flovic i^U^ljgfca enjiinici Jarca" ° vo rac e to LETO IV. - št 34 V KOČEVJU 15. AVGUSTA 1959 Cena 10 din TURIZEM IN GOSTINSTVO V Ljubljani je bila 11. avgusta seja okrajnega sveta za turizem in gostinstvo. Na seji so govorili o realizaciji plana v nrvi polovici letošnjega leta,. V primeri z lanskim letom je bil v istem času presežen za svojih 7®/#. Vrednosti vseh pro-, . danih artiklov so se povečale, razen Živimo v času, ki iz dneva v dan pil v kooperacijo, je to storil s pri- niso držali navodil. Najslabše je bi- pri vinU| kjer se je zaradi znižanja prinaša najrazličnejša presenečenja, držkom, z radovednostjo. In sedaj, lo v Dobrepolju, v ostalin obcman promet;nega davka vrednost znižala -v —- -------'"J—A ™ od 837 na 740 milijonov din. Po- Pogodbeno sodelovanje je jamstvo napredka Drugo leto še več kruha... prinaša ----- ■ _ . ,------ , , Krvlio nouotariie in naloge. Kakor v dru- ob prvi žetvi, lahko pretfledamo sa- pa je bilo noije. _ aih panogah so v zadnjih letih tu- dove tega dela. Trud ni bil zaman! Na teritoriju bivšega okraja Ko- veča] e je tudi tujskj promet. Le-gih panogan, so v zaanj i_ T _ „„ čevle so lansko leto posejal, okrog t_ . ndiRWfl,n nJ kmetijstvu nastopile velike Letos so na področju kočevske čevje so ansko leto posejali OKrog to ■ obiskalo naš okraj za 26 °/o mbe SbeM prehrana za- Gospodarske poslovne zveze pride- 80 ha_ italijanske psemce in 50 ha ve£ ■ kot lani. čTm ve^e orMelke k pa jih lovali v kooperaciji italijansko in domače krompirja 100, koruze pa ... ..._ Govorili so tudi o problemu no- i.i .—-.i- , ' . . l n,, .n ceri a i ap n 1 cf, 7P An 1 vpn dar "P t m skl h delavcev. Iz leta v leto se lje ne moremo doseči. Marsikateri krompir. -Že prvo leto dela le ob- “ “daj povprečjem opaža pomanjkanje kadra, ko pa starokopiten kmet z nezaupanjem rodilo bogate sadove, ob katenh kaj da bo uspeh n re» bosta v Ljubljani zgrajena še dva spremlja te dogodke, vendar pravi- se je prenekaten nev<£™ T°™az ™o el °°per 1JS nova hotela, kjer bo zaposlenih 400 jo, čas zaceli vse rane. Tako se zamislil. Spoznali smo lahkopred pcj e o dobro gostinskih uslužbencev, bo še težje, kmetje kmalu navadijo teh spre- nosti italijanskih ^ačaošenca Najbolj Zanimanje mladih ljudi za ta pi> rnernb in jih celo z veseljem spre- bega vremena .1* domača Pšenica P traPn^ Kl^wa,ci ki kljc je zelo majhno, na gostinsko t<«0's-rt-p»wvpitoa»Si“• n''Str* — niso pri- druge, imajo 40—70 procentov več ki- ki drugje ne uspejo. da' so jim koristne! te pšenice so mnogo, ŠS rrl« 1. - trzsr&rs? ft * &sstfiZ.Tsz£ kmetje tudi tei »novotarij « niso lijanki od 1500 do 3500 kg! Uspeh mer se kmetje lahko samo okori-preveč zauDal i »Zakai bi sejali Ha- je bil tudi v veliki meri odvisen stijo. Da pa bo akcija prihodnje liiansko pšenico ko so še od pam- od tega, kako je kmetovalec izpol- leto se bolj uspela, je treba ze se-tiveka lahko shajali z domačo?« si njeval potrebne agrotehnične ukre- daj pričeti s temeljitimi priprava-je marsikdo mislil. Kdor pa je sto- pe. Ravno pri gnojenju se mnogi mi. Potrebno je 1W1, Prav£e,?„ P,' Ribniška dolina je znana po najrazličnejših zgodovinskih znamenitostih. — Na sliki je ostanek gradu na Bregu pri Ribnici. Ribniški muzej bo zanimiv Etnografski muzej v Ribnici, ki predstavljal zgodovinsko zanimivost mači obrti, tako vse vrste izdelkov, bo odprt predvidoma v septembru, preteklosti. ki so jih kdaj izdelovali ali jih še . bo imel zelo zanimive stvari. Tu Pa še beseda, dve, o programu izdelujejo,, kakor tudi vse vrste din, kako pristopiti k ljudem in jih bodo zbrani izdelki suhe robe, ki Muzejskega društva. Poglavitni na- orodja in priprav, ki šo se v do- e_ z/ pritegniti k sodelovanju. _ Lani je j jr izdelujejo ali pa so jih izdelo- men je pospeševanje domačega na- mači obrti kdaj rabile. Vfc/vfYI Irrtiof llglri f PnniK bilo zelo težko, ker ljudje ze iz pri- Vali prebivalci Ribniške doline in rodoznanstva v zgodovinskem, zem- Muzej bo zbral in zaščitil vse VlOlrCll UU111 li-IIlv njolki Avžrojenega odpora do vsega novega okoliških krajev. Seznam izdelkov, ljepisnem, narodopisnem in priro- pismene, materialne in druge do- . hišo hoteli poslušati niti hoditi na ki jjh bo imel muzej, je zelo pisan, dopisnem ter gospodarskem p ogle- kaze ali ostanke spomenikov in To jesen bodo začele z delom kovredna popolni srednješolski iz- sestanke. Morali so loviti posamez- Razstavljena bo stara hišna opre- du. Predvsem zbira narodopisno dokumentov iz časa NOB in ljud- šole za kmetijske tehnike v Ljub- obrazbi, ki jo dajejo redne teh- nike jn jih prepričevati. Letos vse ma. mjZe, stoli, postelje, skrinje, gradivo, ki se nanaša na ljudsko ske revolucije ter jih prikazal v ljani, Grmu pri Novem mestu, Ma- nične šole kot so n. pr. srednja to odpade, ker je že sam uspeh do- stenske ure itd. Od kuhinjske opre- dejavnost v lesni in lončarski do- posebnem oddelku, riboru Murski' Soboti in Vrbju pri kmetijska šola, gradbena, strojna volj zgovoren agitator! me bodo zastopani žličniki, skled- Žalcu ’ šole za »odrasle«, kakor jih šola in šole katerekoli druge stroke. v merilu LRS mora kooperacija niki burkije, loparji in drugo; na- . • • Cmk.iXzx nnxzih n n Inn v našem k m e- i - no n/ ---u - imenuieio bodo vzgojile kmetijske Spričo novih nalog v našem kme- zajeti prihodnje leto 22 % vseh ob- dalje hišno orodje, stare mere, tehnike.'Trajale bodo dve leti, nji- tijstvu^e^nujno^dajzgojimo delovalmh povrsm^oje Jeba poijsko _ orodje: _ lesen plug, drevo, hova stopnja izobrazbe Pa bo ena- soben kmetijski kader. Imamopre- napeti vse sile. V naših krajih bo- voz s križaki ‘ itd. Tu bodo stare P J ceJ zadrug, ki nimajo niti enega do poskušali zajeti cim v ec obde- narodne noše stare knjige stara sSS EHBrHE HEE" druge. pomoč, gnojila po znižani ceni, Carstvo in kuhalničarstvo, ročno Računamo, da bo imela vsaka strokovno pomoč, strojne usluge, mizarstvo, obodarstvo, podnarstvo, s "'-v ) j j4 V J r- L O TAL PO NOVEM SISTEMU NAGRAJEVANJA Po tem, ko so delovni kolektivi izdelali tarifne pravilnike in jih v pretežni večini tudi že uveljavili, celotna stran nagrajevanja delavcev niti metlo ni izgubila na svoji zanimivosti. Trdimo lahko se obratno: ko so se začeli kazati Prvi ekonorriski in družbeni sadovi novega načina nagrajevanja, vzbujajo šele pravo pozornost. Praktično smo uspeli izpeljati lo, da sredstev za osebne dohodke delavcev ne predpisujemo kolektivom z administrativno odrejenimi plačnimi skladi. Kakor verno, so ti odvisni od čistega dohodka podjetja, ta pa je spet odvisen od poslovnega uspeha podjetja; nadalje od načina, kako Posamezni kolektiv gospodari s čistim dohodkom in kakšno politiko vodi pri razdeljevanju teh sredstev. Kmalu, v prvih mesecih po uveljavitvi novih tarifnih pravilnikov in novega načina nagrajevanja, pa se je pokazalo, da je zelo važno, kako m na kakšnih principih sloni tarifni pravilnik v pravilnem nagrajevanju zaposlenih v podjetju. V kolektivih, kjer so pri izdelavi sistema meril za nagrajevanje sodelovali delavci, delavski svet, kjer so vsa ta merila skrbno proučili in pravilno določili, so začeli že sedaj dosegati zelo lepe proizyodne in poslovne uspehe takih podjetjih je začela produktivnost občutno rasti. Pokazalo se je namreč, da pri urejevanju nagrajevanja Vo delu ne >e le za premagovanje tehničnih in organizacijskih težav in zaprek — gre hkrati za premagovanje posameznih nezdravih družbenoekonomskih usedlin v miselnosti in v navadah nekaterih ljudi v podjetjih. Pa še nekaj si je treba zapomniti: če iso merila dela in ceniki neustrezni, če ne dajejo zadovoljivih sadov, ni potrebno, da jih °dpravimo, ampak jih moramo izboljšati. Tako tudi presojajmo Posamezne družbene pojave, težnje in mišljenja, ki spremljajo ovajanje sistema nagrajevanja po učinku v posameznih podjetjih. Podpirati moramo vsa prizadevanja, da se sistem nagrajevanja po učinku izpopolni in razvije, da bo ekononisko in družbeno učinkovit, v nasprotnem primeru, pa je treba prizadevanja, da bi se vrnili na administrativne tarifne postavke odločno zavračati. • Jugoslovanska misija dobre vo- # Predsednik francoske vlade De-lje, ki se je mudila na obisku v bre je bil na inšpekcijskem poto- Kačunamo da bo imela vsana strokovno pomoč, strojne usluge, mizarstvo, obodarstvo, podnarstvo, ^'‘deželi Našo fisijo so'sprejeli vojaška in gospodarska vprašanja. kmetijska zadruga do leta 1961 dva reprodukcijski material fsemena, rešetarstvo, posodarstvo, orodjar- virineiši nredstavniki Bolivije in O vsem tem je seznanil generala do tri kmetijske tehnike. Z novim anoiila. močna krmila itd.V ________vs__1... viunejsi picuayavuuxi v- r-___ kmetijskim kadrom, ki Jx> izšel d. z TSSUSS ko- Sts„£srr“r•““r. =? 2L«S5; “K ■*» rov. Vsekakor ho oMsk naše mi,«, c«. po„.,a v A,Sr še ».000 novih bo zadrugam omogočeno uspešno kov za prihodnje leto, posamezne iahko « ■” os.-a e stVaFu za5° dobre volje, kar so pokazali tudi vojakov. V načrtu je tudi uvedba delo in pravilno izvajanje kmetij- zadruge pa so za realizacijo tena nišk" Z,56 '1 zaDlsemo- bo rib- razgovori, R smS.HEE s?ErkiehSoSa‘c: bo po- »civilne službe« v Alžiriji namesto dosedanjih »vojaških kadrov«. BfrsEHHS E'miEEEEE sHBIEBBE. bo po končani šoli 5 let zaposlen krmnih okopavin, 40 ha hibridne nfca vtn .Mufe-lsko f ,ustv0 R*- svet vest, da pomagajo zahodno- v Bonnu sprejeli z zadovoljstvom, nri 7Admai ki aa bo štioendirala koruze nolea teaa na hodn ° pohva,° za del° m prI_ nemški znanstveniki Francozom pri Vsekakor pa moramo smatrati ta P 7 n ni malo' nas9 je kako je z vpi- jili 1600 ha travišč" Vse koone^r P1"^0 Za otvoritev muzeja, ki bo izdelovanju atomske bombe. V Pa- obisk v prestolnici Zahodne Nem- 3 om miAdih li’udi 71 kmetiiskn p,-iške nArnok, k a ,e „kpoppra_ imel svoje prostore v obnovljenem rjZu so uradno demantirali vesti Sije koncesijo Bonnu. Adenauerjeva, sovanjem mladih ljudi za kmetijsko c ske parcele pa bodo skusah zdru- ribniškem gradu, ki bo tudi sam britanskega tiska, češ da so po- vlada namreč še nadalje sodi, da r-^eoSti1.0 »»» SkimnnrnreToi k ? d ^Tore^čis »et™1! T nitUFa pri nas- bo vrtal 4500 do leviti v svetu, pa naj stane kar macevtske industrije ter avtomo- Skupno torej 61. l f 0 4700 m 9loboko. hoče. bilov, motornih koles, radijskih Prepričam smo, da bodo postali za. Pospešimo se zadnje priprave snreiemnikov in fotoanaratov Zni- dobri kmetijski tehniki, poljedelci m pritegnimo čim več kmetoval- Tr jo , . žanje znaša od 5 do 30 odstotkov ali živinorejci, kakor se bo kdo cev. Lanski poskusni korak; so se 1/ A/lk" DDrrfCt ohrtl in L nanaša na vpp kot 2600 iz- odločil za šolanje. Pa še nekaj je obnesli, napake pa, ki so bile se- . ? ? ODTU delkL Na drugi strani pa poro- važno: mladi ljudje bodo prišli do veda neizbežne, pa se letos gotovo V delavnicah in obrtnih podjet- zaposlenosti o v zadnjih štirih le- £a-j0 za nekatere pred- svojih poklicev, kar jim je bilo ne bodo več ponovile, kajti na na- jih v LRS je bilo proti koncu pre- tih, opazimo, da se je močno do- mate uvecm qosDOdarske cene. sedaj iz raznih vzrokov onemogo- pakah se človek uči in ta rek velja teklega leta zaposlenih 62.100 lju- večala. V primeri z letom 1957 se * y glavnem mestu Liberiie ie čeno. tudi tu... di. Ce primerjamo te številke z je povečalo število obrtnih delavcev gla konferenca, na kateri so sode- za 6 ”/», v zadnjih štirih letih pa jova|| Predstavniki devetih neod- lil ■ ■ »ve I | Kal ■ kar za 25 %. Pri tem je napredo- vjsnib afriških dežel. V zaključni (Jhisk na tainiStVU U b Lil Klhnira val naib,olj družbeLni sekt0I °brtl> resoluciji so neodvisne afriške de- V 1# I » IV II a U VULV H I U II I L a pa tudi letos naj bi se prividoma žele po^ig Francijo, naj prizna . . „ povečal za 12 procentov. Tako je Alžircem pravico do samoodločbe in Ko smo se mudili v Ribnici, smo »S to zadevo je takole: Tudi o bi se rade zaposlile, so večji def privatni sektor obrti zaostal daleč do neodvisnosti. Resolucija tudi nri-napravili tudi kratek obisk na taj- tem smo že razmišljali, vendar ima s kmetov.« za družbenim (v štirih letih se je poroga vlayam neodvisnih držav ništvu ObLO Ribnica. Tajnik, tova- vsaka medalja dve plati, tako ie »Pa nam še to povejte, koliko je družbeni sektor povečal za 44 %, Afrike, naj po svoiih možnostih riš Petrič, je študiral uradne liste tudi s trgovskimi podjetji. Sedaj, danes vseh zaposlenih v občini?« privatni pa za 6,5°/»). Družbeni nudijo začasni alžirski vladi gmotno Če kdo drugi, mora biti prav taj- ko so tri podjetja, je med njimi »Takole, nekaj nad 1000. V to sektor obrti najmočneje prevladu- pomog Obsodili so francoski načrt nik najbolj seznanjen na občini z zdrava trgovska konkurenca in vsi številko niso všteti tisti, ki se vo- je predvsem v kovinski obrti, prav Q prvem poizkusu francoske atom- raznimi uredbami, zakoni itd. se trudijo, da bi bili potrošniki naj- zijo na delo v Kočevje.« tako v elektrotehnični in stavbeni. ske bombe v Sahari V poletnem času budi na občinah bolje postreženi, če bi bilo samo Poslovili smo se z obljubo, da Nasprotno pa prevladuje privatni ", ni posebne živahnosti, čeprav ne eno podjetje, mogoče to toliko ne pridemo spet v Ribnico čimprej, sektor pri predelovanju tekstila in •„tNa Kpp' ®° ^ ‘ z^°5° protl trdimo, da uslužbenci nimajo dela. bi prišlo do izraza.« če prej ne takrat, ko bo sezona do- usnja. Tu se je delež družbenega ^zimu tiaeia uastr ^ KaiKor po- Julij in avgust sta kot nalašč za v tajnikovo oisarno je tedaj nri- pustov pri kraju. sektorja povečal od 35 odstotkov 1 a -s-,,!' izrabo letnih dopustov. Pa pustimo §el referent za delo, tovariš Jaše-to, ker ne spada v tale sestavek. vjg_ »Priliko« smo izkoristili in ga S tovarišem tajnikom smo se za- pobarati, koliko imajo na Posredo-pletli v krajši razgovor. valnici za delo prijavljenih ljudi, ki »Kako gre z gospodarstvom v so začasno brez dela. občini?« , . »V naših seznamih yodimo 25 »No, tako, kar dobro. Kmalu bo- -ensk_ k- bj se rade zaposlile, od m,o imeli zbrana vsa porodila, kako teh gtlrl prejemaij0 materialno -žem na 43 %. ki so pripravljali prevrat, v državi, vendar so oblasti pravočasno odkrile njihove temne namene. Aretirani so bili v večini pripadniki oboroženih sil bivšega diktatorja Tempo gradnje je v zadnjem ča- proizvodnjo. Delajo jo iz cementa Batiste. su vse hitrejši, zato tudi ni čudno, in peska, po želji pa dodajo tudi m M" r Na Rudniku izdelujejo opeko Na Formozi so bile velike po- če opekarne ne morejo kriti vseh tretjino ali polovico premogovih plave, v katerih je našlo gmrt ori- podjetja izpolnjujejo letne plane.« oskrbninn RPna deležnih social- p0treb- Tako se v opekarnah ko- ogorkov. Gradnja je s to opeko hi- blizno 280 ljudi, nad 200 jih do- »Zanima nas, če so v kovinskem np ,eit’ MPsk'-h irrnmo Dri1av_ pičijo prošnje za material, ki pa se trejša, ker zaleže za 8,5 navadnih gresajo, kakih 30 tisoč pa je ostalo Podjetju Partizan že uredili oziro- , . ih 14 ' d . . sLjnvaiidov fl pa lahko dobi le po doI9em ča- opek, je pa tudi cenejša. Sedaj brez strehe. Voda je uničila več kot ma spravih na zeleno vejo račune- vojaški, | mirnodobski), ženske, ki _ * _ podjetja so pričela sama izdelovati samo privatniki. Ena opeka stane nih žrtev, trnje so pogrešani, ra- opeko, ki je boljša od navadne, ce- 97,60 dinarja. V odmeri z navadno njenih pa je bilo 11 oseb. Vihar je nejša in z'njo se gradi hitreje. Zve- opeko je vsaka cenejša za okrog tri uničil tudi številna stanovanja. * VREME deli smo, da tudi na Rudniku v dinarje. Huda neurja so divjala tudi nad Vremenoslovci pravijo, da bo ne- Kočevju izdelujejo tako opeko. O Pri zidanju se tako porabi tudi Evropo. Močni viharji so v nekaterih skim kadrom v podjetju kmalu od- stalno vreme s pogostimi pa,davi- tem nam je upravnik Stanovanjske manj apna in peska. Nek privatnik, predelih Francije povzročili veliko pravili, kar je želja nas vseh.« „Qmi - 17 na skupnosti Rudnik, tovariš Jelen, po- ki je uporabljal to opeko, je hišo škodo na posevkih in zgradbah, v »V Ribnici imate tri trgovska " 9 ’ . . vedal nekaj podatkov. postavil v dveh dneh, za to pa je Italiji je padala debela toča. Ogrom- podjetja. Ali ne bi bilo mogoče nekai casa lep0- l ^slabšanj e m pa- Lansko leto so dobili iz Italije porabil le kubi k in pol peska! no škodo so napravili viharji tudi v boljše, da bi bilo eno sanjo pod- davine lahko zopet pričakujemo stroj za izdelovanje te opeke, letos Gradbena podjetja izdelujejo to Švici, v Angliji pa so bili močni najetje?« okrog 24. avgusta. februarja pa so pričeli s serijsko opeko že kar na gradbiščih. livi, ki so. povzročili večje noplaMe. vodstvo?« »Iščemo sposobnega računovodjo, da bo spravil stvari na pravo mesto. Sedaj v podjetju ne vedo ali imajo dobiček ali zgubo. Računamo. da bodo težave z računovod- Zunanjepolitični komentar Naše reportaža — Naša reportaža - Naša reportaža V Ribniški dolini: JCtnelie: zaucvcuitz sel i PRIJATELJSKI OBISK V prihodnjih dneh bomo imeli Se drugič priložnost pozdraviti v naši sredi etiopskega vladarja HaUe Seldsija. Ponovni obisk najbolje dokazuje, prav tako kakor tudi dvakratno bivanje predsednika Tita v Etiopiji, kako tesni prijateljski stiki so se zadnja leta splatji med obema deželama. Odnosi med Etiopijo in Jugoslavijo so sicer novejšega datuma, vendar so zlasti v zadnjih letih postali zelo živahni. V tem kratkem času smo zaznamovali vrsto stikov, predvsem na gospodarskem področju, in pomembna srečanja na rtfijvišji državniški ravni. Zato že sedaj lahko govorimo o določeni tradiciji v vzajemnih odnosih in o pestrosti oblik medsebojnega sodelovanja. Na političnem področju se to sodelovanje zrcali v vrsti skupnih akcij, ki jih Etiopija prav tako kot Jugoslavija usmerja za ohranitev miru v svetu, za mednarodno sodelovanje, za krepitev vloge ZN in uveljavljanje njihovih načel. V doslednem izvajanju takšne politike se je Etiopija znašla v isti črti z ostalimi neodvisnimi deželami »črne Afrike«, ki jim je tuje blokovsko povezovanje in ki si želijo iskrenega sodelovanja na enakopravnih temeljih ob vzajemnem spoštovanju neodvisnosti. Prav spričo te politike je Etiopija našla svoje mesto na znamenitih konferencah v Bandungu, v Akri in v Kairu. Utrjevanje in krepitev te politike je zdaj odvedla etiopskega vladarja tudi na pomembno potovanje po Združeni arabski republiki in vrsti evropskih dežel. To potovanje bo nedvomno tudi zagotovilo Etiopiji neogibno pomoč v njenih naporih, da bj se iztrgala zaostalosti, za katero ni sama kriva. K temu cilju je ta afriška dežela usmerila zelo pomembne napore. Uvedla je načrtno gospodarstvo in v prvem petletnem planu predvidela graditev važnih objektov, ki bodo znatno vplivali na pospešen je njenega gospodar\ske-ga razvoja. — Tako bo Etiopija, ki je bila doslej znana le kot gorata, zaostala afriška dežela, lahko začela izkoriščati v svojo korist vsa bogastva, ki se skrivajo v njenih tleh. Prav tu je za Etiopijo zelo dragoceno sodelovanje in pomoč, ki ji jo daje Jugoslavija. To sodelovanje na aospodar-skem področju je že zdaj doseglo tolikšno stopnjo, ki je možna samo v pogojih popolnega vzajemnega zaupanja in brez sebičnih interesov. Takšno nesebično pomoč daje seveda lahko samo dežela, ki nima nikakršnih osvajalnih namenov in izkoriščevalskih pretenzij, ki bi škodovali etiopski neodvisnosti in koristim. Prav zato je dosedanje sodelovanje doseglo zavidno raven in naletelo na topel odmev pri naših afriških prijateljih. Lahko upravičeno upamo, da bo bližnji obisk, čeprav ne bo uradnega pomena, prispeval pa nadaljnjemu poglabljanju in utrjevanju tesnih prijateljskih odno-šajev med Etiopijo in Jugoslavijo. Saj to ne bo koristilo samo obema deželama, pač pa bo svetal zgled ostalemu svetu, ki je žal še vedno prepoln medsebojnih sumničenj in nezaupanja. Martin Tomažič Zdelo se mi je, da sedim na prepihu. Vrata v pisarno upravnika Kmetijske zadruge Ribnica so se s kor o Vsakih pet minut odpirala in zapirala. K upravniku zadruge, Jožetu Kušlanu, so se vrstili ljudje in ga spraševali: eni za to drugi za drugo. Na vsako vprašanje je vedel Jože odgovoriti in svetovati. »Da, tako je vsak dan,« mi je potožil, »vsak dan prinese tisoč problemov, za katere moraš imeti takoj odgovor. Sicer pa rad opravljam službo, samo zdravje ...« Zaradi revolucionarnega dela so ga Itaiijatii že v začetku okupacije leta 1941 zaprli in mučili. Zdravila mu ne morejo povrniti izgub- NI GA HOTELA UBOGATI Tov. Kušlan mi je povedal dve zgodbici, ki imata izvor v italijanski pšenici. Prva je tale: Jože B. iz Nemške vasi je hotel lansko jesen posejati v sodelovanju z zadrugo večjo parcelo z Italijanko. Žena pa mu je branila in dosegla, da sta jo posejala manj kot je prvotno nameraval Jože. Prišla je žetev in tedaj je Jože, ko je pri' skl načrt za 1. 1959/60 in potrdili spremembo investicijskega programa zadruge za leto 1959. Živalino so razpravljali o pogodbenem sodelovanju. Sprejeli so sklep, da se vsak član zadružnega sveta zadolži, da bo odgovarjal za delo v svoji vasi, skliceval in vodil sestanke in v celoti vodil novo politiko zadruž- rovanci kmečkih ljudi. Žal ne nega sodelovanja na vasi. polagamo s povsem točnimi Na področju LR Slovenije je danes v veljavi 254.000 življenjskih zavarovanj in njihovo število nenehno raste. Število zavarovancev je sicer nekoliko nižje kot zavarovanj, ker imajo posamezni zavarovanci po dve in tudi po več polic življenjskega zavarovanja. Vedeti moramo, da sprejema Državni zavarovalni zavod v življenjsko zavarovanje le osebe od 18. do 65. leta starosti, ker mlajši in starejši ter težko bolni ne pridejo v poštev za zavarovanje. Tako pride v poštev za življenjsko zavarovanje približno le polovica prebivalstva. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je danes med življenjskimi zava- raz-po- ljenega zdravja, mučenje ,in trplje- merjal uspehe Italijanke z domačo nje po italijanskih zaporih je bilo nečloveško. Kljub bolezni pa se trudi, da bi uspešno opravljal dolžnosti upravnika zadruge. Ribnica je živahen kraj in na glavni cesti, ki vodi skozi trg, je živahno kot v kakem mestecu. Trušč in ropot motornih vozil je udarjal skozi okno pisarne v zadružnem domu. Pogovor sva zaradi prišlecev prekinjala pa spet nadaljevala. V sosednjem prostoru so imeli posvetovanje živinorejci. Prišli so iz vseh krajev našega področja. Ko sem s tovarišem Kušlanom navezal razgovor o rezultatih pogodbenega sodelovanja, naju je prekinil prihod upokojenega učitelja, znanega sadjarja Janeza Debeljaka. Naš pogovor v troje smo »preorientirali« na sadjarstvo pšenico, ki je zrasla v »svobodi« in je bila veliko slabša od one, ki mu jo je dala zadruga, takole dejal ženi: »Ker me nisi hotela ubogati, da bi več posejal z italiianko, sem sklenil, da boš ti jedla kruh iz domače pšenice, jaz pa iz italijanke. datki. Po grobi cenitvi jih je okrog POMOČ LJUDSKE OBLASTI IN 15.000. Če računamo, da je (so-SZDL cialno nezavarovanega) kmečkega Tudi o teh stvareh je tekla be- prebivalstva okoli 400 tisoč, mora-seda. ObLO, ZK in SZDL nudijo mo ugotoviti, da je zavarovano ko-zadrugi pri uresničevanju njenih maj 7,5 % kmečkega prebivalstva, nalog vso pomoč. Ta pomoč naj bi ki pride v poštev za zavarovanje, bila še izdatnejša, predvsem velja Naj v primerjavo navedemo, da je to za organizacije na vasi, k( bi zavarovanje med nekmečkim pre- tako malo razširjeno? Ali ni kmečka družina prav tako potrebna primerne zavarovalne zaščite, če gospodar ali gospodinja prezgodaj umre ali pa postane zaradi nezgode za delo nesposoben? Tudi za šolanje oziroma izplačilo otrok je treba pravočasno preskrbeti primere: znesek. Ko kmečki gospodar in gospodinja po dolgem itrudapolnem delu izročita posestvo enemu svojih otrok in se umakneta v svoj kot, ali jima ne bi bila takrat dobrodošla primerna vsota, ki bi jima zagotovila ustrezno rento za kritje drobnih osebnih izdatkov? Kmečkega človeka je težko pridobiti za novo. Ko pa se prepriča, da je stvar dobra in koristna, potrebna in varna, se odloči jn potem tudi drži. Kar poglejmo zavarovanje proti požaru 1 Ni več kmečke hiše brez police za zavarovanje proti požaru. Življenjsko zavarovanje med kmečkim prebivalstvom n; povsod enako razširjeno. So vasi, kjer se razširjenost že močno približuje povprečku za vse prebivalstvo, ima- Meni kruha ne bo zmanjkalo.« Kaj morale biti v prvi vrsti najbolj za- bivalstvom šestkrat bolj razširjene mo pa tudi vasi, kjer ni življenj- mu je odgovorila žena, če sploh kaj, nam ni znano. ZADOVOLJEN JE, KER GA JE PREPRIČAL Pa še druga zgodbica; Pripetilo se je, da sita se srečala tov. Kušlan in kmet Jože Č., tudi doma iz Nemške vasi. Kmet Jože je Kušlana ob srečanju ves vesel potrepljal po rami in mu dejal: »Jože, vesel sem, da si me prepričal, da sem sejal Italijanko. Moja pšenica stoji ih mu je interesirane, da bo šel napredek kot med kmečkim. , sko zavarovan niti en človek. Živ- kmetijstva po začrtani poti naprej. Zakaj je med kmečkim prebival- ljenjsko zavarovanje je za vsakega K. Oražem stvom življenjsko zavarovanje še koristno. Letovanje kočevskih otrok v kolonijah Socialistična družba močno skrbi so letovali tri tedne v maju v Ma-tudi za naše najmlajše, kajti le če linski na morju. V tej koloniji so jih bomo že od mladih let vžgali bili otroci, Stari od treh in pol pa in skrbeli za njihovo zdravje, lahko do šest let. Letovalo je 40 malčkov, pričakujemo, da bodo nekoč postali. Osnovnošolski otroci so bili od 30. uničevanje sadnih lepo kaže. Res, prav vesel sem jo.« dobri in prizadevni člani naše druž- junija do 22 julija v Fari. V ko- škropljenje škodljivcev! Itd. Tovariš Debeljak j p pripovedoval, da bodo hruške in PLAN PŠENICE ŠE ENKRAT VEČJI ‘češplje, če ne bo prišlo kaj poseb- Po krajšem presledku, v najin nega vmes, dale dobro letino, ja- razgovor se je vmešal traktor, sa-bolk pa bo bolj malo. Vzrok: ne- mo posredno namreč, ker je razdrt’ ugodno spomladansko vreme, pre- čakal strokovnjaka, da ga spravi v več je bilo deževja, pa tudi to, da so nekateri sadjarji podcenjevali pomen škropljenja. Spet sva ostala sama in prvotno začeti razgovor sva nadaljevala. »Ali bi mi lahko povedal nekaj o uspehih pogodbenega sodelovanja na področju KZ Ribnic^?« »Že to je lep uspeh, da so mnogi spregledali, da kooperacija ni odvzem zemlje, kakor so se mnogi bali. Tega ,bav-bava’ ni več. Trava stari tir, potem pa sva spet razpletala misli o pšenici (vsi pač radi jemo kruh, zato toliko besed o pšenici!). »Kako bo pa letos s pogodbeno setvijo pšenice?« »Akcija za pogodbeno sodelovanje nove vrste pšenice je že v teku, pa tudi prvi uspehi so že tu. Semena in umetna gnojila so zagotovljena. Letošnji plan setve pšenice v sodelovanju s kmetovalci je še enkrat večji kot lani in znaša be. Zato vsake počitnice pošilja socialno skrbstvo zdravljenja najbolj potrebne malčke y razne kolonije, na morje ali pa kam drugam. Tudi iz kočevske občine jih gre vedno lepo število na letovanje k morju, v Faro, v Dol itd. loniji jih je bilo 62. Tretja izmena (93 otrok iz osnovne šole) pa preživlja svoje tri tedne oddiha v Senju. Vsi prijavljeni otroci so bili prej temeljito zdravniško pregledani; ta komisija je potem določila, kam V kolonije gredo samo tisti otro- gredo lahko posamezni otroci. Ža-ci, ki so zdravstveno šibki ali socialno ogroženi Večji delež denarnih sredstev prispeva družba, nekoliko pa starši; le tiste družine, ki so socialno ogrožene in kjer je svetni delavci, ki skrbijo tud) za potrebno vzgojno plat. Hrano imajo dobro, saj so se nekateri zredili tudi za tri kilograme. — V Fari so bili Stroški za enega otroka do 8000 din, na morju pa bodo največ devet. Od tega plačajo starši le manjši del, največ tri tisoč, ostalo pa prispeva občina. Poleg tega pa je za vsakega šoloobveznega otroka prispeval Zavod za socialno zavarovanje 1500 dinarjev. Poleg teh pa je šlo po liniji RK 19 zdravstveno najšibkejših na 1^ tovanje na Debeli rtič in Beli križ pri Vranju." Ti otroci so pod stro- veliko otrok, ne prispevajo nič. Letos je bilo iz naše občine na letovanju v "raznih krajih vsega skupaj 195 otrok. Predšolski otroci lostno je to, ker starši nltnajo razumevanja za delo te komisije. Ce je njihov otrok določen za tabor- gim zdravniškim nadzorstvom, jenje v Fari ali v Dolu, ga eno- Socialno skrbstvo skrbi tudi za stavno ne puste. Nekateri hočejo vajensko mladino, saj je bilo v po vsej sili, da bj šel njihov mal- različnih kolonijah tudi precej va-ček na morje, čeprav je zdravnik jencev. to prepovedal... _ _ Kolonije vodijo v glavnem pro- je letos na splošno lepo zrasla, po- 45 ha italijanske vrste pšenice »sa.1-sebno pa na travnikih kmetovalcev, ki so pogodbeno sodelovali z zadrugo. Nekateri od teh so pridelali celo dvakrat več kot drugi, ki niso hoteli sodelovati v kooperaciji. Da pa je trava dala tak pridelek, gre zahvala agrotehničnim meram, ki jih nudi zadruga članom, ki sodelujejo z njo.« »Kako pa je bilo z Italijanko, pšenico, o kateri vedo sedaj kmet- tudi taki, ki so bili je toliko hvale?« najhujši nasprotniki to«. Ko sva že pri planih, naj omenim, da smo planirali v kooperacijski proizvodnji 12 ha ječmena, 40 ha krompirja, na 70 ha deteljo in na 162 ha travnikov. V zadrugi pričakujemo, da bodo doseženi v zadružnem sodelovanju znatno boljši rezultati kot prej. To nam potrjuje tudi to, da prihajajo k nam z željo, da bi sodelovali z zadrugo pred časom novih oblik »Na našem območju smo sejali pogodbenega sodelovanja.« S* s? v Ribniški dolini je pridelal prej 4300 kg pšenice na ha, kot je bil to primer letos z Italijanko? Res je, da ni pri vseh kooperantih dala ta pšenica tolikšnega pridelka, najmanjši pridelek je znašal 2000 kg na ha, vendar je tudi to veliko, če pa je znašal pridelek domače pšenice od 500 do 800 kg na ha! Italijanka si je priborila pri nas .domovinsko’ pravico in jo bodo za to kmetje sejali na vedno večjih površinah. Tista pšenica, ki je zrasla v kooperaciji, vsega na 9 ha, ki so se raztezali na 80 parcelicah, je bila odprta knjiga za naše kmetovalce in bolj zgovomeje od vseh besed pri- tudi v ribniški občini. »Računamo,« je pripovedoval tovariš upravnik, »da imamo danes že okrog 1800 glav goveje živine. Z izboljšanjem krmne baze in povečanjem pridelkov krme, je omogočen tudi nadaljnji dvig živine.« O ČEM SO RAZPRAVLJALI NA SEJI ZADRUŽNEGA SVETA Nekaj dni pred tem je zasedal zadružni svet ribniške zadruge. Zato tudi o tem nekaj besed, katere mi je posredoval tovariš Kušlan. Člani zadružnega sveta so odobrili polletni obračun gospodarskega poslovanja zadruge, ki je pokazal zyuvt/uicjc vu -------- - - • ... , . povedovala, da se jo izplača seiati.« aktivno bilanco, sprejeli so kmetij- POSLOVNA ZVEZA GRADI V Kočevju se mnogo gradi. Stanovanjske in poslovne zgradbe rastejo kot gobe po dežju. — Ob Kolodvorski cesti sem opazil kupe zidne opeke; ta teden so tudi pričeli z zemeljskimi deli. Zvedel sem, da bo to nova stanovanjska zgradba Gospodarske poslovne zveze. O tej gradnji sem zvedel tudi nekaj podrobnejših podatkov. Zaradi še nerešenega stanovanjskega problema se je Gospodarska poslovna zveza odločila zgraditi moderen blok. Tako bi vsaj deloma preskrbeli člane kolektiva s stanovanji, predvsem seveda strokovni kader. V bloku bo dvanajst stanovanj, gradnjo pa je prevzelo SG »Zidar« Kočevje. Večino potreba ^ Gasilstvo v dobrepoljski občini ima že dolgoletno tradicijo. Prvo ga- sredstev bo prispevala P°®'°X0- silsko društvo Videm je bilo ustanovljeno leta 1900. Potem so bila zveza mm, ostane P? pribora ustanovljena do leta 1930 še ostala društva v občini, ki jih je sedaj bili od okra-mega j_____—so osem. PGD imajo sedem motornih brizgaln. Matično društvo Videm Ljuboma. Kakor si je pod vodstvom že pokojnega Miloša Kavčiča nabavilo le a 1928 motorno brizgalno in gasilski prapor. Danes je vod poveljstvom gasilskega častnika Franca Ponikvarja. Gasilci so dobro izvezbam, tako da so kos vsakemu nastopu. To se je pokazalo tudi na ^adnnh skupnih vajah z gasilskimi enotami ObGZ Lašče 7 jun. pri Domu počitka v Ponikvah je zgradilo nov gasilski dam s prostorno dvorano in odrom, eno moderno stavno. kjer večkrat prirejajo igre. Na Mali Ilovi gori pa je v gradnji nov--------------------------------- gasilski dom. — Na sliki: Delegati in zastopniki Okrajne gasilske zveze DOPISUJTE V »NOVICE« na letošnjem občnem zboru Občinske gasilske zveze Dobrepolje________________________________________ sem zapisal, s° pričeli z gradnjo ta teden, dog^ jen pa bo predvidoma do septembra prihodnjega leta. Fo predračunu naj bi stala gra nja 29 milijonov dinarjev S tern bo podjetje zopet d?bil®^f^a'J3apr|e Današnje stanje naših stanovanjskih skupnosti nam kaže, da je trenutno najbolj pereče varstvo in vzgoja otrok. Ustanavljanje varstvenih ustanov za šolske in predšolske otroke je na prvem mestu. Vse premalo pa imamo obdelane potrebe tega varstva, zato je akcija vedno usmerjena na rešitev najnujnejših potreb. V programih stanovanjske skupnosti sta predvideni dve otroški ustanovi: ena na bivšem sodišču, druga v mladinskem domu v Šalki vasi, kjer naj bi se ustanovile varstvene ustanove za del novega naselja Rudnika in Salke vasi. Skupna kapaciteta teh dveh ustanov bi bila približno 60 otrok. V Kočevju 25, na Rudniku 35. To naj bi bile družinske ustanove, ki bi sprejemale otroke raznih starostnih dob. Staršem bi bila tudi na ta način olajšana skrb, ker bi lahko imeli več otrok v isti ustanovi. Otroci bi se na ta način vzgajali in razvijali v družinskem okolju, starejši otroci bi se lahkp igrali z mlajšim in tako dobivali toplejši odnos do njih. Sedanje stanje otroških ustanov v občini je takole: Imamo dva vrtca za -redšolske otroke. Vrtec v Kočevju obiskuje 126 otrok, od teh jih je 79 iz delavskih in 47 iz uslužbenskih družin Vrtec na Rudniku ima skupaj 90 otrok, 81 iz delavskih in 9 iz uslužbenskih družin. Vrtec v Kočevski Reki ima 27 otrok, 9 iz delavskih in 18 iz uslužbenskih dru- Saloge SZDL pri Manoiaiijski shupnesli žin. Pri ustanovitvi otroških ustanov v skupnosti pa nastaja vprašanje kadrov in financ. Ni dvoma, da se bo ustanova krila s prispevki staršev kar se tiče materialnih stroškov: prehrana, čiščenje prostorov, kurjava itd. Nastaja pa vprašanje plačevanja vzgojiteljskega kadra. Za to pa nimamo kvalificiranega kadra. Zato se bo treba odločiti za kader, ki nima tovrstnih kvalifikacij, ima pa smisel za delo z otroci in pogoje, da se v tej smeri usposobi. Potrebno je, da bi tovarišice vsaj en mesec prej delale kot praktikantke v redni otroški ustanovi kjer imajo kvaliteten vzgojni kader. Če je ustanovitelj take varstvene ustanove stanovanjska skupnost, potem naj bi imela ustanova organizirano tudi prostovoljno delo staršev, s čimer bi se zmanjšali režijski stroški ustanove. Otroške ustanove v stanovanjski skupnosti morajo biti last staršev in morajo delati v splošno korist družin. Številke predšolskih otrok nam pokažejo, da bo potrebno te ustanove razvijati hitreje z večjim razumevanjem za dodelitev prostorov in inventarja. V občini je 1384 predšolskih otrok, to so letniki 1953, 1957. Od tega odpade na Ko-čevje-mesto in Rudnik 887 otrok, in sicer rojenih v letu 1953 — 193, 1954 - 187, 1955 - 166, 1956 -182 in 1957 — 159. Te številke nam pokažejo, da bo potrebno ustanove organizirati tako, da bi bile v čim večjem številu dostopne otrokom, že obstoječe pa usmeriti tako, da bi delale ves dan in bi bil prostor 100 % izkoriščen. Sedanji delovni čas v teh ustanovah pa je bil le od 7. do 14. ure. Lahko rečemo, da so sedanje predšolske ustanove svojo nalogo v celoti izvršile, vendar bi lahko njihov delovni čas prilagodili potrebam družine. Drugo, nič manj pereče vprašanje, je prostor za šolske' otroke zaposlenih staršev. Proučiti je treba delo kombiniranih ustanov ali vsaj urediti potreben prostor, kjer se bodo zadrževali otroci takrat, ko so starši na delu. Zaradi pomanjkanja učilnic bodo nižji razredi v obeh osnovnih šolah imeli pouk popoldne. Za ta vprašanja bo morala stanovanjska skupnost imeti poseben program. K obravnavanju raznih oblik varstva in zaposlitve otrok pa spadajo tudi šolske delavnice, politehnična vzgoja, športno udejstvovanje otrok, otroška igrišča in urejena dvorišča. Izkušnje v našem mestu kažejo, da otroška igrišča brez stalnega nad- zorstva ne bodo mnogo pomenila za varstvo otrok. Organizacija Društva prijateljev mladine je vložila precej truda in sredstev za igrišča, vendar igrišče brez organiziranega varstva zelo malo pomeni. Ker že obravnavamo vprašanje prostega časa otrok, bi se dotaknila tudi šolskih počitnic, ki marsikateri družini predstavljajo precejšnje skrbi, ko je otrok ves dan sam. V bodoče se morajo ta vprašanja reševati v okviru skupnosti z vsemi organizacijami, ki jih ta vprašanja zadevajo. Že v zimskem času jjb potrebno pripraviti program za letovanje otrok v sodelovanju s starši z določitvijo njihovega prispevka. Letovanje naj bi bilo omogočeno vsem otrokom z različno stopnjo prispevka. V občini je dovolj lepih krajev, kjer bi se ta vprašanja z nekim sistemom dela in organizacije lahko lepo Stanovanjski skupnosti moramo omogočiti čim širšo aktivnost državljanov v urejanju raznih služb, ki zadovoljujejo vsakodnevne potrebe delovnih ljudi. Vprašanju servisne dejavnosti moramo posvetiti mnogo političnih in gospodarskih priprav. Servisne službe morajo sloneti na lastni računici, zato je pred ustanovitvijo servisov potreb- no pripraviti analize, koliko liudi bo posamezne usluge uporabljalo, kakšna bo cena uslug, oroanizacija dela itd. Usluge se morajo pokrivati z določeno ceno tako kot to delata šolska kuhinja »Metka« in krpalnica. Pri razvijanju servisnih dejavnosti daje družba svoj prispevek s tem, ker so sprejete zakonske osnove za razne olajšave kot so: gospodinjski tok, prispevek za amortizacijo itd. Tudi te olajšave predstavljajo del družbenih dajatev. Največja potreba v Kočevju je ureditev javne pralnice in kopalnice, vendar moramo tu čutiti vpliv delavcev oziroma kolektivov, ki bi to organizacijo podprli v fin?nč‘ nem pogledu. Pri vseh teh službah in organizacijskih vprašanjih močno pogrešamo predloge delavcev in sindikata, ker ne smemo ljudi na-vajati samo na to, da mora občina nekaj dati za njih. Saj je vse, kar občina .ima, družbena last, ki je bila ustvarjena v proizvodnji. Vsa ta sredstva so prispevek vseh državljanov, ki naj bi tudi aktivno odločali pri razdelitvi od lastnega kolektiva, komune, pa do realizacije njihove potrošnje. Važen del, ki bi spadal v okvir servisne službe, je prehrana delavcev. S tem se je ukvarjal občinski zavod za napredek gospodinjstva, kar ni ostalo brez uspeha. Kljub težavam so malice v podjetjih urejene, vendar pa njihova količina ne predstavlja zadostne kalorične vrednosti; preveč so enolične samo sir, salama in kruh. Sir in salama sta tudi sorazmerno draga, zato bi morali čimprei urediti tople obroke, kot so enolončnice. To bi bilo še posebej potrebno za tiste delavce, ki se hranijo sami in za tiste, ki stanujejo daleč. Vprašanje družbene prehrane je treba obdelovati za občino kompleksno in to naj bi napravil Zavod za napredek gospodinjstva skupno s sindikati. Pri stanovanjskih skupnostih morajo odigrati posebno vlogo hišni sveti. Samo nekaj številk o delu hišnih svetov nam pokaže, da smo dosegli lepe uspehe. V 49 hišnih svetih dela 152 državljanov, od teh je 81 delavcev, 59 uslužbencev, 21 gospodinj, 15 upokojencev, 19 obrtnikov in' 2 ostala. Od tega števila je 164 članov SZDL, 49 članov ZK in 9 članov ZB. Pod družbeno upravo je 11 zgradb, 4 lokali in 361 stanovanj. Sklad najemnine v letu 1958 je znašal 6,580.201 din. Za vzdrževanje je bilo poraM lenih 2,884.049 din. 38 zgradb je poo upravo hišnih svetov samih. 1® številke in sestav hišnih svetov nam pokažejo, da moramo hišne svete še bolj usposobiti za družben upravljanje stanovanjskega fona«-Vloga hišnih svetov pa ni sarn skrb za gospodarstvo posamezn hiš, ta vloga naj bi se razšlrf tudi na konkretna reševanja nov dl ge v /posameznega bloka . hiše, ureditev hodnikov, dvolj ’ kjer se lahko zadržujejo tudi o ci itd. Načrti kočevskega »Partizana" za jesen GASILCI V MALEM LOGU VABIJO Prostovoljno gasilsko društvo Mali log je zelo delavno. Z lastnimi Po bogati in razgibani spomla- »Športnega tedna« so že v teku. S nem travniku so si uredili z udar- sredstvi in P°močjo Občinske ga- LJUDJE Z DVEMA GLAVAMA mmmmmmmmmmimMšmmm mladine in starejših je šlo v razne zveze v skupini, ki še ni dokončno sirijski in obrtniški delavci-pomoč- d*'i orodišče v domu. kolonije in na dopuste, tako da so določena. Pričeli so že z rednimi niki in vajenci, kat nam daje ga- v ucuC1ju, avgusta, oouo ime- tako da jma v k vsi oddelki okrnjeni in vadijo ne- treningi v vseh oddelkih, prav tako ranči jo, da se bo aktiv razvil v li otvoritev novega orodišča in za dvnixkou dvriip popolni, kar redno delo precej tudi košarkarji. Tudi atleti, pred- dobro podeželsko društvo. Prven- zaključek uspešno izvedenih del J J otežkoča. Uprava in načelstvo društva pa kljub temu mirovanju že pripravljata delovni program za jesen in ___________ __________________ ^ _______ zimo, pri čemer morata upoštevati vasi se dobro razvija. Na dodelje- kočevske občine. vrat. Pri večini dvoglavcev se c e- množicam po severnoitalijanskih V nedelio 16 avm.sta ime pitev hrbtenlce razteza v oprsje, mestih, kar mu je donašalo velike v nedeljo, ib. avgusta, bodo ime- fako da ,ma ^ Gradih n____ od odraslih dohodke. Dvoglavca Petra in Pavla luui Kusomaiji. 1UU1 aucu, uuuru pouezeisKO urusivv. uvnr *«ujuudv£PO;;p Jdr„ni Pdpi; fp1pefl in v.s. 9udv°9lavec zenskega spola, =.- ,P HnHoiiP_ ___________skrbeli. Igral bo kvintet »Češarek« PodvoJe še dru9‘ del1 telesa m ki je vzbujal v Nemčiji veliko po- je vzbujal v Nemčiji veliko po-nekak skrajni primer sta le malo zornost in ga je naslikal tudi zna- Ribniški jamarji odprli novo jamo zrasla siamska dvojčka. Prve podatke o dvoglavih dvojč- meniti slilcar Albrecht Dtirer. Iz leta 1697 je ohranjen letak s kih zasledimo v Avguštinovi knjigi sliko dvoglavega turškega vojaka, »De civitate Dei«, v kateri piše, ki so ga ujeli v bitki pri More ji v V okolici Ribnice, pa tudi v dru- stavljena je iz večje in manjše Kasneje bo društvo stopilo tudi v da je dvojček živel v času kralja Grčiji. Baje se je pri tem branil z den«, v katerem bodo nogometni, gih krajih, je veliko zanimivih pod- dvorane, ki sta polni kapnikov. Po- stik z logarji, ki nameravajo v bli- Teodozija v Emavsu. Do pasa je bil občudovanja vredno hrabrostjo. V odbojkarski in košarkaški turnirji zemeljskih jam. Mnoge še niso raz- sebnost teh kapnikov je v tem, žini jame postaviti lovsko kočo. enoten. Vsaka glava je mislila sa- ujetništvu je živel še več let in v prijateljskih srečanjih z domači- iskane, čeprav bi se jih dalo z mi- da so povsem beli. V manjši dvo- Tako bi turisti lahko pri jami tudi mostojno in zato pogosto po svoje, postal predmet splošnega zanima- mi moštvi ter gosti iz Ljubljane, nimalnimi sredstvi in malo truda rani je cela galerija kapnikov, spo- prespali. Vrhnike, Novega" mesta, Rakeka in lepo urediti. To delo bi bilo dru- jenih stalagmitov in stalaktitov. France Delnic. Nastopala bodo med tednom štvom jamarjev v zadoščenje, osta- 'stropa v obeh dvoranah sta kar prvo nedeljo v mesecu, tudi okoliška moštva iz Ribnice, lhn ljubiteljem narave pa bi tako posejana s prelepimi kaoniki naj-Velikih Lašč v košarki, a moštva nudili poceni užitek. Tako so v ne- različnejših oblik in velikosti. V iz Dolenje vasi, Ribnice in Dolge deljo, 9. avgusta, v bližini Ribnice veliki dvorani je v kotu na stropu vasi v odbojki. Poleg teh turnir- odprli doslej neraziskano in težko kapniški zastor, tako tenek in pro-jev bodo še tekme posameznikov dostopno »Francetovo jamo«. zoren, da se vidi predmet, če ga v perjanici, tenisu, ki bodo izve- Ribniško Društvo jamarjev šteje položilte nanj. Zanimiv je tudi dene prvič v Kočevju, ter v namiz- komaj 45 članov, ki pa so znali majhen stalagmit, ki pa ima na nem tenisu. Pionirčki bodo imeli organizirati delo in ureditev jame. spodnjem koncu razšjrjeno kroglo, nogometni turnir in tekme v igrah. Jama je globoka 8—9 metrov, zato Posebnost in največja privlačnost Včasih so ju videli, kako se med- nja. Francetova jama bo odprta vsako sebojno obdelavata. Eden od dvojč- Nekaj več podatkov je ohranjenih kov je kmalu umrl, kar je bilo o nadaljnjih dveh dvoglavih dvojč- -vec združeno tudi s smrtjo drugega. kih. V letu 1490 sta prvič javno nastopila »škotska brata,« ki sta ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM u%e“omjh%VSv^ C-tSil V VVU 1 1 WAV 1 V 11* 1 1-L1VJ prsi dalj6| je bll dvojerii spodnja NA MINUTO 85 LJUDI moški pa se ženijo v povprečni Š-p°tSpi ^ralj je If Po statistiki Združenih narodov, starosti 27 let. Največ možnosti za obe g]avi sta ^elj5 mnogo^smišla ki je bila pravkar objavljena, se možitev_imajo _ ženske na Aljaski ZQ glasbo in petje Dv0jčk9a s0 vse. PrTm-ave*^za" " ta pestri program so "moral!" napraviti stopnice. Se- pa je kapniški lestenec na sredini prebivalstvo Zemlje poveča vsako j" poviod vztrajno "'vabilirNa^pnire- stropa! Mnogo je še zanimivosti, minuto za 85 ljudi. To se pravi, . ° pa..; 1 Evropejke v Egiptu ditvah stfl glavi peli dvoglasno V sz ar6a op‘“’1'To - "hko rrr,;?, „Rudor" pred prvo preizkušnjo ljana, si je kočevski »Rudar« pri- uvrstil med izbrana nogometna zadovoljni. Drugi dan so si jamo milijonov na Kitajskem, 400 mili- d totek P°rok J® v teJ de eU naj ---'----------------------------------11 ~ •*- J- —’------ boriil pravico igranja kvalifikacij skih nogometnih tekem za vstop v moštva NPL. ogledali"'tudi "vojakf “ribniške "gar- jonov v Indiji, 200 milijonov v SZ nižji na svetu. . . .. .. . ___170 miu-irmrtv v zna Najdlje živijo ljudje na Norve- primerilo, da je vsaka glava hotela v svojo smer in to voljo skušala .. —............ __ _____ Težko je sicer predvideti rezultat mztie ter kolonija z Ugarja. Jama m 170 milijonov v ZDA. škem' L J DoVDrečna starost uveIJaviti ne 9lede na drugo. Ker ligo NPL, v kateri bodo nastopala nogometnega dvoboja prihodnjo ne- Je Keda.i lahko dostopna, suha in Po isti statistiki se poročijo de- 75 . * na1kra1šaHna v ,ndi1l k1pr pa je imel dvoglavi dvojček le en izbrana moštva v prihodnji nogo- deljo, t. j. 16. avg., vendar lahko le 40 minut oddaljena od Ribnice, kleta povprečno v starosti 24 let, e pov’ jna ataroat 32 let J J par nog, ki so bile očitno pod vpld- avg., spričo resnih treningov in solid- metni sezoni. Že preteklo nedeljo si je »Rudar« ne kondicije »Rudarjevih« igralcev na igrišču »Svobode« v Zagorju pričakujemo najboljše. Kočevska vom obeh glav, je bil običajno rezultat te medsebojne borbe ta, da je dvojček padel na tla. Dotik s 7\T__ • • LADJE NA ATOMSKI POGON IVCi V^rUlUCZl yrCiQlJO Konec septembra bo na Reki in , , , . . priDurn pv vuuslvu & pivui x ic t?nu> iivnyvuncruitt puuuK.ii uo £ vstupuni y Opatiji 14. konferenca Mednarod- sP°anJim» sKupnim aelom telesa sta točkoi, ker je nasprotniku uspelo »Rudarja« med ligaše imela mož- V nedeljo, 2. avgusta je Turi- treje delali, ker jim ni bilo treba nega pomorskega odbora, kjer bodo 2az"ala oba >)brata<<- v zgornjem. 13 minut pred konec tekme izena- nosti gledati kvaliteten nogomet, stično društvo »Grmada« iz Ort- nositi vode. govorili tudi o ladjah na atomski cePUenem delu telesa pa le ustrezna Čiti na 2 proti 2., Četudi smemo tr- kar si nedvomno že dolgo želi. neka vzidalo temelj bodoče turi- Da Turistično društvo Ortnek pogon. Pri tem je zanimivo to da glava' »Sk°tska brata« sta umrla diti, da je doseženi rezultat uspeh Na kvalifikacijsko nogometno stične koče na vrhu Grmade. Plo tako lepo napreduje, se moramo bo prvič ta mednarodna organize- ” za nastopajoče moštvo »Rudarja« tekmo med kandidatoma za vstop pravici bo ta dan ostal v spominu zahvaliti v veliki meri tajniku dru- cija razpravljala o miroljubni upo- na tujem igrišču, ni izključeno, da v ligo NPL, k{ bo v nedeljo dne 16. vseh okoliških prebivalcev, kajti štva, tovarišu Prezlju, ki člane rabi atomske energije, bo močnemu in rutiniranemu na- t. rm na stadionu »Partizana ob 17. udarniškega dela se je udeleSja vedno vzpodbuja k delu, daje ini- sprotniku iz Zagorja uspelo iztr- uri že sedaj opozarjamo zlasti za- skoraj vsa mladina Velikih Poljan ciative itd. Po njegovi zaslugi ima VOZILO ZA NA MARS gati nrihodnin n tri PHn jm»nn iz rok to, ker sodi med letošnje izredne in okolice. Na pomoč so jim prišli društvo že svoj lokal v bivšem ho- Od nekdaj si je človeški um že- mu Pr'®eI° cepiti v višini šestega tudi predstavniki domače posadke telu Ortnek. Vsak turist lahko do- lel zavojevati vesolje in postati rebra a dvoje prsnih košev s pljuč- v 28. letu starosti. Zadnji in najbolj znani dvoglavi človek se je rodil 4. oktobra 1877 v italijanskem mestecu Ločana. To je bil Ivan in Jakob Tocio. Telo se domačemu »Rudarju«. Le z mimo In hladnokrvno, pred- športne dogodke v Kočevju. Športna javnost bo nedvomno z JLA, ki so skupno z domačo mla- bi tam udobno prenočišče. — Če- tudi nad njim gospodar. Deloma !*}!. dv°je src. Notranji organi so bili dobro razviti. Danes na vsem svetu ni odra- vsem pa borbeno igro bo lahko bodrenjem zeleno črnih omogočala dino kljub dežju krepko prijeli za prav so kraji okrog Ortneka, zelo mu je to omogočil šele novi, atom- . še večji polet in srčnost, ki uteg- delo. Prostovoljno gasilsko društvo zanimivi in privlačni za turiste, so ski vek. Danes, ko okrog zemlje , „ televizor PHILIPS z odličnim neta biti krona uspešnemu za- Velike Poljane je z motorko dova- bili doslej vse preveč zanemarjeni, kroži cela vrsta umetnih satelitov, s ega človeka z dvema glavama. So- sprejemom prodam. Vodušek, Ro- ključku^tega tekmovanja kočevske- jalo vodo" iz vasi Vrh na strmo Tudi po ostaU Ribniški dolini je se nam ne zdi nič čudnega, če se dobna znanost bi z izpopolnjenimi Grmado. Tako so ostali lahko hi- precej lepih krajev, ki ne zaosta- nam oko nehote obrača na Luno metodami o raziskovanju telesno- jajo za turističnimi točkami na in še dalje v vesolje. Tako sta Ri- du$cvnih odnosov v njem vsekakor Gorenjskem. Ortnek ima železniško chard White in Henry Hebeler, naa,a ze'° hvaležno študijsko pod- ška 13, Kočevje. ga »Rudarja« v tej sezoni. in avtobusno postajo, pošto in te- astronavtična projektanta družbe ro^je. lefon. Ljudje so ustrežljivi in vsak Boeing Airplane Company iz ZDA popotnik lahko dobi v gostilni do- izdelala maketo vesoljskega vozila, bro hrano in pijačo. ’ Namenila sta ga za pot na Mars. ŽE VE K OLEDAR Sobota, 15. avgusta — Marija Nedelja, 16. avgusta — Rok Ponedeljek, 17. avgusta — Radivoj Torek, 18. avgusta — Helena Sreda, 19. avgusta — Ljudevit Četrtek, 20. avgusta — Samuel Petek, 21. avgusta — Ivana ______ ___ _______________________ __________Zdravnik: Ne smete kaditi, piti Vsi člani društva požrtvovalno Stroj bo brez pilota. Njegov pre- a'kobolnih pijač, potem... delajo, da bi bila turistična koča mer je 12 metrov, težak pa je 300 Bolnik: Ne trudite ^ se, tovariS čimprej dogotovljena. Pohvaliti je kilogramov. Vozilo bodo izstrelili zdravnik, vse to mi je že žena pre-treba predvsem njegovega pred- z neke satelitske postaje v višini P°vedala! _ * sednika in tov. Adamiča, ki vodi 600 km. Poganjala ga bo sončna Sprejmemo v uk več vajencev za vsa dela. Tako vsi upamo, da bo energija! Za pot do Marsa, okrog NESREČA IZVEN SLUŽBE Uradnik: Gospod ravnatelj, pro- SODRAŽICA SSSS = imeti dovršeno osemletko, za so- -et ga bodo s pomočjo elektronskih Ravnatelj: Za nesreče izven služ- možgan. KINO GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE Poročili davičarstvo pa šest razredov os-, . novne šole. Prijave poslati na upra- JADRAN, Kočevje: od 14. do 16. vo podjetja »Trgopromet« Kočevje, avgusta ameriški barvni cinema- scopski film »Deževje prihaja«; DEŽURNE TRGOVINE be ne odgovarjam! 'Ucmcmqv oče pripoveduje srii sr“‘ m Poročili so se: Somensary Av- amer. barvni cinemascopski film ig do9 18 ^ d 12‘ Ure Jn od -Sstw°M‘letP°n0prij 1™a dežurno službo Pn Vidmu, sva se slučajno začetkom I. svetovne vojne. Če bi čenim v partizansko uniformo. Na-V Ljubljani pa so se poročili: Pir- ljubezni«; 19 avgusta ana^W tr9°vma >,Preskrba(<' Tr9 svobode. v ^ Vedel’ da 1x5 v'°jna- bi še tista leta hrulil sem ga: Jaz se nisem z ni- nar Matija, tapetnik iz Kočevja, film »Madlena«- 22 in 23 ava - n0 . 1 dc> bl1’ P°trpel v Ameriki. Samo nekaj dni komur dogovoril, da bom dal hrano. Reška cesta 3 - star 23 let in ameriški torvni film >>Kock£ z OBVESTILO me je pot zanesla tud. v Malo vas. sem bil doma, ko sem dobil poziv Poberi se in pt^jdi delat, namesto Konte Julija, uslužbenka iz Kočevja, Mississipija«. Avto-moto druStvo Kočevje ob- „ P : . S0’ k0 ,je 23 na fronto. Strelski jarki in kro- da se potepaš po gozdovih, sem se raw- Rus Alo-12 lz Dolenje vasi. 137 — star 24 let in Vidervol Anica z Mrtvic 2, trgovska pomočnica — stara 24 let. Rodile so: Kožar Dušija, gospodinja iz Šalke vasi 108 umi »hči smrt oosoieni ie nn- ’ ”r-----------.■ v*« ...v/it/v ,, _ , — ---- -------- ---- — — —— zil, da sem ga prepoznal in je mi- begnil«; 22. in 23. ava usta frinc oddati prošnje v pisarni društva lJana- Opazil sem, da se z otrokom ognil. Pogruntal sen). V kraju kjer slil, da se hudujem na partizane. ' z,z' ,c * prav dobro razumeta. Poprosil sem smo se nahajali, smo imeli žrebca. Odšel je z dolgim nosom. To je bil ga, če lahko prisedem k njemu na Nekoč, ko je bil precej razgret, sem samo en dogodek, ki bi me lahko klop, potem pa sva bila takoj v mu porinil roko v gobec, ta jo je stal zapor, če ne še kaj hujšega »kontaktu«. stisnil in bil sem sposoben za bol- Kljub temu, da sem bil previden »Kako se počutite oče,« sem ga n!co' Ko s najdeni 19. 6. novi ženski čevlji mi je odvrrdn ’ °S.t,a!° _dei?;, Fr0nte »siršSsii1« «««*t**-.«««»«■ Skal'!"-1"*1' Cretka = »»»"=« v Kc&v*,. LM wzgledate ml.jš,.« bil pa za stalno prost! deklico Jožico; Delač IZGUBLJENO Malo pred koncem vojne sem grem za njim. Pri srcu me je stis-bil doma na dopustu. Ko sem se nilo. Vedel sem, da se mi ne obeta Nasmehnil se je in si verjetno vračal nazaj, so na železniški po- nič dobrega, šla sva nekaj korakov Draoica iz scopski film »7 let ljubezni«. — dečka Bolana^n^9- svobod.e. d POTOK: 16. avgusta nemški z Brega pri Kočevju 28 — dečka avg. amer. barvn?1 film e»Yank(^ v kfno3^ v^d vm-miT izmlbi 1 a ** POt‘ pIečih 8 križev in še leto povrhu. Enega sem mimogrede malo sunil bled sem" ga ubogal in čakal... Darka; Dule Ema iz Slovenske vasi na dvoru kralja Arthurja« uro Poštenega najditelja nr^Jm° Neka-1 časa sva Prekinila najin po- pod rebra. Pisano me je pogledal Postavil se je nekaj korakov od 50 dečka Mita; FranoeI1 Zofjja BR0D NA KOLPI: 15. ipJ16 avg naj jo proti Nagradi vrne P ’ 9ovor in gledala po bližnjem polju, m me udaril. Vrnil sem mu milo mene in nameril puško proti mo- Kočevje, Roška čes a 8 - deklico ameriški film »Veselo izkrči TreL&k MRka Ko^vto Ro5pa Žit°, > valovilo, narava se je bo- za drago da e še dolgo čutil moje " ' ...................... Mojco; Kojek Marija z Breaa nri ni«,- 99 in 9.5 avmuta O o ’ J ’ Roška hotila S svojo lepoto, sonce pa ie trde pesti. Vsa zadeva je prišla mislil, ko boš tl v mojih letih boš staji postajali košati madžarski do sosedove zgradbe. Tam mj je že videl, kaj se pravi nositi na orožniki. Nisem jih mogel videti, ukazal, naj se postavim ob zid. Ves Kočevju 25 — deklico Mojcof Krš Ivanka, Mlaka ^ ~ dakIic° Ivan- OSILNICA: 16. avgusta češki barvni ko Levstek Marija, Kočevje, Roška film »Kod in kam«; 23. avgusta nje«; 22. in 23. avgusta ameriški cesta 28. film »Beli jorgovan«. jim prsim. Mislil sem si, zdaj je je prišla konec. Prav v zadnjem trenutku. ČESTITKI tako lepo grelo. Kmetje so hiteli s pred vojaško sodišče v Ljubljani ko je hotel potegniti za petelina, spravilom sena, kdo ve, če bo jutri kjer pa se je zame (vojaški sodnik je priletela soseda in ga zgrabila - —- lm„ „^uu m Kam„ avuuoia x Dr- Janezu Oražmu iz Ribnice vreme, zato je treba pohiteti zdaj, je bil Slovenec), srečno končala.« čez pas. Ko sta se ruvala sem iz- cesta 8 — dečka Boruta; Novak jugoslovanski film »Slab denar« želiva še mnogo zdravih let za nje- ko je čas za to. Po vasi so skakali »Kako pa ste preživeli leta v II. koristil priliko in pobegnil. Na srečo Ivanka, Breg pri Kočevju 27 — prrdgrad- 15 in 16 ava franc ?OV 70' rojstni dan, bratranec Jože in se igrali otroci, v hiši pred ka- svetovni vojni,« sem vprašal? jo je morilec, pri Ljubljani je ubil (l O \r 1 lOA A ni nn . Dl/vt Ar-fO \ 4 n Vi a ,.«1 _ * * * o 1 1 n K/f 10 i d A. —__ ___ J ^ 1« J n _1 1V _ 1 ’ _ I _ \\ Dnivnm «rn m z-1 .. n.2 Jnrlt m Sni_ -S — I .1 _ Y • _ __ _ ■ deklico Anico; Plot Aga, Mahovnik 13 — dečka Danijela; Resnik Marija, Trata 8, Kočevje — dečka Ljubi in dobri mamici Lavričevi ka hkrati dvojčka, iz Dolge vasi želi vse najboljše za ntuttiAu: j.0. in 10. avg. iranc. , . -— barv. film »Plavolasa zvodnica«; p,1. tarc' . 22. m 23. avgusta ital. barvni CIeve,ajld' oh'<>. ZDA. i, — --—»*• —■ t -*”•• • ii- fnm »F)pi/ip v * sv°“: Rudl An9®la- K^7je’ Trg PONIKVE: 20. avgusta' amer. barvni fer M^6 3c“ deČka, Rob0erta;aSp°- film »Bosonoga grofica«. Jer Marija, Stara cerkev 8 — dečka Zdravka; Veličkovič Danica, Kočev- PRODAM le, Trg svobode 2 — deklico Tatja- Uoodnri mnoga zdrava leta SEfta* ^s^sstssssi *—- ZAHVALA KOSTEL VAJENCI . . —, --- 0. ___ « Umrla je Ana Jakšijj roj Jurko- Dimnikarskega vajenca soreimem ipn^p9a^m ,LM iz Sodraž,ice.se. n^~ doživel v svojem življenju,« je pri vič, gospodinja s Puca 3, stara 71 v uk. Nastop takoj. Rotor Ivan, lledL^ taS^^ “ °J J° ‘Z" P°Ved°vaI' >>Potreba »° zas,užku m' Dimnikarstvo, Ribnica. B j tero sva sedela pa se je slišal jok »Povem vam, da ni dosti manj- dva domačina, enega gospodarja dojenčka. Zvedel sem, da so pred kalo, da me ni pobrala. Partizanom in mater 3 otrok, kmalu »fasal« enim mesecem kupili kar dva fant- sem pomagal s hrano in drugim in j n potem sem imel pred njim mir.« še in še m( je pripovedoval, kaj to bi me kmalu stalo življenje. Par- god, enako tudi bratu Janezu za pravijo^p^Tom^če0^8^ ^“v prib5ab>s0 PonočL BiU fm^°d^o! ^enTva^s^osSa?’ ml "pokS ------ -d,aP.-te!-'1ima kliČe Še »a dosti pretrpel Ne'da bi roke. "at grnil svoje doživljaje. komandanta. Oblastno mi je velel, mu zaželel, da bi sedaj v miru ln »Da da, dosti grenkega sem že naj mu pripravim živež, kakor je v jeseni življenja živel v zadovolj-izivel v svojem življenju,« je pri- bilo domenjeno. Toda ne boš me stvu in, da bi bil še dolgo zdrav povedoval. »Potreba po zaslužku me tiček, sem sj dejal. Ko mi je dal in krepak, je pripeljala v Ameriko. Amerike roko sem ugotovil, da ne pozna sem se naveličal. Zlomek pa me je znaka, zato sem vedel, da imam K Oražem Al novic H POSREDUJEJO Že veliko sem slišal o janičarjih pa ne vem, kdaj je ta vojska nastala in kdaj prenehala. Lahko na kratko pojasnite? Šk. Tn. Kočevje Beseda janičarji po turško pomeni — nova vojska. To vojsko je ustanovil turški sultan Orhan v začetku turškega prodiranja na Balkan. V začetku so v to vojsko jemali ujetnike, kasneje na so jo dopolnjevali z otroki kristjanskih podložnikov, ki so jih v osvajanjih in ropanju zajeli ali od družin podložnikov, ki so morali dečke dajati kot krvni davek. Vzgajali so jih v Carigradu v strogem vojaškem duhu in so bili zelo hrabri vojaki. V začetku so bili janičarji v veliko pomoč turški vojski, toda kasneje pa vedno manj pokorni svojim gospodarjem, dokler jih nijso Turki leta 1826 v boju pokončali. __*___ Ima naša država že 18 milijonov prebivalcev? V. p. B. L. Že! __*___ Ali lahko odgovorite, kdaj so v Ribnici obsodili in sežgali zadnjo čarovnico in kako se je pisala? Pod »Beograd« Zadnjo čarovnico so obsodili in sežgali v Ribnici leta 1721, in to Marijo Češarkovo iz Goriče vasi. __* — Ali lahko dobim naslov znanega komika Reda Skeltona, kateremu je lani umrl sin za levkemijo? Tomislav-Dobrepolje Za naslov pišite na revijo »Film«, Ljubljana, Zrinjskega 9. __*___ Delo, ki ga opravljam, ne ustreza moji izobrazbi. Imam 8 razr. gimnazije in nisem imela sredstev za študij na univerzi. Rada bi postala učiteljica. Kakšen izpit moram opraviti in kje to lahko storim? Jelka M. Trbovlje Najprej morate obiskovati pedagoški tečaj za abituriente srednjih šol pri Pedagoškem centru LRS v Ljubljani, Poljanska c. 28, nato pa opraviti diferencialni izpit iz predmetov pedagoško-psihološke skupjne. Za to pa morate že delati kot učiteljica na neki osemletni šoli. Čim učite kot pogodbena učiteljica, imate pogoje, da izpolnite zahteve, ki smo jih navedli. Pozanimajte se pri najbližjem referentu za šolstvo Obč. LO, kjer boste dobili podrobnejša navodila in pojasnila. __*___ Slišala sem, ko je višješolec rekel neki pretirano negovani ženski, seveda tako, da ni slišala, da je kozmopolitka. Ko sem ga vprašala, kaj ji je mislil s tem reči, je odgovoril, da se talko reče ženskam, ki preobilno uporabljajo kozmetiko. Meni pa se zdi, da izraz kozmopolitizepi pomieni nekaj drugega. Kaj Vi menite? Radovedna Vesna Eno je kozmetika, ki pomeni negovanje las in kože s pomočjo raznih masti in praškov. Povsem nekaj drugega pa je beseda kozin os, ki pomeni celoto sveta, urejen svet v nasprotju s kaosom. Kosmopolitizem pa je naziranje, da mora biti ves svet človeku domovina. Kozmopolitizem predpostavlja in zahteva odpravo nacionalnih držav. Nasproten mu je internacionalizem, ki zahteva povezavo narodov v eno splošno organizacijo. __*___ V Novi Gorici imam bratranca in ko me je letos povabil na počitnice, mi je sporočil, da si bom lahko ogledal tudi grobnico zadnjih francoskih kraljev, ki je v Novi Gorici. 0 tem še nisem slišal, pa sem zelo radoveden, zakaj so tu zakopali francoske kralje, ali v Franciji ni bilo prostora zanje? M. K. dijak gimnazije V samostanu Kostanjevica, to je na nekoliko zvišenem hribčku v Novi Gorici, je res grobnica zadnjih francoskih kraljev, njihovih žena, ter nekaterih ministrov. Zadnji kralj Francije Karel V., je pred revolucijo zbežal na Dunaj k avstrijskemu cesarju, s katerim je bil v sorodstvu. Njegova poslednja želja je bila, da bi počival v tem samostanu in tako se je tudi zgodilo. Balzamirana trupla so v posebnih krstah in vzidana v grobnico z debelimi zidovi, tako, da jih ni mogoče odnesti. Več o tem Vam bo rad povedal služabnik samostana, če si boste to znamenitost ogledali. * mr/z ms/H*t*at % to krajev m HL KOT ŽmESTEmVBOmjA A/45 $ Drobne iz Predgrada Po daljšem času so v Dolu ob Kolpi zopet popravili vodovodno črpalko, tako da imajo ljudje zopet dovolj pitne vode. __ * ___ Pred nedavnim sta šla brata Mau-rin iz Jelenje vasi z motorjem na Mauerlin. Ko sta se vračala, se jima je pripetila nesreča: z motornim kolesom vred sta zdrknila pod cesto. Oba sta dobila lažje poškodbe, ki jih pa ne bi bilo, če bi pri vožnji bila bolj previdna ... __ * __ Sadna letina bo letos v Poljanski dolini bolj slaba. Dobro so obrodile samo češplje. Kaže, da bodo tudi vinogradi bolj slabo obrodili, vendar upajo, da bo za domače potrebe vina več kot dovolj. __ * ___ Že dalj časa pravijo, da je Poljanska dolina mala Švica. To do- LEPO STAROST JE DOČAKAL Matija Ule je baje s 84 leti med najstarejšimi prebivalci v Kolpski dolini. Rojen je bil 1875. leta v Kužlju. Ko je bil deček, je hlapčeval po okoliških krajih, pozneje pa si je služil kruh po svetu kot mezdni delavec, pa spet kot hlapec in podobno. Med zadnjo vojno je pomagal partizanom; prevažal je municijo ir. zbiral hrano. Danes živi pri sorodnikih v Srobotniku. Mož se pri teh letih še kar krepko drži, pomaga tudi pri opravljanju raznih del. Krepki korenini želimo še veliko zdravih in zadovoljnih dni! kazujejo tudi številni turisti, ki prihajajo v te lepe kraje. V nedeljo je tako prišla iz Kočevja večja skupina izletnikov z avtobusom na kopališče/ v Dol. Ob kopanju in prijetni zabavi jim je nedelja kar hitro minila. -S VODOVOD V OSILNICI Pretekli mesec so na seji sveta za komunalne zadeve OLO Ljubljana, razpravljali o škodi, ki jo je neurje povzročilo na cestah in znaša nad 12 milijonov. Potrdili so tudi več investicijskih programov za razne komunalne gradnje, med njimi tudi za gradnjo vodovoda v Osilnici v znesku 4,8 milijona dinarjev. Se več Živinoreja predstavlja zelo pomembno gospodarsko panogo v kočevski občini, predvsem živina na državnih posestvih, ki dosega iz leta v leto lepše uspehe. Po predvidevanjih družbenega plana naj bi se v tem letu zvišalo število goveje živine v družbenem sektorju za okrog 500 glav, skupno naj bi imeli goved 3340, prašičev pa 3400, ali zivme za okrog 50 % več kot lani. V privatnem sektorju so imeli lani 2445 govedi, letos pa naj bi naraslo na 2470, prašičev pa naj bi bilo nekaj nad 1800 rilcev ali za okrog 50 več kot lani. Mlečnost krav pa naj bi se povečala v družbenem sektorju od lanskih 3270 litrov na kravo na 3400 litrov, v privatnem sektorju pa od 1500 litrov lani na 1550 litrov PAVEL VERŠNIK Rojen je bil 23. V. 1904 v Slovenj Gradcu (Starem trgu) v siromašni delavski družini. Izučil se je pekovske obrti in prišel v Drago 1930, kjer je prevzel pekarijo. Ker je pekarija slabo nesla, je šel v Francijo, od koder se je vrnil pred razpadom stare Jugoslavije. Takoj, ko se je začelo narodnoosvobodilno gibanje, je začel z aktivnim delom v gibanju, dokler ga niso Italijani 1942. 'leta internirali na Rab. Tu je bil do razpada Italije. Takoj se je vključil v Rabsko brigado, kasneje je bil v Levstikovi brigadi. Pogrešan je iz nekena boja pri Mokrcu v letu 1943. VALENTIN PANTAR Rodil se je 2. XI. 1894 v Novem kotu v kmečki družini. Ker je bila družina številna in kmetija ni mogla vseh preživljati, je šel po svetu za zaslužkom. V času narodnoosvobodilne borbe je delal v domačem kraju kot aktivist do 29. VII. 1942, ko so ga aretirali Itali- jani in internirali na Rab. Zaradi lakote je v taborišču na Rabu umrl. Zapustil je ženo in pet otrok. JAKOB POJE Rojen je bil 13. IV. 1888 v No- Zwtadi Cftdezm a smut Rahlo so šumeli gozdovi v prvem jutranjem svitu, ko je po samotni poti stopal plavolas fant, srednje postave in resnega obraza. Neka nejasna skrb mu je zarezala gube v čelo, nad katerim pa so se drzno bočili lasje. Iz spanja so se prebujali ptiči in z začudenim petjem spremljali zgodnjega potnika. To jutro ga je vos čas vznemirjala neka notranja bolečina in večkrat se je ustavil in se zazrl v daljavo, kjer se je že videla streha visoke Logarske koče. In vsakokrat, kadar se je ustavil, mu je truden nasmešek preletel lice. Čeprav je bil trdno odločen, ga no'-ge niso ubogale! V srce se mu je vtihotapila bojazen pred nečim neznanim in bal se je, da bo zmagala. Spomnil se je preteklosti, vseh tistih lepih dni, ki sta jih skupaj preživela — sedaj pa... Ne, ne sme se obotavljati! Naprej mora, zanj ni več rešitve! Zdrznil se je in s krejbkimi koraki stopil iz gozda proti hiši. Na dvorišču je obstal in se ozrl na- VELIK POŽAR V CERKNICI Preteklo soboto popoldne je v tovarni pohištva »Brest« v Cerknici prišlo do nenadnega požara, k* je povzročil nad 400 milijonov škode. Požar je povzročila iskra, ki je nastala zaradi prevelikega segretja okrog kot bi se od vsega poslavljal. Bilo je tiho in tega miru ni motilo niti ptičje petje. Bil je vesel, da je hiša zapuščena. Torej ga ne bo nihče oviral pri izvršitvi poslednje naloge v življenju! Povzpel se je po nekaj stopnicah v stavbo in obstal v veži. Nikogar ni bilo ... Kot bi se bal, da ga bo kdo do- gleda poslednjič. Ni razmišljal, zakaj to dela, ni se spomnil matere, ki ničesar ne sluti, niti sestre, ki jo ima tako rad. Vedel je samo, da je prišel konec in da se ne da ničesar spremeniti. Obraz mu je okamenel, le oči so neumorno zrle v svet in poslednjič sprejemale njegove lepote. In je stekel v prvo nadstropje, kot pomotoma je roka segla v žep ■fl Qtonnira. V ca Iz- Vrv+innLr no io liL : x l _ ___i Vsaka stopnica, vsak kotiček ga je spominjal na pretekle čase, ko je bila tudi ona še tu. Sedaj pa. .. Stresel je z glavo, kot bi hotel od-poditi neprijetne misli in hlastno stopil v sobo. V njej je bilo vse razmetano kot takrat, ko je odšel. Piškava omara, majava pisalna miza, stol in postelja. Počasi je zaprl vrata in kot v sanjah odtaval k majhnemu zaboju pod posteljo. Truden nasmešek mu je preletel obraz, ko ga je dvignil. Bil je precej težak. Usedel se je na posteljo in ga odprl. Moral se je malo sprehoditi po sobi. Nato je vzel iz omare precejšen kos zažigalne vrvice, odnesel zaboj na okno in si ovil vrvico okrog pasu. Nemo se je ozrl na dvorišče, nato na cesto in gozd. Na vsakem predmetu mu je pogled počival dolgo, dolgo, saj je vedel, da jih po vžigalice in prižgala vžigalno vrvico. Pokazal se je dim, nato pa rahel moder plamenček, ki je počasi drsel okrog njegovega telesa proti malemu strašnemu zavojčku na oknu. On pa se je še naslonil nanj in pogled mu je poslednjič objel gozd in nebo. Plameni so objeli zavoj in njega. Nato ga je zagrnila tema, okolico pa je potresel strašen pok, ki je še dolgo odmeval od vrhov in pričal o strašni smrti... __*___ V zgodnje poletno jutro 1. 1955 je v Glažuti zadonel strašen pok. Ljudje, ki jih je tako nepričakovano vrgel iz sna, so ugotovili, da si je mlad logar Drago - Trave, do kraja naveličan življenja, vzel življenje. Je bila temu kriva samo nesrečna ljubezen ali še ka.i drugega? Francka Urh Največjo, skoraj 300 let staro lipo v Mali gori so posekali. Njen vanj, ki so ga pripeljali na dvorišče Jaklove gostilne v Goriči vasi, sedaj neke osi, nato pa je eksplodiral marsikdo z zanimanjem ogleduje, lesni prah. Požar so z veliko težavo Foto: J. Bolha omejili in pogasili. Nova hotela v Ljubljani SPOMINSKI DNEVI 18. avgusta 1942 so izdali Italijani razglas o zaplembi premoženja upornikov. 19. avgusta 1941 so streljali trije partizani na italijansko patrolo v bližini Nemške vasi pr Ribnici. Odi 20. do 22. avgusta 1922 je bil v Sloveniji II. kongres SKOJ. Od 20. avgusta do 16. septembra 1936 je bila v Sloveniji velika tekstilna stavka, v kateri je sodelovalo 8500 delavcev. 21. avgusta 1937 jd izšla prva številka štirinajstdnevnika »Kmečka sloga« — list je bil glasilo slovenskega podeželskega delovnega ljudstva. Znano je, kako težko je dobiti v Ljubljani prenočišče, posebno v času turistične sezone. Vsi hoteli so prenapolnjeni, pa tudi novi trakt hotela Slon ne bo rešil vprašanja. Da bi bilo vprašanje prenočišč v našem glavnem mestu enkrat za vselej rešeno, je Ljubljana udeležila natečaja za odobritev kreditov. Z njimi naj bi se sezidali hoteli v naših mestih. V načrtu imajo gradnjo dveh takih objektov: v ulici Moša Pijade, nasproti kolodvora. Ta hotel bi bil nižje vrste. Sedaj so pričeli pripravljati nov načrt za dvanajstnadstropno stavbo v trikotu med Vošnjakovo, Gosposvetsko in Prešernovo cesto. Tako bo dobila Ljubljana svoj najmodernejši hotel v bližini Delavskega doma. Zakaj pa bodo gradili kar dva hotela naenkrat? £Ie smemo pozabiti, da bo treba v najkrajšem času opustiti prenočišča v Soči in pri Starem Tišlerju, poleg tea a pa turistični promet v Ljubljani čedalje bolj narašča. Novi hotel bo imel 35Č ležišč, restavracijo in bar. Na vrhu pa, naj bi bila kavarna in nočno zabavišče. V tem delu Ljubljane nameravajo zgraditi tudi velik stanovanjski blok, zato bodo morali podreti nekaj starejših stavb. Tako bi bila poleg tega zamašena še ena luknja v stanovanjskem vprašanju, v okolici hotela pa bo dovolj parkirnega prostora. vem kotu v hiši malega kmeta. Po zasedbi teh krajev po Italijanih je kmalu začel pomagati partizanskim edinicam in sodelovati v OF. Leta 1942 mu je sovražnik požgal domačijo, njega pa so odpeljali v internacijo na Rab. Kakor številni drugi lačni jetniki je tudi on podlegel lakoti in umrl na Rabu januarja 1943. JANEZ MIKLIČ Doma je bil iz Starega kota, kjer se je rodil 2. XII. 1898. Ko je odrasel, je šel za zaslužkom v Francijo. Od tu se je vrnil v februarju 1942. Takoj je začel sodelovati s partizani in jim dajal hrano. Italijani so tudi njega aretirali in internirali na otok Rab. Hudi lakoti je podlegel in umrl 17. I. 1943. Bil je mirne narave Čn je rad pomagal vsakomur. STANKO TURK Turk se je rodil 3. VI. 1909. Po-končani ljudski šoli je obiskoval trgovsko šolo v Ljubljani. Potem se je zaposlil na Šumski upravi v Gabru. Leta 1942 je bil terenec in intendant za partizanske edinice. Ker ni več prihajal v službo, se je zdelo Italijanom sumjivo, zato so ga začeli zasledovati. Turk je pobegnil v gozd. 6. VIII. 1942 so ga Italijani ujeli na Dedniku pri Loškem potoku in odpeljali v zapor v Drago. Tu je bil zaprt do 9. VIII., ko so ga v bližini Drage ustrelili. FLORJAN ŽAGAR Tudi Žagar se je rodil v Novem kotu, meseca maja 1903 mali kmečki družini. Za NOV je začel delati že od leta 1941. Zbiral je hrano in orožje. Bil je tudi člajj terenskega odbora, Italijani, ki jim ni ostalo skrito njegovo delovanje za partizane, so ga aretirali 1. avgusta' 1942, odpeljali v Čabar. Tu so ga po hudem mučenju ubili. Ostala je žena in pet otrok. FILIP CIMPRIČ Po poklicu je bil delavec in voznik, rodil pa se je 3. IV. 1914 v Novem kotu. Ker je 6-člansko družino doma težko preživljal, je šel za zaslužkom v Francijo. Ko se je vrnil domov, je bila domovina okupirana. S partizani je začel sodelovati leta 1942. Delal je na terenu in jim pomagal s prevozi, hrano itd. 2. VIII. 1942 je po izdajstvu padel v roke Italijanom. Odpeljali so ga v Prezid, potem pa v Čabar, kjer so ga 5. avgusta istega leta ustrelili. FILIP BENČINA Rodil se je 29. III. 1900 v Novem kotu. V stari Jugoslaviji se ni zanimal za politiko. V NOV je vstopil že leta 1942. Padel je v roke Italijanom, ki so ga internirali na Rab. Po kapitulaciji je ponovno vstopil v NOV. Padel je nekje na Brodu ob Kolpi. Datum in letnica smrti nista znana. Umrl je Krumpljev oce Na pokopališču v Loškem, potoku je pred kratkim zrasla nova gomila. Daleč naokrog znani Janez Bambič, »Krumpelj«, kakor so rekli po domače pri hiši, kmet in vseskozi Za trosilne akcije letakov, kakor tudi za ostalo delo je bila Kočevska razdeljena na rajone. Ti rajoni so obsegali ceste, ki so vodile skozi ali mimo vasi, da so se akcije lahko izvršile hitro s kolesom. Prvi rajon je obsegal mesto Kočevje, Mahovnik, Trato, kdo je bil za ta rajon zadolžen, se ne spominjam več. Ignac Jereb: SKOJ JE VODIL ODLOČNO BORBO NA KOČEVSKEM Kočevskem to nam notriuieio m el- elektrarno ni dalo priti, se je sa-sovni odhodi mladine v partizane botaža izvedla v kotlarni na ta na- „„ „„ _r . in dejstvo, da ni bilo med mladino čin, da se je v parovodne cevi spu- Druqi raion je obsegal Rudnik, Šal- nobenih izdajalcev. Močan vpliv je stil košček pločevine, in je par ko vas, Željne in ' Klinjo vas. Ta imel SKOJ tudi na klerikalno ponesla naravnost v cilinder goni -rajon je bil najbolj skupaj in v usmerjeno mladino, ki je bila nega stroja, ali so se koščki p bližini, zanj je bil zadolžen kot včlanjena v katoliškem prosvetnem čevine zataknili v regulatorju, družinski oče Lojze Kočevar. Jaz društvu. To se je pokazalo tudi sem imel rajon ceste Kočevje—Ko- pozneje, ko je Havelka v Kočevju privnik. Rajon ceste Kočevje—Mo- organiziral belo gardo, ki mu je želj—Koprivnik je imel Franc Ož- veliko težavo uspelo pridobiti . ;. r nekaj mladincev za umazani posel izdajalcev. z le bolt. Rajon ceste Livold—Štalcarji —Kočevska Reka, Borovec, Gotenica, Grčarice, Kočevje je imel pa Albin Videnič, v pomoč sta mu bi'o Franc Vidic, Rajko Jenko pa je imel rajon Stara cerkev in Stari log—Smuka. Pri akcijah smo se držali vedno določenih ur in si zato že vnaprej preskrbeli^ alibi, da nas niso mogli odkriti, čeprav =n je do konca leta 1941 ostal samo 'še eden, drugi so bili že vsi v rokah diverzantov. Kopači so naročali vedno več streliva, kot so ga rabili in ga oddajali dalje za akcije. Med njimi je bil najbolj aktiven Jože Lavrič. Poleti leta 1941 je stroj pognalo v strašno brzino. je Rajko Jenko napisal po Rudniku Tudi v jami so bile stalne motnje rdeče parole za OF, zaradi tega je kot na dnevnem kopu. Tanke vrvi bilo nekaj delavcev zanrtih. ko so pri izvozih so se trgale, pri bolj prišli iz zapora, so nas gledali ma-debelih so se odvijali vijaki pri lo postrani, vendar nas niso izdan, BO vozički so drveli nazaj Plamen diverzantov se je hitro spojih in vozički so drveli nazaj namen 7:“; Loškega potoka. Nai mirne Takoj po prihodu okupatorjev v od koder so prišli in se razbijali, širil preko Rudn£a.'kT ki d °™ v svobodni potoški zemlji! Kočevje smo na Rudniku organizi- Enako je bilo naDukičevem obratu, tovariša Jenka Rajka m minira „nl, _ ihnVažnp akciie Navedel bom V elektro delavnici, ki sem jo železniško progo P i cerkvi,---------------------------- .Se, 1 ,«» »Odil. 1= bilo pr,»o prometno sre- "mo'rf"C,“.’o p7*„o3 vnašale zmedo in zastoje v proiz- disče vse te dejavnosti, ki so j ^ jn mučenja kakor io ie pre- vodnjo. Pokvarjeni so bili stroji, vodili Polde Knapič in Drago or ^ na tjsoge rodoljubov, transformator na separaciji, rampi, jan, Peter Jenko in ostali zaJ® s tem pa sem prjgej ge "v njOB nas msu . na Josefa zavornici in na zavornici rudarji. V to delavnico sta k[ ,e v ,jrUgern p0qlaviu dela SKOJ za nami vedno vohljali oblastniki dnevnega kopa Lokomotive so ime- tedaj še dokaj mlada brata na Kočevskem ki na iP vodila KPJ S klerikalni zagrizene., » w»wW "Were smo Iz ki J. «» ze oggnc n. Ko so se leta 1941 zgrnili težki vsipali opilke in pesek, da so se z zl=°’ ^tc^tu^’dnkiku9 Vzdrževala v krvavem boju, skozi solze in kri, oblaki okupacije nad jugostovan- pokvar le Tud, ležaji v elektrarni lili potem rm jz Dolge muke in trpljenje po ječah in mu- skimi narodi, je bilo na Kočevskem Pr' utainT hudhrvet? ctroini poide Knapič je neustrašeno čilnicah in taboriščih smrti do že čez 100 članov SKOJ, ki je bil svetili, le stalni budnosti st ojni- Rdeče pomoči pri naše svobode. V tem je samo del voditelj vse slovenske mla pripisati da Velek- plači rudarjev. Na Rudniku je bilo spominov k bogati zgodovini KPJ Kočevskem. Da je b i SKOJ sled.c je b, o pripisati aa je eie P strojev, od katerih in SKOJ na Kočevskem. Konec zaveden slovenski mož iz Travnika je omahnil v smrt v starosti 74 let. V zakonu se mu je rodila številna družina, ki jo je vzgojil v .naprednem duhu. To se je posebno; odrazilo v času NOV, ko so bili njegovi sinovi med prvimi, ki so nrijeli orožje v borbi proti okupatorju. Tudi sam je po svojih močeh pomagaj osvobodilnemu gibanju. Družina je znaria po velikem deležu, ki ga je prispevala za NOV. Pokojnji oče Bambič je bil spoštovan in čislan mož. Bil je tudi požrtvovalen gasilec, saj je sodeloval v gasilskem društvu že od leta 1905 dalje. Za vestno delo v gasilstvu je prejel več odlikovanj. 9. avgusta so npkojnika spremili k zadnjemu počitku. Spremljalo ga je veliko ljudi, na čelu z gasilci in številnimi venci. Ob odprtem grobu sp je poslovil od pokojnega Bambiča Jože Vesel, tajnik PGD Hrib-Loški potok, za zadnje slovo pa mu je zapel moški pevski zbor iz mirno počiva res aktiven v političnem delu na trarna obratovala dalje. Ker se v več električnih strojev, Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni ured. Matija Cetinski — Uredništvo in uprava V Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, telefon 3-89. Naročnina je din 400.—, polletna din 200.— in je plačljiva v naprej-Za inozemstvo je din 800.— °z-2,5 ameriškega dolarja. Tekoči račun 600-713 1-265 , __ pri KB, podružnica za Kočevje. Poštnina plačana v gotovini