;
3.	se točno držati pogojenih rokov glede izpolnjevanja vseh obveznosti napram zadrugi, tako n. pr. glede izplačila izposojene glavnice, obresti, stroškov itd.;
4.	jamčiti za izpolnitev vseh od zadruge pravilno prevzetih obvez, in sicer omejeno po § 76. zadružnega zakona s svojimi zadružnimi deleži in še z dvakratnim enako visokim zneskom;
5.	izstopivši in izključeni zadružniki, odnosno njihovi dediči jamčijo zadružnim upnikom za vse obveznosti zadruge še eno leto po preteku poslovnega leta, v katerem so izstopili ali bili izključeni;
7 -
6.	vsak elan mora svoj izstop naznaniti načelstvu vsaj 3 mesece pred pretekom upravnega leta in si dati to naznanilo potrditi;
7.	vsak član mora dopustiti, da se vknjiži kot hipoteka na pridobljeno hišo ves dolg in vse obveznosti, ki jih ima na-pram zadrugi. Tozadevne stroške nosi zadružnik;
8.	vsak zadružnik mora dovoliti zadrugi pogodbeno predkupno pravico za dobo, dokler ne izplača vseh obvez napram zadrugi, najmanj pa 10 let po vselitvi v hišo;
9.	stavbe in stanovanja mora zadružnik vzdrževati v dobrem stanju. Poslopja mora zavarovati pri tuzemsko dovoljenem zavarovalnem zavodu zoper škodo po požaru vsaj za polovico nabavne cene.
Zadružnikom, ki svojih dolžnosti redno ne izpolnjujejo, se po brezuspešnem dvakratnem opominu odpove terjatev. O izključitvi odloča posebej načelstvo.
B.	Pravice. \
Vsak zadružnik ima vobče pravico do vseh udobnosti, ki jih more nuditi zadruga svojim članom, in sicer po redu priglasitve. Poleg tega so zadružniki upravičeni pri občnih zborih staviti predloge, glasovati, voliti in voljeni biti. V posameznem pa velja sledeče:
1.	vsaik zadružnik ima pravico zahtevati na svoje stroške izvod zadružnih pravil;
2.	člani imajo pravico posluževati se kredita v smislu pravil;
3.	zadružnik sme imeti z dovoljenjem načelstva tudi več deležev;
1 do 3 deleži dajejo zadružniku samo en glas; če ima zadružnik 4 do 10 deležev, ima pravico dveh glasov; od 11 deležev naprej za vsakih nadaljnjih polnih 10 deležev po en glas več, vendar z izrečno omejitvijo, da ne sme noben zadružnik, ne glede na število vplačanih deležev, nikoli imeti več kot pet glasov;
4.	vsak zadružnik ima pravico zahtevati ob pogojih teh pravil, da mu zadruga sezida eno družinsko hišo po finančni in tehnični možnosti zadruge;
5.	zadružnik ima pravico svoje stavbi-šče s stavbiščem drugega zadružnika zamenjati ali ga drugemu zadružniku prepustiti. Oboje pa le s privoljenjem zadružnega načelstva;
6.	zadružnik sme načelstvu predložiti svoj lastni načrt za hišo, katere vrednost pa mora odgovarjati njegovim (plačilnim zmožnostim;
7.	ko je zadružnik poravnal popclno-ma svoje plačilne obveznosti napram zadrugi, more zahtevati brezpogojni izstop iz zadruge in izbris vknjižene terjatve s povračilom. Nastale stroške plača zadružnik.
§ 15.
Izstopiti pa smejo le zadružniki, ki nimajo nobenih obveznosti napram zadrugi; oni, ki imajo več deležev, smejo posamezne ali pa tudi vse deleže odpovedati s pridržkom, da morajo oni, ki imajo kako obvezo, obdržati vsaj en delež neodpovedan, dokler obstoji njihova obveza. Odpovedani deleži se smejo izplačati šele po odobrenju letnega računa prvega upravnega leta, ki je sledilo onemu upravnemu letu, v katerem je bila odpoved pravilno podana. Deleži izstopivših in izključenih članov se izplačujejo v zneslku, ki ga imajo po bilanci leta izstopa ali izključitve, toda nikdar več, kakor v nominalni vrednosti. Tožba izsto-pivšega (izključenega) člana na izplačilo še nedvignjenega dobroimetja zastari z ugas-njenjem njegovega jamstva. Po preteku zastaralne dobe zapadejo taka dobroimetja in vse lastninske pravice rezervnemu skladu zadruge.
§ 16.
Deleži se glasijo na ime člana in se smejo odstopiti le članom, vendar le z izrečnim dovoljenjem načelstva. Zadruga jamči za vse svoje obveznosti z vsem svojim imetjem.
§ 17.
Zadružniki ne smejo niti prodati niti oddati v najem hiš, ki so jih dobili od zadruge, dokler ni zadruga popolnoma izpla-
čana. Načelstvo dovoljuje izjeme sporazumno z nadzorstvom. Razen tega ne sme biti v hiši zadružnika ne gostilne ne prodajalne opojnih ali žganih pijač.
VI.	ODDAJA STANOVANJ IN HIŠ.
§ IB.
Enemu in istemu zadružniku se ne sme oddati več kot ena hiša in ena stavbna parcela v velikosti, iki jo določi načelstvo. Parcela ne sme biti manjša kot 400 m2 in ne večja kot 1000 m2.
§ 19.
Prevzemna cena hiše za zadružnika se določi po lastni ceni zadruge. Ta lastna cena sestoji iz navadnih stroškov zemljišča, stavbnih stroškov, obresti ter odpadajočih upravnih in drugih stroškov.
VII.	HRANILNE VLOGE.
§ 20.
Hranilne vloge na obrestovanje se sprejemajo samo v tekočem računu od tistih članov, ki si hočejo pridobiti lastno hišo. Način obrestovanja, visokost obrestne mere, začetek in nehanje obrestovanja, izra-čunanje in kapitalizacijo obresti določa občni zbor na predlog načelstva in nadzorstva glede na razmere pri merodajnih kreditnih
zavodih v kraju samem in okolici. Sklep se objavi v smislu teh pravil.
Odpoved hranilnih vlog je obojestranska in polletna. AJko je pa zadruga že pričela z zidanjem hiše in je imela vsled tega stroške, se smatra hranilna vloga kot neodpovedljiv stavbni predjem. Zadruga odpove hranilno vlogo s priporočenim pismom. Ugovor zoper to obliko odpovedi ni dopusten. Na ta način odpovedana vloga se po preteku odpovednega roka ne obrestuje.
Polovico prejetih vlog se mora na način naložiti, da je vsak čas na razpolago.
VIII.	POSOJILA.
§ 21.
Načelstvo je upravičeno po potrebi najemati posojila za zadrugo v kakršnikoli obliki.
§ 22.
Posojila in kredite dovoljuje načelstvo le zadružnikom proti zastavi nepremičnin in premičnin ali proti poroštvu treh oseb, ki morajo sopodpisati dolžno pismo kot solidarni poroki in plačniki, menici, zastavnemu pismu ali ha tekoči račun.
§ 23.
Za primer nenadne odpovedi večjega števila vlog, ali, ako pridejo vložniki in po-
— 12 -
reki zadruge v položaj, ki je opasen za varnost zadružnega premoženja, ima načelstvo pravico, vsak čas brezpogojno odpovedati vsa posojila, vknjižene terjatve pa po določilih zadolžnice. Ako iztoži kaka tretja oseba svojo terjatev zoper zadružnega dolžnika, potem ima zadruga pravico izterjati svojo terjatev brez vsake odpovedi. Ali naj se terjatev odpove ali ne, o tem sklepa načelstvo.
IX.	BILANCA.
§ 24.
Sestavljanje bilance se ima vršiti po trgovskih načelih kakor sledi:
A. Aktiva.
1.	Stanje blagajne ob koncu leta v gotovini.
2.	Vrednostne listine po stanju dne 31. decembra.
3.	Raznovrstne opravilne imovine, v katere pa se smejo sprejeti morebitne dvomljive terjatve samo do visokosti njihove vrednosti po cenitvi načelstva, neizterljive pa se morajo popolnoma izločiti.
4.	Predplačane obresti od izposojil zadruge.
5.	Nepremičnine in blago po tržni vrednosti ob sklepu bilančnega, t. j. koledarskega leta, ki pa ne sme presegati nabavne cene.
6.	Vrednost premičnin (inventar itd.) po odpisu za vporabo, kakor ga sklene načelstvo.
B. Pasiva.
1.	Raznovrstni opravilni dolgovi, hranilne vloge in tekoči računi ne glede na njihovo zapadlost.
2.	Zadružni deleži.
3.	Obresti od dolgov, hranilnih vlog in tekočih računov do konca upravnega leta.
4.	Rezervni sklad in posebni rezervni sklad.
C.	Dobiček ali zguba.
Načelstvo pregleda letne račune, jih podpiše in predloži z nasveti nadzorstvu; to prouči letne računske zaključke in predloge, naznani načelstvu morebitne napake, da jih odpravi, sestavi poročilo za občni zbor in ga izroči s podpisanimi računskimi zaključki in prilogami načelniku. Ta predloži vse listine zadružnikom na vpogled in poroča o njih občnemu zboru.
0 odobrenju letnih računskih zaključkov in o uporabi čistega dobička ali o pokritju zgube odloča občni zbor. Načelstvo mora razglasiti računski zaključek pretečenega poslovnega leta in stanja premoženja najpozneje do zadnjega dne meseca junija vsakega leta. V tem razglasu naj se navede število zadružnikov ob koncu poslovnega leta, nadalje koliko zadružnikov je v tem poslovnem letu pristopilo, odnosno
koliko jih je bilo izključenih iz zadruge in končno število ob letnem zaključku obstoječih in tekom poslovnega leta odpovedanih zadružnih deležev.
X.	REZERVNI SKLAD.
§ 25.
Rezervni sklad služi pokritju slučajnih zgub, katerih ni mogoče poravnati iz dobička poslovnega leta. V rezervni sklad spadajo:
1.	prispevki iz čistega dobička;
2.	dobiček zadružnikov,. katerega niso dvignili tri leta po razglasitvi;
B. dobroimetja izstopivših (izključenih) članov, katerih niso dvignili pred potekom jamstva;
4.	razni dohodki (voilila, darila itd.).
Ves čisti dobiček se mora po odbitku zneska za obrestovanje deležev pripisati rezervnemu skladu, dokler ta ne doseže visokosti vseh zadružnih deležev. Kadar je to doseženo, sme občni zbor v smislu § 27 teh pravil razpolagati s čistim dobičkom. Afco se zniža rezervni sklad vsled odpisa izgube pod ta znesek, se mora čisti dobiček zopet brez odbitka pripisati rezervnemu skladu, dokler ne doseže visokosti vseh zadružnih deležev.
§ 26.
Visokost rezevnega sklada nad višino, določeno v § 25, določa občni zbor :ia
pet let vnaprej. Če bi rezervni sklad med tem časom dosegel to višino, pridejo ostale, temu skladu namenjene vsote v posebni rezervni sklad, katerega višino določi občni zbor in iz katerega se podpirajo tudi tisti člani, ki začasno ali trajno ne morejo izpolnjevati svojih obvez napram zadrugi. 0 tem sklepa načelstvo nn v primeru priziva tudi občni zbor.
XI.	UPORABA DOBIČKA.
§ 27.
Morebitni dobiček se razdeli:
Dokler rezervni sklad ne doseže v § 25., odnosno § 26. označene visokosti, se mora odkazati ves čisti dobiček temu skladu po odbitku onega zneska, ki je potreben za obrestovanje deležev in ki ga določi občni zbor, a ne sme presegati običajne hranil-nične odstotne obrestne mere. Kadar rezervni sklad doseže predpisano višino, se mora od čistega dobička določiti 20 odstotkov za povišanje rezervnega sklada, ostanek pa sme porazdeliti občni zbor po svojem preudarku.
XII POKRITJE ZGUB.
§ 28.
Ako izkaže letni računski zaključek zgubo, se ta pokrije iz posebnega rezervnega sklada in v drugi vrsti iz rezervnega
sklada. Ako ta ne zadostuje, se vsled sklepa občnega zbora odpiše primeren odstotek po razmerju polno vplačanih in v plačilo zapadlih zadružnih deležev. Ako pa tudi to ne zadostuje, potem sklene občni zbor, da se razpiše primeren rok za doplačanje zadružnih deležev.
Izstopivši (izključeni) člani so k tem doplačilom obvezni do konca dobe njihovega jamstva.

ga zbora.
XIII.	VODSTVO ZADRUGE.
§ 29.
Vodstvo zadruge sestoji iz:
1.	načelstva, 2. nadzorstva in 3. občne-
XIV.	NAČELSTVO.
§ 30.
Načelstvo sestoji -iz načelnika, podna-čelnika, tajnika, blagajnika ter 6 odbornikov. Po potrebi pa sme načelstvo kooptirati še dva člana.
Vsi morajo biti zadružni člani, kj w C Načelstvo voli občni zbor vsako 3. leto jt» * J z absolutno večino glasov^Zapisnik o tem občnem zboru je obenem legitimacija na-^ wj. čelstva, čigar člani se morajo po izvo-♦“.Mitvi naznaniti za vpis v zadružni register, i V Načelstvo voli iz svoje srede načelnika ^ '’sin druge funkcijonarje.
Za načelstvo podpisuje pod zadružno firmo načelnik, odnosno njegov namestnik in en član načelstva, odnosno en član načelstva in od načelstva v to pooblaščen uradnik.
§31.
Načelstvo zastopa zadrugo z vsemi pravicami in dolžnostmi, kakor jih določa zakon z dne 9. aprila 1873, drž. zak. štev. 70. Načelstvo rešuje zadeve, spadajoče v njegov delokrog v sejah, ki jih vodi načelnik ali njegov namestnik in pri katerih more hiti navzoča vsaj polovica članov načelstva. Sklepa se z navadno večino glasov; pri enakosti glasov pa odloča predsednikov glas.
O sejah načelstva se sestavljajo zapisniki, ki jih podpisujejo vsi navzoči. Sklepe načelstva izvršuje načelnik. Seje načelstva so javne; vsak zadružnik se jih lahko udeležuje in ima posvetovalno, ne pa glasovalne pravice. Načelnik odredi po potrebi tajne seje.
§^32.
Če je načelnik: začasno zadržan, opravlja njegove posle njegov namestnik, odnosno tajnik, če sta tudi ta dva zadržana, pa blagajnik. Blagajnika in knjigovodjo nado-mestuje pri začasni odsotnosti predsednik ali vsled naročila enega teh dveh kak drug član načelstva. Združiti poslovanje blagajnika in knjigovodje v eni osebi tudi za kratko dobo ni dopustno. V primeru stal-
— 18 -
nega zadržka ali izstopa kakega člana načelstva kooptirajo ostali člani načelstva v načelstvo kakega člana s pritrdilom nadzorstva.
§ 33.
Posebne pravice in dolžnosti načelstva.
Načelstvo odloča:
1.	o višini pristojbin za razna opravila;
2.	o sprejemu, izstopu, izključitvi posameznih zadružnikov in o odstopu pridobljenih zadružnih pravic drugemu zadružniku;
3.	vodi zadružne knjige po določilih trgovskega prava ter vrši vse poslovanje po trgovskih načelih;
4.	sestavi koncem poslovnega, t. j. koledarskega leta inventuro in bilanco in ju predloži v odobritev nadzorstvu in občnemu zboru.
5.	oskrbuje nakup stavbišč, gradbo in nakup poslopij ter določa ceho parcelira-nim stavbiščem;
6.	razglaša nakup, ceno in razvrstitev kupljenih objektov ter jih razkaže na zahtevo zadružnim članom;
7.	sestavi po dogotovitvi stavbe podroben račun, katerega končna vsota tvori za zadružnika ceno hiše ter napravi z zadružnikom tozadevno pogodbo s posebnim ozirom na dolžnosti zadružnikov, navedene v § 14.
19 —
8.	načelnik zadruge se mora večkrat osebno prepričati o stanju blagajne ter v primeru kakega nereda ukreniti takoj vse potrebno.
XV.	NADZORSTVO.
§34.
Nadzorstvo sestoji iz treh članov, ki niso člani načelstva in ki jih voli občni zbor za dobo enega leta.
§35.
Nadzorstvo je upravičeno in mora kooptirati še enega člana nadzorstva, ki ga za to določi železniška uprava. Ta član nadzorstva ni primoran biti član zadruge in ima pravico absolutnega veta napram ukrepom načelstva, ki bi utegnili ogrožati varnost državnega, zadrugi posojenega denarja.
§36.
Pravice in dolžnosti nadzorstva.
Nadzorstvo nadzoruje poslovanje načelstva, se udeležuje sej načelstva. Zadrugi škodljive sklepe razveljavlja; ima posvetovalno pravico in vpogled v vse knjige in blagajno ter poroča občnemu zboru o delovanju načelstva in stavi svoje predloge. Načelstvo in nadzorstvo sta solidarno odgovorna za delovanje zadruge občnemu zboru. Po izvršeni izvolitvi se snide nadzorstvo k prvi seji in izvoli iz svoje srede predsed-
nika, njegovega namestnika in zapisnikarja. Nadzorstvo sklepa z večino glasov. Pri enakem številu odloča glas predsednika.
XVI.	OBČNI ZBOR.
§37.
Redni občni zbor se skliče^enkrat v letu, in sicer v prvi polovici vsakega koledarskega leta. Izredni občni zbor se skliče, če se načelstvu ali nadzorstvu zdi primemo, odnosno če zahteva to od načelstva tretjina zadružnih članov z navedbo predmeta, posvetovanja in sklepanja v posebni pismeni vlogi. Sklicanje občnega zbora se mora razglasiti vsaj 14 dni poprej v Uradnem listu, po nabitku v uradnih prostorih in po možnosti v dnevnikih z označbo kraja, dneva, ure in dnevnega reda. Samostojne predloge je naznaniti pismeno načelstvu najmanj 4 dni pred občnim zborom. Občni zbor je sklepčen, če je navzoča polovica zadružnikov, čez pol ure nato pa ob vsaki udeležbi. Občni zbor vodi načelnik zadruge. Sklepa se brezpogojno z nadpolovično večino glasov, pri enakosti odloča glas načelnika. Lepri glasovanju o razdružbi zadruge morajo glasovati tri četrtine navzočih članov za to, da se zadruga razdraži, sicer je sklep neveljaven. Predloge, ki niso na dnevnem redu, more občni zbor le tedaj obravnavati, če se jim prizna nujnost. Glasuje se na način, kakor določi načelnik. Volitve
se vrše tajno z listki, alko zbor ne sklene drugače. Skrutinatorji morajo proglasiti izid volitev takoj po končani volitvi. Sklepi občnega zbora so obvezni za vse zadružnike. Zapisnik občnega zbora podpišejo načelnik in dva zadružnika.
§ 38.
Predmeti sklepanja občnega zbora so:
1.	izprememba pravil, za kar je potrebna dvetretjinska večina navzočih članov;
2.	volitev načelstva in nadzorstva;
3.	potrditev letnega računa;
4.	sklepanje o pritožbah;
5.	sklepanje o predlogih, došlih načelstvu štiri dni pred občnim zborom;
6.	določanje vpisnine;
7.	določanje o delni porabi rezervnega sklada;
8.	odstavitev načelstva in nadzorstva;
9.	slučajnosti, in
10.	razpust zadruge in likvidacija.
XVII.	RAZPUST ZADRUGE.
§ 39.
Zadruga se razpusti:
1.	vsled sklepa občnega zbora v smislu teh pravil in § 40. zadr. zak.;
2.	vsled otvoritve konkurza;
3.	vsled ukrepa upravne oblasti, ako je zadruga s svojim delovanjem ali s svojimi
sklepi zakrivila, da je izšla zoper njo pravomoćna kazenska razsodba v smislu § 73. zadružnega zakona.
§ 40.
V	iprimeru nehanja zadruge mora načelstvo vse društvene terjatve spraviti v denar, izpolniti društvene obveze in razdeliti ostalo vsoto med člane.
XVIII. PORAVNANJE PREPIROV.
§41.
V	primeru prepirov zadružnikov med seboj ali načelstvom, odnosno z nadzorstvom, razsoja končno občni zbor ali pa na občnem zboru izvoljeno tročlansko razsodišče. Proti sklepu občnega zbora, odnosno razsodišča, ni priziva.
XIX. PREHODNE DOLOČBE.
§42:	■
Člani prvega na-čelstva.
Na ustanovnem občnem zboru so bili izvoljeni v načelstvo:
1.	načelnik: gosp. Haszlakievvicz Val-demar, uradnik drž. žel. v Ljubljani 7, Celovška cesta 79.
2.	podnačelnik: g. |inž. ß.chmidinger Friderik, uradnik drž. žel. y Ljubljani, Dunajska cesta št. 15.
3.	tajnik: dr. Starnberger Franjo, uradnik drž. žel. v Ljubljani, Dunajska cesta 89.
4.	blagajnik: Vajda Vladimir, urad n m drž. žel. v Ljubljani, Škofja ulica 12.
5.	odbornik: Punčuh Mirko, uradnik drž. žel. v Ljubljani, Masarykova ulica 1.
6.	odbornik: Ponikvar Ciril, uradnik drž. žel. v Ljubljani, Trnovski pristan št. 4.
7.	odbornik: Seher Jaka, uradnik drž. žel. v Ljubljani, Prešernova ul. 3.
8.	odbornik: Osredkar Franjo, uradnik drž. žel. v Ljubljani, Ambrožev trg S./
9.	odbornik: Kovačič Ervin, uradnik drž. žel. v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 1.
10.	odbornik: Mayer Josip, podurad-nik drž. žel. v Ljubljani 7, obj. V-20.
Ti gg. so tudi pooblaščeni prositi za vpis zadruge v zadružni register, kakor tudi izvršiti izpremembe pravil, ki bi bile potrebne glede vpisa v zadružni register.
Ljubljana, dne 2. septembra 1924.
Zadruga je bila vpisana v zadružni register dne 27. septembra 1924 z odlokom deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani, oddelek III, štev.:
31./1.
Zadr. VIII.
Slovanska knjižnica
6K M
B 2859
66009002035
COBISS s
JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI.

1774 24