Cilfi Soviefeke Rusije Nemčija je zgubila z izselitvijo Nemcev iz baltiških držav vse, kar so Nemci tekom 700 let v teh državah zgradili. Sedaj so vsa nemška podjetja v Baltiku pod nadzorstvom, vse nemške banke zaprte in nemško časopisje je prenehalo izhajati. Dansko časopisje trdi, da je Nemčija pristala na preselitev svojih ljudi iz Baltika, ker je hotela kupiti čimprej večje količine ruskega zlata. Stalin je pristal na pošiljko zlata samo pod pogojem, da najprej odpokliče Nemčija svoje ljudi iz baltiških držav. S tem, da je Nemčija toliko popustila, je omogočila sovjetom staro željo ruskih carjev, da pridejo do Carigrada. S tem, da je Rusija z nemško pomočjo pomaknila svoje meje do Karpatov in da se je približala Dunaju, se njen vpliv in razmah ne smeta izpustiti lz oči ne na severu in ne na jugu. Preveč osvojevalnLn clljem sovjetske Rusije na severu se je poatavila po robu Finska, kateri ae bodo pridružile 4 skandinavske države, sai ie sklicana za 18. X. v Stockholmu konferenca: Danske, Švedske, Norveške in Finske. Zastopniki omenjenih držav se bodo posvetovali o zadržanju napram Rusiji in bodo najbrž naprosili ameriškega predsednika Roosevelta in Mussolinija za posredovanje, da bi se boljševizacija na severu zajezila. Prodiranju sovjetov še dalje od Karpatov se skuša upreti Italija, ki snuje z vso naglico zvezo Romunije, Madžarske, Jugoslavije, Bolgarije in Grčije. Ta zveza bi naj tvorila obrambo zoper sovjetski sen do — Carigrada. V ukrepih proti sovjetom na jugu je še zagonetka Turčija, katera sklepa že tako dolgo v Moskvi pogodbo povsem neznane vsebine. Ta rusko-turška pogodba še ni zaključena, vendar zatrjujejo o njej turški odgovorni činitelji, da ne bo naperjena ne proti Angliji in ne proti Franciji. Z zvezo s Turčijo bi si naj sovjetska Rusija osigurala Crno morje pred vdorom njej neljubih vojnih ladij skozi Dardanele, ki so v rokah Turkov in so ključ do Črnega morja.