Poštnina plačana v gotovini. 127. V Ljubljani, dne 16. decembra 1922 Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. pokrajinske uprave za Slovenijo. ^»eblna: Izpremembe v'>s t> u. — Urtdbe osrednie vlade: Pravila o kemijskem laboratoriju glavne rudarske dirtkcije. Pravilnik o dajanju miloščine za službo onesposobljenim lavnim nameščencem (uradnikom, zvaničmkom in slugam) in rodbinam umrlih in padlih javnih nameščencev. Izpremembe pravil o lekarniško pome čniškem izpitu. Naredba mi-n stra za socialno politiko o prispe'ni tarifi za zavarovanje zoper nezgode. Odločba o otvarjanju tekočih računov tnozemcenr pri zavodih, pooblaščenih za pošlo'anje z devizami 'n valutami. Odločba o otvaranju poštovnih kreditov inozemskim zavodom pri zavodih, pooblaščenih za poslovanje z devizami in valutami. — kazglasi pokrajinske uprave za Slovenijo. Razglas, s katerim se vojaškotaksni obrezanci pozivljejo v zglasitev. Ra/glas glede privatnih trtnic. Uradni popravek razglasa o ribarskih okrajnih taks.ih za samosvoje revirje. Izkaz o stan u živalskih kužnih bolezni v Sloveniji. - Razglas oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, da je izprememba pravil delniške družbe •Tiskarna ,Sava‘ v Kranju, odobrena. — Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo — Razglasi drugih uradov in oblastev. Izpremsmbe v osebju. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 'h oktobra 1922. je bil Matija Kren, pisarniški pri-»’.iv \ IX. činovnem razredu pri oddelku za notrin.e ^deve, pomaknjen v VIII. činovni razred ad per-sonam. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne “5- novembra 1922. je bil Franc W i 11 e n p a r t, pi-^'iniiški pristav v IX. činovnem razredu z naslovom Pisarniškega ravnatelja pri predsedstvu pokrajinske hprave, postavljen za pisarniškega pristava v VIII. činovnem razredu z naslovom pisarniškega rav-hateija. J Iv. Hribar s. r. Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje r dne 18. novembra 1922. so bili imenovani: sekun-darij dr. Aleksander K ii h a r za asistenta kirurškega oddelka splošne bolnice v Ljubljani, sekundarija splošno bolnice v Ljubljani dr. Ante Goričar in dr. Anton C i z, e 1 j pa za asistenta bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. Zdravstveni odsek za Slovenijo je imenoval v svojem območju Cirila Erjavca za upravnega praktikanta ter ga pridelil upraviteljstvu splošne bolnice v Ljubljani. .. J Dr. Katicič s. r. Člen 4. Vsa službena dela v rudarskem laboratoriju, pa naj se izvršujejo za državne potrebe ali za potrebe privatnih oseb, se opravljajo edino po naredbi generalne rudarske direkcije. Din 24. Za kvantitativno določitev srebra ... 50 25. Za kvantitativno določitev zlata .... 60 20. Za kvantitativno preizkušnjo sirovega petroleja .............................. 100 do 200 Člen 5. I Č) Glina, cement, t r o s k a i n n e z g o r 1 j i v e j rudnine. Vse preizkušnje rud in rudnin in topilniških pro- r, , . . y . , , izvodov analizirane po naredbi generalne rudarske “ ' V‘ln ! a lvn(> V ' 1 200 ratorija šest mesecev, da so pri roki, če se pokaže,28* f nj<> g g * 9m potreba jionovnega preizkušanja. ' 0r,llJu ............................... Člen 6. 29. Za kvantitativno preizkušnjo cementa . 30. Za kvantitativno analizo magnezita, dolomita, kremenjaka, apnenca, kremenjakove-ga skrilavca, glino, laporja itd. po . . . d) T o p i 1 n i š k i proizvodi. 31. Za določitev celotne količine ogljika v Za evidenco dela v laboratoriju služi knjiga o analizah kemijskega laboratorija generalne rudarske direkcije, v katero se praviloma vpisujejo vsa dela, izvršena v tem laboratoriju, in sicer službena takoj po zvršetku, dela po členu 3. teh pravil pa, če jih železu dotične osebe pripravijo za tisk ali jih v poročilu 3o Za doloCite; granta v'sirovem železu pmlkrze generalni rudarski direkciji. 33 Za določitov aluininija hrorna, nikija, Vol Ob publikaciji teh del se mora pnpomn.ti da so j f vanadina (v železu in jeklu) po se izvršila v kemijskem laboratoriju generalne m-, 34 preizU’ugnja sr(,bra............................ darske direkcije. člen 7. 250 200 70 50 100 100 150 Taksa za kemijska analitična dela, izvršena kemijskem laboratoriju, znaša: I. Obči del. Din Uredbe osrednje vlade. 410 davila o kemijskem laboratoriju glavne rudarske direkcije.* Člen 1. 1. Za delno kvantitativno analizo navadnih sestavin.............................20 do 50 2. Za celotno kvantitativno analizo navadnih sestavin.................................100 3. Za celotno kvantitativno analizo redkih sestavin .................................200 4. Za kvantitativno določitev sestavine vobče 50 5. Za kvantitativno določitev redkejše sestavine ali take, ki se težje določa . 100 do 150 6. Za kvantitativno analizo navadnih sestavin 7. Za kvantitativno analizo redkih prvin . 35.. Preizkušnja zlata........................ 36. Za kvantitativno analizo sirovega ali rafi- niranega bakra, svinca, antimona, bismuta, niklja in cinka po........................70 37. Destilacijska preizkušnja živega srebra . 100 38. Za preizkušnjo preizkusa (probe) za. pozla- čevanje in posrebrovanje..................50 e)rVode (rečne, pitne, mineralne in industrijske). 39. Za kvantitativno analizo vode, ne glede na redkejše sestavine..........150 do 200 40. Za kvantitativno analizo vode vobče . . 200 41. Za kvantitativno analizo vode z določitvijo redkih sestavin.......................300 200 42. Za določitev vodne trdote..............50 f) Tvorniški proizvodi. Rudarski kemijski laboratorij je sestavni del ge-n®ralne rudarske direkcije in zato se izvršujejo v i •jjem prvenstveno analize iz obsega rudarstva, ru-arske industrije in metalurgije. Člen 2. Rudarski kemijski laboratorij je pod upravo ge-hcralue rudarske direkcije; vodi ga, podaja predloge *a njegovo izpopolnjevanje in odgovarja za njegov nventar šef laboratorija, ob čigar nadzorstvu se iz-Vr^ujejo vsi posli, odkazani laboratoriju. ČJen 3. Rudarski kemiki in vsi uradniki generalne ru-arske direkcije so upravičeni, po predhodni prijavi, mati v rudarskem laboratoriju iz lastnih nagibov, P je to delo i>otrebno zaradi pojasnil njih spe-'-ilnii, cleb znanstvenih vprašanj ali vprašanj ob-: £a pomena; toda v tem primeru se morajo ravnati Po Pričujočih pravilih. 8. Za kvantitativno analizo kompliciranih sestavin ....................................... 350 43. Za določitev količine sode, amoniaka, na- trijevega hidrata, solne in žveplove kisli- II. Specialni del. a) Kurivo. 9. Za določitev vode..................... 10. Za določitev pepela................... 11. Za določitev skupne količine žvepla . 12. Za določitev toplotnega učinka . . . 13. Za določitev elementarne analize z določiL vijo pepela in vode.................... 14. Za preizkušnjo ogljinc (koksa) . . . 15. Za celotno kvantitativno analizo . . . 16. Za določitev fosforja................. 20 30 50 100 200 501 300: 50 ne, očetove kisline po.........................50 j 44. Za kvantitativno preizkušnjo svinčevega sulfata...................................... 50 45. Za kvantitativno preizkušnjo minija . . 80 46. Za kvantitativno preizkušnjo modre galice na prosto kislino in železo...................70 47. Za preizkušnjo rastlinskega in mineralnega olja...............................100 do 200 b) Grafit. 17. Za določitev ogljika in pepela..........100 boiatorija. . . 250 Člen 8. Od pobrane takse privatnih oseb se pridržuje 25 % v korist državne blagajne za potrošeni mate-j rial, 75 % pa gre kemikom rudarsko-kemijskega la- 18. Za celotno kvantitativno analizo c) Rude. 19. Za določitev skupne količine železa . 20. Za določitev železovega oksida . . 21. Za določitev hroma v njegovih rudah 22. Za določitev cinka, mangana, živega sre bra, svinca in bakra po 23. Za določitev kobalta in niklja v njiju rudah člen 9. Generalna rudarska direkcija izdaja na zahtevo privatnih oseb izpričevala o izvršeni analizi ter overja prepise iz knjige o analizah kemijskega laboratorija. Člen 10. S temi pravili se nadomeščajo dosedanja pravila 50 R br. 2039 z dne 31. oktobra 1903., ki prestanejo 80, veljati. 50 50 50 Potrjujem ta pravila in odrejam kemijskemu la-1 boratoriju, naj postopa po njili. Člen 11. Odrejena državna miloščina se daje za dobo V Beograd u. dne 24. februarja 1922. , ueh let. Minister za šume in rudnike: Živojin Rafajlovic s. r. Podaljšava užitka miloščine, dodeljene s kralje-! vi m ukazom, se dovoljuje, ako se spozna to za po-j trebno, na podstavi novo prošnje in listin z odlokom i | ministra za eocialno politiko, in sicer sporazumno' Pravilnik za izvrševanje odločb ministr- 7 ini,listrom za fi,liUlce" skega sveta z dne 3. oktobra 1922.,1 Člen 13. št. 91.106, o dajanju miloščine za službo onesposobljenim javnim nameščencem Prošnje za državno miloščino se smejo pošiljati neposredno ministrstvu za socialno politiko (za oddelek za javno pomoč) ali pa posredno ministrstvu po državnih oblaetvih. Člen 14. (uradnikom, zvaničnikom in slugam) in rodbinam umrlih in padlih javnih nameščencev.* Vsak prosilec mora preskrbeti in svoji piošnji Člen 1. i priložiti nastopna potrdila in nastopne listine: Zbiranje listin k prošnjam za miloščino, njih vru- 'l' Jtotrdilo pristojnega krajevnega oblastva, v ka-čanje, sprejemanje in vpisovanje v službene seznam-1 ke in osebne liste, ocenjanje prošenj, predlogi komisije o višini miloščine in vse drugo, kar se tiče milo- j ščine, se vrši povsem po nastopnih odredbah tega ! pravilnika. Člen 2. Km. pomožni organ za izvrševanje omenjenih odločb ministrskega sveta se ustanavlja pri ministrstvu za socialno politiko posebna komisija iz treh : članov, uradnikov tega ministrstva. člen 3. Vsi člani komisije so odgovorni za hitro, redno ; tereni morajo biti podatki: o rojstnem kraju in stalnem stanovališču, poklicu, letih starosti; o rodbinskih razmerah (ime, lota starosti, poklic, i stanovališče in sorodstvo rodbinskih članov); o državljanstvu, o vedenju med prebivalstvom, o ! tedanjem vzdrževanju očeta, matere in sestra, j o zakonskem ali nezakonskem rojstvu otrok, o sedanjem materialnem stanju in višini osebnega in rodbinskega davka in doklad, mesečne na-; jemnine itd.; c) potrdilo državnega ali samoupravnega zdravili-1 ka o prosilčevi telesni ali duševni nesposobnosti za delo in pridobivanje, istotako odraslih rod-1 binskih članov, za katere se prosi miloščina; 412. Izpremembe pravil o lekarniško-pomočniškem izpitu S. br. 1432/914.* Na podstavi členov 1. in 4., točke 7., in člena 33., točke 1., zakona o ureditvi sanitetne stroke odrejam: Prvi odstavek točke 13. pravil o opravljanju lekarniško - pomočniškega izpita z dne 23. .januarja 1914., S. br. 1432. se izpreminja ter sc glasi: Ce kandidat ne opravi izpita iz enega predmeta, sme izpraševalci odbor odrediti, da opravljaj kandidat izpit iz tega predmeta čez tri mesece. Ce pa kandidat ne opravi izpita iz dveh ali več predmetov ali vsega teoretičnega izpita (če je obča srednja vrednost pod tri, pa večina s fizikom odloči, da ja kandidat padel — glej člen 11.), sme izpraševalni odbor odrediti, da opravljaj kandidat ob ponavljalnem izpitu — čez šest mesecev — izpit samo iz teh l?redmetov ali ves teoretični izpit; če pa ne opravi ne teoretičnega ne praktičnega izpita, se mu dovoli, ponovno opravljati oba izpita čez leto dni. Ta izprememba velja od dne podpisa. V Beogradu, dne 14. novembra 1922. Minister za, iiarbdno zdravje: Omerovič s. r. pravilno ocenjanje iu reševanji* prošenj kakor : e) potrdilo državnega oblastva o prejšnjem službo- ttuU za točno vodstvo administrativnih poslov in! seznam kov. Člen 4. vanja (zvanje, plača hi drugi prejemki, doba j službovanja in ocena o delovanju in vedenju); in | tl) potrdilo o višini drugih rednih podpor (invalid- \ uina, šolska ustanova, občinska pomoč, pomoč | dobrodelnih društev in njih naprav itd.). Člen lo. Vsak uživalec državne miloščine mora po fi- Državno miloščino smejo prejemati, ako se spozna to za potrebno: a) vsi za službo onesposobljeni javni nameščenci.: tako ukazni kakor tudi neukazni, ki imajo ne-1 posredno, preden so postali nesposobni /a na-: daljnjo službo, najmanj tri leta neprekinjene | naučnih upravah priobčiti ministrstvu za socialno službe in ki niso po veljavnih zakonih pridobili politiko vsako izpromembo v svojih osebnih hnovin-1 pravice do pokojnine; i škili razmerah. b) rodbine padlih in umrlih javnih nameščencev, j Člen 16. tako ukaznih kakor tudi neukazni!), katerih hra- j Rovizij(> tiržavno miloščine opravljajo, ako se nitelji so imeli najma e j tri leta neprekinjene | j,okaže dmm kmjevna p0]icij8ka (poli. J službe, štete od dne smrti nazaj, dasi niso po tigna) in finail6lia oblastva ali pa neposredno organi veljavnih zakonih pridobili pravice do pokopano ulini„lrRtva 7,t soeialno politiko. in vzilrževaln.ii>. i Užitek državne miloščine po dovršeni reviziji Cleu 5. : dovoljuje minister za soeialno politiko. N išiua državno miloščine ne sme i«‘esezati vsote 1 2000 dinarjev ter se daje v mejah kreditov, določenih s proračunom v ta namen. posel«*. Člen 6. Državna miloščina se odreja Člen 7. Višina miloščine se odreja: za vsak primer i Člen 17. Vsak prejemalec miloščine dobi svojo izplačilno knjižico, na katero prejema denar pri pristojnem finančnem oblastva. člen 18. Miloščina se izplačuje redno začetkom vsakega 1 meseca izza dne 1. avgusta 1922. za pne, ki so prej a) z^m^^e^^isko stanje prosilčevo!'!“ miloščino ali predložili nove prošnje pred in velikost rodbine; ! L avgusta 1922-> za f0 ^nige osebe, ki pred- b) z ozirom na prejšnji položaj prosilcev in njega Iloze I>r08nJ° PozneJe> Pa 0,1 l>rv^a 1 ne Prihodnjega plačo v državni službi; ' ' ‘ i za mesecem> ko 80 lzda CK,1,>k 0 daianJu . «. r. 413, Naredba ministra za socialno politiko z dne 20. novembra 1922., št. 8507, o prispevni tar fi za zavarovanje zoper nezgode.** Uvaže vaje potrebo, da se '/.manjšajo bremena narodnega gospodarstva iz zavarovanja, delavcev zoper nezgode, zlasti v krajinah, kjer se je to zavarovanje šole pričelo, in oziraje se na možnost, da se izdatki za "to zavarovanje znižajo s prihranki v upravi, s primerno uporabo sredstev in zmanjšavt zavarovalne rezerve, odrejam na podstavi § 34. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922.. »Službene Novine* št. 117:*** > § K Prispevna tarifa, ki služi v zmislu § 29. Z. Z. D. za osnovo odmerjanju prispevkov in podpor za zavarovanje zoper nezgode, se določa za čas od dn« 1. januarja 1923. do dne 31. decembra 1923. s 6 di narji za vsakih 100 dinarjev zavarovane mezde in za nevarnostni odstotek 100; prispevek za nezgodo se določa torej za vsakih 100 dinarjev zavarovane mezijo s tolikokrat po 6 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, s katerim je obrat uvrščen. S 2. Prispevki za zavarovanje zoper nezgode se odmerjajo za isti čas kakor prispevki za zavarovanje zoper bolezen ter znašajo na podstavi gorenje prispevne tarife toliko odstotkov celokupnega prispevka. za zavarovanje zoper bolezen, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega je obrat uvrščen, če znaša tedenski prispevek za bolezen 36 % tedenske zavarovane mezde. Ce je tedenski prispevek za bolezen večji ali manjši, je treba prispevek za nezgodo odmeriti po prispevku za bolezen v ustreznem izpre-inenjenein razmerju. § 3* § 10. izvršilne naredbo k zakonu o zavarovanju delavcev z dne 3. junija 1922., št, 1077, »Službene Novine* št. 130, <> prispevku za zavarovanje zo- per nezgode s<> z dnem I. januarja 1923. celotno razveljavlja. § 4. Prispevna tarifa 6 dinarjev za 100 dinarjev zavarovane mezde in za nevarnostni odstotek 100 ostane v veljavi tudi izza dne 31. decembra 1923., če se do takrat ne izprerneni z novo naredbo. * Razglašene v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 272, izdanih dne 5. decembra 1922. ** Razglašena v »Službenih Novinah kraljevin* Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 269, izdanih dne 30eg* novembra 1922. *** Uradni list pod št, 169. 1 Uradni list pod št. 195. § 5. Ta naredba stupi v veljavo z dnom, ko se razglasi v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*. V Beogradu, dne 20. novembra 1922. Minister za socialno politiko: dr. žerjav s. r. 414. Odločba o otvarjanju tekočih računov inozemcem pri zavodih, pooblaščenih za poslovanje z devizami in valutami.* Goe pod minister za finance jo izvolil izdati danes j pod I br. 28.453 nastopno odlo6bo: Zavodi, pooblaščeni za poslovanje z devizami in valutami v naši državi, smejo inozemskim osebam, firmam in bankam otvarjati tekoče račune, po katerih »o CKlobrujejo dinarski zneski, ki se polagajo za izplačilo iz inozemstva za dinarje kupljenega in uvoženega blaga. 1.) Pooblaščene banko, ki prejemajo te dinarje, Razglasi pakraiinske uprave za Slovenijo. St. 42.736. Razglas, s katerim se vojaškotaksni obvezanci pozivljejo v zglasitev. j časa, dokler bi trajala njegova vojaška službena j dolžnost, t. j. do dovršenega 45. leta. Na podstavi zakona z dne 10. februarja 1907., drž. zak. št. 30, so morajo vsi vojaškotaksni obvezanci do prestanka svojo vojaškotakene obveznosti vsako leto meseca januarja zglasiti pri tisti občini, ki imajo v njej dne 1. januarja tistega leta svoje bivališče. Oprostilo od dohodninskega davka ali od službene nadomestilne takse, ki ga je pričakovati po svo- morajo ob odobritvi dotičnih zneskov preizkusiti iz-1 ^ 160q k nepresezajočem dohodku ali iz drugih vor dinarske plačilne obveznosti, t. j. preizkusiti, ali razlogov, ali ki je nastopilo v prejšnjem letu, ne izvira dotični dinarski znesek iz uvoza blaga, ali ima ( od dolžnosti zglasitve. položitelj dovolilo za uvoz in ali položeni znesek ustreza originalni fakturi, opremljeni s klavzulo o izvoru uvoženega blaga. Banke morajo za svojo izprič-bo pridržati dotično uvozno dovolilo v svojem arhivu. Zglasitev se sme izvršiti pismeno ali pa ustno. Pismena zglasitev ee zgodi tako, da se pošljeta na občino dva zglaševalna formularja, po vseh rubrikah popolnoma in resnično izpolnjena s čitljivo S terjatvami iz teh računov, i»o katerih se ne minejo {>jsavc> Zglaševalni formularji so dobivajo pri okraj-izvosti druge vrste vknj.ževanja, sme inozemski last- ncm lavarstvu in j ob5il,sUem predstojništvu (pri nik svobodno razpolagati v naši ti .i\i za izpauo mestnem magistratu) brezplačno. Pošiljatve zglasi-raznih obveznosti, za nakup izvoznega blaga ah t,!V so 1>oštninc proste. druge potrebe v notranjščini naše države. Zneski se formularji so urejeni tako, da se smejo « teh računov prenesti tudi na druge osebe ali . na,lovij0 ter brez pismenega zaboja od- firme; toda če so te osebe ah firme mozemci, se ^ v ^ smejo izvršiti prenosi samo z istim namenom kakor ' ''( 0 na '>01:i °'. . ob prvotni položitvi. Taki računi morajo imeti po- . uglasitve vpise občina v oba zglaševalna sobno oznako, da so terjatve za uvoženo blago. ! formularja. Na podstavi terjatev po teh računih se ne sme' ^itvo ki se izvrše e posredovanjem tretje vršiti arbitraža in se tudi ne smejo kupovati devize Iie !il se % £olza" 7'glasl v n'iši državi : odgovornosti, da izpolni njemu naloženo zaveznost. . . - /d i Tistim, ki so se dolžni zglasiti,, pa predpisane 2.J Na *ako zvan« zatvorjene raču.^ (Sperrkonto), ne izvršo prav0Ča3I10 ali pa jo izvrše se morajo odobriti samo taki pologi v dinarjih, o ka-; => dokaže, iz kakšno transakcije izvira denar, ter morajo postopati po prejetih pojasnilih, če je jKijasnilo nejasno, se mora stranka ali banka obrniti na generalni inspektorat za dovolilo, da in v kolikem obsegu se sme razpolagati z dotičnim pologom. la generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 25. novembra 1922.; 1 br. 28.453. 415. Odločba o otvarjanju poštovnih kreditov inozemskim zavodom pri zavodih, pooblaščenih za poslovanje z devizami in valutami.* Gospod minister za finance je odredil z odločbo I br. 28.341 z dne 24. novembra t. 1. tako-lc: Zavodi, pooblaščeni za poslovanje z devizami in valutami, smejo otvarjati inozemskim zavodom pri sebi poštovne kredite (Post-Kredite) v višini, v kateri uživajo poštovne kredite liri teh inozemskih zavodih. Uporabo teh poštovnih kreditov jo v vsakem posameznem primeru na zahtevo generalnega inšpektorata naknadmo izpričati in zato so banke zavezane, v ta namen o uporabi teh poštovnih kreditov voditi posebne evidence, iz katerih se d& ugotoviti dan, znesek in namen vsake dispozicijo s poštovnun kreditom. Iz pisarne generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 25. novembra 1922.; I br. 28.341. ! Po členu 23. imenovanega zakona je prepoveda-I no tako jh) državnih in privatnih trtnicah kakor tudi i po vinogradih razmnoževanje in sajenje onih hibri-! dov ameriške trte in hibridov med ameriško in ev-| ropsko trto, ki rode neposredno brez cepljenja, ka-! kršni so: Otelo, Herbemont, Vijala, Delavare, Sa-saroš, Hibritran, Izabela, York, Mad. itd. Od tega so ■ izvzeti samo oni hibridi, z.a katere da posebno dovo-I lilo ministrstvo za poljedelstvo in vodo. | Da bi se mogle v kar najkrajšem času izvesti od-Po določilih naredbe deželne vlade z dne 12. de- redbe tega zakona, se pozivljejo okrajna glavarstva cembra 1919., št. 801, Ur. 1. 180 iz leta 1919., je v (ekspoziture) vinorodnega dela pokrajine, naj zbero zmislu zakona o ustroju vojske zavezan vojaški taksi gjin j>rej vse podatke o privatnih trtnicah svojega vsakdo, ki je nesposoben, da bi osebno služil v na področja in naj predlože semkaj dotične popise, od-rodni vojski, in sicer jio določilu § 2., al. 1., zakona nosno seznamke onih oseb, ki »e bavijo s prodajo dne 10. februarja 1907., drž. zak. st. 30, toliko cepljenih in necepljenih trt, najkesneje do dne 2 4. t. m. Vsi lastniki privatnih trtnic morajo vložiti pri ministrstvu za poljedelstvo in vode prošnjo za dovolilo, da smejo imeti trtnico za razmnoževanje in prodajanje trt. Kmetijski organi (okrajni ekonomi) pri okrajnih glavarstvih naj prevzamejo takoj nadzorstvo in kontrolo vseh privatnih trtnic, kar jih je v okraju, glede kvalitete in čistovrstnosti vseh trtnih sadežev (ključi, sajenke, cepljenke, ki se proizvajajo za prodajo prebivalstvu. Pri tem je posebno paziti na to, da se prepreči prodaja in saditev že omenjenih hibridov, ki rode neposredno brez cepljenja in katerih razmnoževanje je jx) členu 23. ponovno navedenega zakona prepovedano. Vos trtni material (ključi, sajenke, cepljenke) posameznih privatnih trtnic, pridelan v tekočem letu, je natančno popisati in sešteti ter dotične popiske z zgoraj zahtevanimi podatki vred predložiti semkaj. Po členu 12. tega zakona se vrši prevoz trt, namenjenih za napravo vinogradov ali trtnic, kar se dokaže s potrdilom pristojnega upravnika državne trtnice ali drevesnice, brezplačno in brzovozno na vseh železnicah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Potrdilo za prevoz trt izdajajo tudi kmetijske šole, ako imajo lastne trtnice. Za trte iz privatnih trtnic, ki so priznane, odnosno dovoljene po ministrstvu za poljedelstvo in vode, izdajajo potrdila za prevoz oni državni organi, ki nadzirajo in kontrolirajo te trtnice. V Ljubljani, dne 6. decembra 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za kmetijstvo. Po naročilu pokrajinskega namestnika šef oddelka: Sancin s. r. Št. 9266. Uradni popravek. Zadnji odstavek razglasa pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, z dne 25. novembra 1922., št. 7563, Ur. 1. 124, o določitvi ribarskih okrajnih taks se mora glasiti pravilno tako le: »Ta določitev velja tudi glede taks za leto 1922., ki zapadejo meseca decembra t. l.» Letnica 1923. je pomotna. V Ljubljani, dne 11. decembra 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za kmetijstvo. Po naročilu pokrajinskega namestnika šef oddelka: Sancin s. r. Št. 3765. vet. 1 bistvenih točkah nepopolno, se sme naložiti globa terih se ob položitvi ne more ugotoviti izvor V ta-; do 5Q' R Vojaškotaksni obvezanci, ki v svojih zgla-kem primeru morajo tan e pozva i po ozt (ja, naj ve(joma nakrive zamolčitve ali neresnične napovedi, se kaznujejo, kolikor dejanje ne utemeljuje čina, ki ga je j>o občnem kazenskem zakonu kaznovati kot kaznivo dejanje, z globo do 500 K in ob posebno obtežujočih okoliščinah do 1000 K. Kadar glob ni mogoče izterjati, se izpremene v zaporne kazni. Vrhu tega ima politično oblastvo pravico, da takrat, kadar se zglasitev ne izvrši pravočasno ali kadar se izvrši nepopolno, na podstavi znanih podatkov ali podatkov, ki se d ožene jo uradoma, takoj določi vojaško takso. V Ljubljani, dne 6. decembra 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranjo zadeve. Po naročilu pokrajinskega namestnika: dr. Rutar s. r. Št. 8911. Razglas. Po naročilu ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 18. novembra t. 1., št. 33.020/VI., se objavlja to-Ie: V j ni logu »Službenih N o vin* z dne 9. oktobra t. L, št. 224, stran 2.,* je razglašen in objavljen zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, ki je bil podpisan dne 30. decembra 1921. in je dobil obvezno moč dne 9. oktobra t. 1. Od tega dne je po členu 24. ta zakon razširjen na vso državo; od tedaj spadajo vse državne trtnice v vsej kraljevini, vinogradniške in enološke postaje in potovalni učitelji za vinogradništvo in vinarstvo pod ne posreduje strokovno nadzorstvo poljedelskega ministrstva, odnosno njegovega oddelka za vinogradništvo in sadjarstvo. Na temelju zadnjih dveh odstavkov člena 8. tega zakona ne sanejo privatne trtnice, iz katerih se prodajajo trte prebivalstvu, obstajati brez posebnega dovolila gosjKKla ministra za poljedelstvo in vode, a njih obrat je podrejen nadzorstvu strokovnih organov tega ministrstva. * Uradni list pod št. 360. izkaz o stanju živašskih kužnib bolezni v Sloveniji z dne 9. decembra 1922. Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvoieev v občini. Slinavka in parkljevka. Brežice: Bizeljsko 1:1, Brežice 1: 4, Sromlje 1:1, Zakot 1:1. Celje: Šmarje pri Jelšah okolica 1:1. Krško: Cerklje 2:5. Ljubljana okolica: Ježica 1:6. Maribor: Zgornji Duplek 1:4, Radvanje 1:1, Vosek 1:3. Ptuj: Vurberk 1:3. Vranični prisad. Maribor: Poljčane 1:1. Murska Sobota: Banuta 1:1, Centiba 1:2, Dolnja Lendava 2:2, Kapca 1:2. Garje konj. Brežice: Zagorje 1:1. Črnomelj: Loka 1:1. Litija: Polšink 1:1. Steklina. Maribor: Radvanje 1:1. Ptuj: Donačka gora 1:1. S v i n jaka k u g a. Brežice: Mrčna sela 1:1. Kočevje: Videm 1:2. Ljubljana okolica: Devica Marija v Polju 1:1. Mari-bor: Radvanje 1:1, Razvanje 1:1, Slovenska Bistrica 1:3. Novo mesto: Prečna 1:1. Radovljica: Bled 3:9, Lesce 1:1, Ribno 1:1. Slovenjgradec: Janžev vrh 1:1, Vuzenica 1:3. Maribor mesto 1. Svinjska rdečica. Ljubljana okolica: Brezovica 1:1, Dobrova 1:1, Horjulj 1:2. Ptuj: Sv. Lenart pri Veliki Nedelji 1:1, Veličane 1:1. Radovljica: Bled 1:1. l' u l> e r k u 1 o z a g u v e d t. Ljubljana okolica: Zgornja Šiška 1:1. V Ljubljani, dne 9. decembra 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za kmetijstvo. Po naročilu |»okrajiiškega namestnika: Paulin s. v. Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Št. 7590. 1731 Razglas. Okraj Ostalih Na novo obolelih j Ozdravljenih Umrlih Ostalih v na-daljni oskrbi D a v i c a (D i p h t e r i a). Celje okolica . . . 1 1 Celje mesto . . . 1 . 1 Ljubljana mesto. . 3 i 4 Litija 1 i . Ljutomer 1 i , Maribor okolica . . 1 , 1 Maribor mesto . . 1 1 Ptuj okolica . . . 2 2 , Ptuj mesto .... 1 . 1 Radovljica .... 1 . 1 Slovenjgradec. . . . i 1 Murska Sobota . . 4 • 2 2 Tr&hom. Kamnik 3* 3 Kranj 2 i 1 Ljubljana mesto. . 2 i > • 3 ! Ošpice. Slovenjgradec. . . 162 . • • 162 ! * 3 bolniki oddani v izolirnico v Trbovljah. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 9. decembra 1922. Sanitetni šef: dr. Katičič t. r Razglasi drugih uradov in ohlastev. j S tem je zagrešil prestopek po členu 6. zakona j o pobijanju draginje in zato se obsoja po členu G. citiranega zakona na kazen 1 dne zapora hi 500 Din denarne kazni, odnosno ob neizterljivosti po členu 15. na nadaljnjih 10 dni zapora, znižano z razsodbo deželnega sodišča v Ljubljani z dne 20. oktobra 1922., BI 158/22—4, na 12 ur zapora in 100 Din denarne kazni, odnosno 2 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 0. decembra 1922. U VII 370/22—3. 1673 V imenu Njegovega Veličanstva kralja I Obdolženka Marija Novak, rojena dno 25ega marca 1898. v Spodnji šiški, pristojna v Palovče, rimsko katoliške vere, omožena, gostilničarka v Spodnji šiški, Vodnikova cesta št. 9, nekaznovana, je kriva, da ni imela dne 1. marca 1922. cen živi jenskim potrebščinam, in sicer jedilom in pijači, v gostilni sumarno ali podrobno označenih tako, da bi jih bil vsakdo lahko razločno videl. S tem je zagrešila prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in broz. vestne spekulacije in zato ee obsoja po členu 6. citiranega zakona na kazen 1 dne zapora in v denarju na 500 Din, odnosno ob neizterljivosti i>o členu 16. na nadaljnjih 10 dni zapora, znižano z razsodbo deželnega sodišča v Ljubljani z dne 20. oktobra 1922., BI. 172/22—1, na 12 ur zapora in 300 Din do-namo kazni, odnosno 6 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Okrajno sodišče v Ljubljani, Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo z odlokom z dne 14. septembra 1922., VI. št. 4503, izpremembo § 6. pravil delniške družbe »Tiskarna ,Sava’ v Kranju*, ki se tiče zvišbe delniške glavnice na 1,500.000 K in ki je bila sklenjena na občnem zboru delničarjev z dne 19. avgusta 1922. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 6. decembra 1922. Dr. Marn s. r. Razglasi zdravstvenega ndseka za Slovenijo. ŠL 11.413. Tedenski izkaz o prenosnih boleznih os Ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo. r(*'. dne 26. novembra do dne 2. decembra 1922.) s Okraj Ostalih 1 Na novo j obolelih Ozdravljenih 1 | 1 ši > § i =•=. i Št < Trebušni tifus (Tvphns abd o min a i i a i Brežice 2 1 1 1 Celic okolica . . . 3 • 1 2 Celje mesto . . . 1 • i 1 Kranj 1 . i Krško 1 1 i Ljubljana okolica . 3 i 2 1 Litija 2 i 3 Maribor mesto . . 1 Novo mesto . . . Griž a (I>y 2 ae nt< -rria). 2 Celje okolica . . 1 1 , Cilje mesto . . . 1 i > Kranj 4 3 Maribor mesto . . 3 i 3 ' Ptuj okolica . . . 2 i ! ! Š k r 1 a t i uka (S c a r 1 a t i n a). Brežice 7 5 12 Celje okolica . 1 . 1 Celj mesto . . . 1 . J Krško 5 . 5 Kočevj: 9 3 12 Ljubljana mesto . . 3 • . i 3 Litija 8 3* 3 7 Ljutomer 3 2 1 4 Maribor okolica . . 7 . 1 6 Maiibor mesto . . 8 2 . 10 Ptuj okolica . . . 1 1 i 2 Radovljica .... | 1 V bolnici. 2 * 1 i U 764/22—4. 1742 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Ivan Kolenko, rojen dne 16. aprila 1889. v Črenisovcih, tja pristojen, rimeko-katoliške vere, oženjen, trgovec v Črensovcih, je kriv, da ni imel dne 15. novembra 1922. v svoji trgovini v Cren- j sovcih označenih cen niti sumarno niti podrobno za 1 vse predmete; s tem je zakrivil prestopek po členu : 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potreb-; ščiii in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6 ex 1922., in zato se obsoja po j istem členu na en dan zapora in 100 Din denarne j kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnja 2 dni za-; pora, in po § 389. k. pr. r. na plačilo kazenskih stroškov. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek III., dne 6. decembra 1922. U VII 363/22—3. 1671 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obtoženka Josipina Zajiček, rojena Ašič, rojena dne 2. julija 1887. v Koprivnici, tja pristojna, rimeko-katoliške vere, omožena, trgovka v Ljubljani, Komenskega ulica št. 16, nekaznovana, je kriva, da ni imela dne 1. marca 1922. v Ljubljani cen živi jenskim i>otrebščinam, in sicer več kosom perila in manufakture v svoji izložbi in trgovini sumarno ali podrobno označenih tako, da bi jib bil vsakdo lahko razločno videl. S tem je zagrešila prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije in zato sc |>o členu 6. citiranega zakona obsoja na kazen 1 dne zapora in v denarju ua 500 dinarjev, odnosno ob neizterljivosti po členu 16. citiranega zakona na nadaljnjih 10 dni zapora, izpre-menjeno z razsodbo deželnega sodišča v Ljubljani z dne 20. oktobra 1922. na 12 ur zapora in 300 dinarjev denarne kazni, eventualno 6 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIL, dne 5. decembra 1922. dne 6. decembra 1922. U Vil 366/22—2. ‘ ’ 1672 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obdolženec Pavel V r a n k a r, rojen lota 1840. v Krašnji, pristojen v Ljubljano, rimsko-katoliško vere, vdovec, branjevec v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 13, nekaznovan, je kriv, da ni imel dne 1. marca 1922. v Ljubljani na stojnici označenih cen poljskim pridelkom in. drugim živilom, da torej ni cen življen-skim potrebščinam v obratovalnici sumarno ali i»o-drobno označil tako, da bi jih bil vsakdo lahko razločno videl. U VI 420/22—2. 1674 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obtoženka Fani Koren, rojena dne 2. aprila, 1868. na Rašici, pristojna v Kranj, gostilničarka v Spodnji Šiški, je kriva, da ni imela dne 1. marca 15)22. v svoji gostilni vidno izobešenega cenovnika glede jedil in pijač, ki jih razpečava v svoji gostilni, da torej ni označila cen potrebščinam v svoji obratovalnici. S tem je zagrešila prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje z dne 30. decembra 1921., in zato se obsoja po členu 6. navedenega zakona na 24 ur zapora in v denarju na 100 Din, odnosno ob neizterljivosti na nadaljnja 2 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazen skega postopanja. Po členu 19. navedenega zakona je izvršno razsodbo objaviti v Uradnem listu ob stroških obsojen-kinih. Deželno kot vzklicno sodišče v Ljubljani je ob-toženkinemu vzklicu ugodilo v toliko, da se ji je za porna kazen znižala na 12 ur, ker je sodišče v večji meri vpoštevalo dosedanje olajšujoče okolnosti. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 6. decembra 1922. U VII 552/22—10. 1675 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obtoženec Jakob Zalaznik, rojen dne 9. avgusta 1890. v Ljubljani, tja pristojen, rimsko kato liško vere, oženjen, pek v Ljubljani, že kaznovan, je kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6 iz leta 1922., storjenega s tem, da je dne 15. marca 1922. v Ljubljani prodajal beli kruh 90 dkg namesto 1 kg za 24 K, 45 dkg namesto Vz kg za 12 K, 22 dkg namesto 25 dkg za 6 K, rženi kruh 65 dkg za 15 K namesto za 13 K in 33 dkg za 7 K 50 h namesto za 6 K 15 h, da je torej za življenske potrebščine zahteval višjo ceno, nego je ona, ki za-I ja.mču j o običajni dobiček. Zato se obsoja po omenje-| ni zakoniti določbi na kazen enega dne zapora, znižano z razsodbo deželnega sodišča v Ljubljani z dne 27. oktobra 15)22., BI 525/22, na 12 ua- zapora, in na 100 Din denarno kazni," odnosno ob neizterljivosti na nadaljnja dva dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Po členu 19. citiranega zakona je to razsodbo po pravnomočnosti objaviti v Uradnem Kstu ob-stroških obtoženčevih. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 6. decembra 1922. U VII 234/22 -9. 1709; V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obdolženec Anton Prusnik, rojen dne 18ega oktobra 1866. v Podli|>og]avu, printojen v Močite pri Ljubljani, rimsko-katoliške vere, oženjen, gostilničar in mesar v Novem Vodmatu it. 37, nekaznovan, jo kriv, da ni imel dne 2. februarja 1922. v svoji mesnL'i, dne 1. marca 1922. pa v svoji gostilni označenih cen mesu, odnosno jedilom in pi-, jači, torej življenjskim potrebščinam, tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. 8 tem je zakrivil prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje in zato se obsoja po členu 6. citiranega zakona na kazen 2 dni zapora, znižano z razsodbo deželnega sodišča v Ljubljani z dno 27. oktobra 1922., BI 561/22, na 12 ur zapora, in 200 Din denarne kazni, odnosno ob neizterljivosti na nadaljnje 4 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Po členu 19. citiranega zakona je izvršno raz- j sodbo objaviti v Unulmm listu ob stroških obsojen-; čevih. okrajno sodišče v Ljubljanii, dne 7. decembra 1922. 1922. pri Mali Nedelji 1.) prodajal življe neko potrebščine, in sicer govedino kilogram po 56 K, teletino kilogram po 60 K in zrezke kilogram po 80 K, torej zahteval višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček; 2.) prodajal življenske potrebščine v gostilni, odnosno na stanovanju, in sicer jedila, ne da bi bil imel sumarno ali posebno označene cene posameznih predmetov tako, da bi jih bil vsakdo lahko razločno videl. S tem je zagrešil prestopek ad 1.) po členu 8.,1 ad 2.) po členu 6. zakona y pobijanju draginje živ- j Ijenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dnu 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6 iz leta 1922., in zato se obsoja glede na § 267. k. z. po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 2 dni zapora in 200 Din de- j narne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnje 4 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na i>ovračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Po členu 19. citiranega zakona je izvršno razsodbo brez razlogov objaviti v Uradnem listu ob stroških obsojenčevih. Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II., dne 14. novembra 1922. sicer posameznim predmetom manufakturnega blaga, na svajih stojnicah sumarno ali podrobno označenih tako, da bi jih bil vsakdo lahko razločno videl. S tem so zagrešili prestopek i>o členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 80. decembra 1921., Ur. 1. št. 6 ex 1922., in zato se obsojajo po členu 6. citiranega zakona vsak na 24 ur zapora in 100 Din denarne kazni, ob neizterljivosti pa po členu 16. citiranega zakona na nadaljnja dva dni zapora, dalje vsi tu imenovani obtoženci skupno po § 889. k. pr. r. na (»vračilo stroškov kazenskega (»stopanja in vsak zase na povračilo stroškov kazenskega izvršila. Okrajno sodišče v Radečah, oddelek IL, dne 2. decembra 1922. U 435/22—24. 1683 1684 U Vil 359/22—2. 1677 V imenu Njeg’oveifa Veličanstva kralja! Obdolženka Marija Laznik, 64 let stara, rojena v Jančah, pristojna na Vič, rimako-katoliške veje, vdova, branjevka v Ljubljani, Tržaška cesta št. 24, nekaznovana, je kriva, da ni imela dne 1. marca 1922. v Ljubljani na svoji stojnici označenih con poljskim pridelkom, da torej ni cen živi jenskim potrebščinam v obratovališču sumarno ali podrobno označila tako, da bi .jih bil vsakdo lahko razločno videl. S tem je zagrešila presto|»k po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije in zato sc obsoja (» členu 6. citiranega zakona na kazen 1 dne zapora in v denarju na 500 Din, odnosno ob neizterljivosti po členu 10. na nadaljnjih 10 dni zapora, znižano z razsodbo deželnega sodišča v Ljubljani z dne 20. oktobra 1922., Bi 154/22—4, na 12 ur zapora in 50 Din denarne kazni, odnosno 1 dan zapora, in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Okrajnb sodišče v Ljubljani, dne 7. decembra 1922. U Vli 1215/22—6. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Ivana Kitt, branjevka na Glavnem trgu v Mariboru, je kriva, da je dne 27. julija 1922. v Mariboru 12 kg hrušk, ki jih je kupila po 8 K za kg, prodajala po 16 K za kg, torej zahtevala za živ-Ijensko potrebščino višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje dovoljeni in običajni trgovski dobiček. S tem je zakrivila prestopek po členu 8. zakona o pobijanju draginje in zato se obsoja po istem členu na 24 ur zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 48 ur zapora, in (» § 389. k. pr. r. na plačilo stroškov postopanja in izvršitve kazni. Po členu 14. citiranega zakona se izreka izkupiček za odvzeto blago, ki je bilo predmet kaznivega dejanja, za zapadlega v korist fondu za prehrano siromakov. Po členu 19. citiranega zakona je to razsodbo broz razlogov po pravnomočnosti objaviti v Uradnem listu ob stroških obdolženkinih. Okrajno sodišče v .Mariboru, dno 14. novembra 1922. U 204/22—5. 1725 U VII 380/22—2. 1701 V imeuu Njegovega Veličanstva kralja! Obtoženka Josipina Grabrijan, rojena dne 15. marcu 1887. v Ljubljani, tja pristojna, rimskokatoliške vere, omožena, trgovka s sadjem v Ljubljani, II res lova ulica št. 17, nekaznovana, je kriva, da ni imela dne 1. marca 1922. v Ljubljani v svoji obratovalnici na Pogačar jevem trgu cen ži\ I jenskim Potrebščinam sumarno ali (»drobno označenih tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. 8 tem jo zagrešila prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacijo in zato se obeoja (» členu 6. citiranega zakona na kazen 1 dan za(»ra in v denarju na 500 Din, odnosno ob neizterljivosti (» členu 16. na nadaljnjih 10 dni zapora, znižano z razsodbo deželnega sodišča v Ljubljani na 12 ur zapora in 100 Din denarne kazni, odnosno 2 dni zapora, in Po § 389. k. pr. r. na (»vračilo stroškov kazenskega postopanja. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 7. decembra 1922. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Obdolženec Franc Kmetič, mesar v Svib-uem, je kriv: 1.) da je začetkom meseca novembra 1922. v svoji mesnici v Svibnem meso krave, ki jo je kupil za 3070 K, prodajal tako drago, da je iz-kupil za kravo 5401 K, da je torej za življenske potrebščine zahteval višjo cetto, nego je ona, ki zajarn-čuje običajni in dovoljeni trgovski čisti rlobrcek; 2.) da ni imel v svoji gostilni v 8vibnem niti sumarno niti podrobno označenih cerr jedilom in pijači tako, da bi jih vsakdo lahko razločno videl. 8 tenr je zagrešil prestopek ad 1.) po členu 8. irt ad 2.) po členu 0. zakona o (»bijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6 ex 1922., in zato »e obsoja po členu 8. citiranega zakona irr po § 267. k. z. na teden drti zapora in 1000 Din denarne Kazni, ob neizterljivosti (>a |» členu 16. citiranega zakona o pobijanju draginje na nadaljnjih 20 dni zapora, in (» § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Okrajno sodišče v Radečah, oddelek II., dne 21. novembra 1922. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Ivan Svetina, rojen dne 16. maja 1876. na Mlinent, pristojen na Bled, rimsko-katoliške vere, oženjen, posestnik in pek na Mlinent št 10, že kaznovan; Antonija Ravnik, rojena dne 23. oktobra 1890. na Bledu, tja pristojrra, rimsko-katoliške vere, samska, pošlovodkLitja Ravnikove pekarne na Bledu št. 94, nekaznovana; Valentin Soklič, rojen dne 13. febnrarja 1881. na Bledu, tja pristojen, rimsko-katoliške vere, oženjen, (»k na Bledu, že kaznovan, so krivi: 1. ) vsi trije prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6/22., storjenega s tem, da niso v svojih obratovalnicah na Bledu dne 26. avgusta 1922., odnosno dne 23. avgusta 1922., niti sumarno niti podrobno označili cen predmetom tako, da bi jih bil vsakdo razločno videl; 2. ) Antonija Ravnik tudi prestopka po členu 8. citiranega zakona, storjenega s tem, da je dne 23. avgusta 1922. in nekaj dni prej na Bledu zahtevala za kg belega kruha 35 K 72 v, odnosno 34 K 49 v, da je torej zahtevala za življensko potrebščino višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni čisti trgovski dobiček. Obsojajo se: Ivan Svetina in Valentin Soklič (» Členu 6. citiranega zakona z uporabo § 266. k. z., Antonija Ravnik pa po členu 8. citiranega zakona z ozirom na § 267. k. z. z uporabo § 266. k. z., in sicer: Ivan Svetina na 12 ur za[»ra in 100 Din denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnja dva dni za (»ra; Antonija Ravnik na 12 ur zapora in 1000 Din denarno kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 20 dni zapora; Valentin Soklič na 12 ur zapora in 100 Din denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnja dva 1 dni zapora; j vsi trije po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov ; kazenskega postopanja. Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek IIL, dne 29. novembra 1922. U 48/22—18. 1685 U 348/22 -7. 1045 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Okrajno sodišče v Ljutomeru je o obtožbi opra-'d tol ja državnega pravdništva Martina Slivarja zo-I*)r Matevža Fi 1 i p i č a zaradi prestopka po členih in 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921., Ur. 1. št. 6 iz leta 1922., vpričo opra-v>telja državnega pravdništva Martina Slivarja in Prostega obtoženca Matevža Filipiča po danes dognani razpravi po predlogu obtožiteljevem, naj se obdolženec kaznuje, razsodilo tako: Obdolženec Matevž Filipič, rojen dne 21. avgusta 1878. v Kocjanu, pristojen v Okoslavce, rimskokatoliške vere, oženjen, mesar pri Mali Nedelji, nekaznovan, je kriv, da je koncem meseca avgusta U 189/22—15. 165-1 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! L) Alojzija S pa j z er, rojena dne 16. junija 1893. v Gomilskem, pristojna v Trbovlje, rimskokatoliške vere, omožena, trgovka v Trbovljah; 2. ) Uršula Ker Sta j n, rojena dne 11. decembra 1865. v Kranjski gori, tja pristojna, rimskokatoliške vere, samska, trgovka v Ljubljani; 3. ) Alojzij Podlogar, rojen dne 25. julija 1865. v Svibnem, pristojen v št. Janž, rimskokatoliške vere, oženjen, krojač na Kalu; 4. ) Ivan Bukovnik, rojen dne 11, avgusta 1875. v Begunjah, pristojen v Ljubljano, rimskokatoliške vere, oženjen, krojač v Ljubljani so krivi, da niso imeli dne 11. oktobra 1922. na semnju v Radečah cen življenskim potrebščinam, in V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Okrožno sodišče v Mariboru kot vzklicno sedišče jo vsled naredbe z dne 21. oktobra 1922., s katero je bila določena vzklicna razprava, razpravljalo dno 9. novembra 1922. pod predsedstvom višjega do-želnosodnega svetnika Ravnikarja, vpričo višjega I deželnosodiiega svetnika Posege, deželnosodnih svetnikov Gazelja in Lenarta kot sodnikov in pisarniškega oficianta Karbe kot zapisnikarja, vpričo državnega pravdnika drja. Jančiča, obtoženca Ivana Hribarja in zagovornika drja. Faningerja nomine drja. R. Ravnika o vzklicu, ki ga je vložil obtoženec Ivan Hribar zaradi izreka o krivdi in kaziti zoper razsodbo okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 12. aprila 1922., opr. št. U 48/22—7, s katero I je bil obtoženec Ivan Hribar, rojen meseca decembra 1860. v Laškem, tja pristojen, rimeko-j katoliške vere, oženjen, pekovski mojster v Sloven-! ski Bistrici, spoznan za krivega prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra l 1921., storjenega s tern, da je dne 24. novembra 1921. v Slovenski Bistrici zahteval za dva hlebčka belega krnita, ki sta tehtala 18, odnosno 17% Akg, za vsakega 4 K, torej za življenske potrebščine višjo ceno, nego je ona, ki zajamčujo običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, ter bil zato obsojen po členu 8. citiranega zakona na 2 dni zapora in 250 Din denarne kazni, ob neizterljivosti pa po členu 16. citiranega zakona na nadaljnjih 5 dni zapora, in |>o § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postojianja. Po predlogu obtoženčevem, naj se njegovemu vzklicu ugodi in izpodbijana sodba izpremeni tako, da se obtoženec oi>rosti krivde in kazni, ali pa vsaj kazen primemo zniža, in po predlogu javnega obto-žitelja, naj se obtoženčev vzklic zavrne in potrdi prvostopna sodba, je razsodilo rečeno sodišče dne 9. novembra 1922. tako: Vzklic obtoženca Ivana Hribarja zaradi izreka | o krivdi in kazni zoper razsodbo okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici z dne 12. aprila 1922., opr. št. U 48/22—7, se kot neutemeljen zavrača. Vzklicatelj se obsoja po § 390. k. pr. r. na povračilo stroškov vzklicnega postopanja. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek IU., dne 26. novembra 1922. Ker je vročitev na Madžarsko nemogoča, se po-. 1063. Sedež: Ljubljana, stavlja tožencu za skrbnika dr. Karel Šabec, od-1 Besedilo firme: «Ameriean», družba z o. e. vetnik v Dolnji Lendavi. j Obratni predmet: Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 2. decembra 1922. U 167/22. 1610 1. ) komisijska agencija za import in eksport; 2. ) informacijska pisarna za vse trgovske in go J spodarske zadeve; ___________ 3.) trgovska reklama v Jugoslaviji in t vseh A 136/21—4. 1720 3—2 drugih državah; Poklic dediča neznanec a bivališča. I. ,4-) .a^.r'tura p financiranje vseh trgovskih in , industrijskih podjetij; Miško Krši jin v Osredku št. 10 je dno 6. ju- 5.) agentura za preskrbovanje in najemanje lo-lija 1920. umrl. Poslednja volja se ni našla. kalov za trgovine, tvornice in za konstrukcije in Dedič Ivan Kršljin, zapustnikov sin, čigar biva- instalacije; lišče sodišču ni znano, se pozivlje, naj se tekom 6.) agentura za nakupovanje in prodajanje hiš enega leta od danes dalje zglasi pri tem so- in realitet vseh vrst; dišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z 7.) informacijska pisarna za zdravilišča, leto- ostalimi dediči in z Josipom Likarjem, gozdarjem višča, hotele in potovalne udobnosti v vseh državah; 8. ) potovalna pisarna, ki se bavi s preprodajo voznih listkov za železnice in ladje vseh držav (kar pa ni v zvezi z agenturami za izseljevanje); 9. ) ustanavljanje, nakupovanje ali najemanje raznih industrijskih podjetij, ki služijo proizvajanju predmetov, obratovanih v trgovini, in udeleževanje pri enakih podjetjih; snovanje podružnic r kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; 10. ) ustanavljanje trgovin z vsakovrstnim bla- v p. v Dobeh št. 1 pri Kostanjevici, ki se je [»stavil odsotnemu dediču za skrbnika. Okrajno sodišče v Kostanjevici, dno 5. decembra 1922. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Okrajno sodišče na Vranskem je o obtožbi opra-vitelja državnega pravdništva Alojzija Schildenfelda zoper Karla Štancerja zaradi prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje vpričo opravitelja državnega pravdništva Alojzija Schildenfelda in prostega obdolženca Karla Štancerja po danes dognani glavni razpravi po predlogu obtožiteljevem, naj se obdolženec kaznuje, razsodilo tako: Karel Štancer, rojen dne 30. oktobra 1878. na Vranskem, pristojen v Braslovče, rimsko-katoliške vere, oženjen, gostilničar in mesar v Braslovčah, še nekaznovan, je kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje z dne 30. decembra 1921., Ur. 1.! št. 6 iz leta 1922., storjenega s tem, da je dne 16. junija t. 1. v svoji gostilni v Braslovčah prodal 4 porcije goljaža po 20 K, Vz kg domače salame po 120 K in 38 dkg domačo gnjati po 140 K, nadalje dne 18. septembra t. 1. prodajal vino po 52 K liter, | v nadaljnjih 14 dneh pa isto vino po 48 K liter, dasi ga je bil kupil po 25 K liter in dasi znaša nabavna cena za kilogram domače .salame in domače gnjati kvečjemu 120 do 140 K, pri goljažu pa naj- j višja prodajna cena porcije kvečjemu 16 do 20 K; zahteval je torej za življenske potrebščine višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, in zato sp obsoja po navedenem zakonskem določilu z uporabo §§ 266. in 260. b k. z. na teden dni zapora in na 500 Din denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 10 dni zapora, in po § 389. k. pr. r. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Okrajno sodišče na Vranskem, dne 3. novembra 1922. A 123/22—11. 1730 3- Poklžc dediča neznanega bivališča. Franc Rotar, zasebnik v Leskovcu št. 15, je' gom in trgovanje z vsemi trgovskimi predmeti; dne 25. januarja 1922. umri. Poslednja volja se ni 11.) posredovanje in prevzemanje zastopstev tu- našla. Janez Rotar iz Leskovca, naposled nekje v Ameriki, se pozivlje, naj se tekom enega leta od da- zemskih in inozemskih firm. Družbena pogodba z dne 14. obtobra 1922. Osnovna glavnica znaša 60.000 K, t. j. šostdeset nes dalje zglasi pri tem sodišču. Po tem roku so bo tisoč kron, ter je [»vsem vplačana v gotovini, razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z Jako- i Poslovodje: dr. Riko Fux, magistralni tajnik v bom Artačem, upokojenim redarjem v Krškem, ki se Ljubljani, Resljeva cesta št. 7; Vladimir Kmet, trgo-je postavil odsotnemu Janezu Rotarju za skrbnika. vec v Ljubljani; Franc Vera nič, trgovec na Prager- Okrajno sodišče v Krškem, oddelek L, skem. dne 28. oktobra 1922. T 186/22—2. Družbo zastopata napram sodišču in tretjim osebam veljavno po dva poslovodji kolektivno. ---------- | Firmo podpisujeta dva poslovodji kolektivno, dokler ostanejo današnji pogodniki družbeniki. Amortizacija. j Cc pa vstopijo v družbo novi družbeniki, se pod- Na prošnjo posojilnice v Radovljici,1 l,isuie finna tako' da j° podpisujeta kolektivno dva r. z. z o. z., se uvaja postopanje za amortizacijo na- P°slovodji, od katerih mora biti vedno eden tisti, stopnih delnic, ki' jih je rečena posojilnica baje ki Sa i(! ^volila dražba na predlog družbenika Leona izgubila: Delnico št, 339, 340 in 341 po 200 K bivše Zakrajška, sedaj Franc Veranič, trgovec na Pra-hotelske d. d. »Triglav* v Ljubljani. j gerskem. Imetnik teh delnic se [»življe, naj uveljavi svoje 1 ^a se Posklv' prokurist ali postavijo prokuristi, juavico tekom š e s t i li mesecev od dne tega j° lreka soglasnosti vseh [»slovodij. oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da so Prokurist podpisuje firmo kolektivno z enim delnice brez moči. poslovodjo s pristavkom p. p. (per procura). Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., Ljubi ja,na, dne 17. novembra 1922. dne 4. decembra 1922. 1064. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Badiura & Benčina. Obratni predmet: trgovina z lesom in lesnimi izdelki. Družbena oblika: javna trgovska dražba izza dne 2. oktobra 1922. Družbeniki: Ciril Badiura v Ljubljani, Rožna Cg I 346/22—2. 1629 Oklic. Jurij Plavčak, posestnik v Čremožišah, zastopan po drju. Juru Krašovcu, odvetniku v Celju, je vložil zoper Simona P 1 a v č a k a, Matevža P1 a v -Čaka in Marijo Plavčakovo, posestnike v Čremožišah št. 19 pri Rogatcu, in Antona Plavčak a neznanega bivališča tožbo zaradi razdelitve skupno lastnine. Prvi narok za ustno razpravo se je določil mi dan 2 0. decembra 1 922. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 2. Ker je bivališče Antona Plavčaka neznano, se mu [»stavlja za skrbnika, dr. Gvidon Srebro, odvetnik v Celju. Okrožno sodišče v Celju, oddelek L, duo 27. oktobra 1922. C 277/22. Oklic. 1698 V pravdi drja. Viljema Nemethyja, odvetnika v Dolnji Lendavi, zoper Jožefa Simona, posestnika v Lendvaujfalu (Madžarsko) zaradi 6000 K se določa narok za ustno razpravo na dan 2 0. decembra 1922. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 21. Nc I 484/22—2. 1670 3—3 Amortizacija. Na prošnjo Marjete Romove, posestnice v R0-mergrundu št. 1, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih vložnih knjižic mestne hranilnice v Kočevju, ki sta bili prosilki dne 11. julija 1922. baje udca 13/1; Ivan Benčina v Ljubljani, Resljeva ukradeni: Vložna knjižica št. 29.422 z vlogo 4026 K , cw;ta ^^/l; Karel Rončina v Retjah št. 95. 83 v, glaseča so na ime: Marjeta Rom, in vložna i Za zastopanje jo upravičen vsak družbenik sa-knjižica št. 17.541 z vlogo 454 K 07 v, glaseča se | mostojno. na ime: Janez Loretitscb. I Pod besedilo firme podpisuje eden izmed družbe- Imetnik teli hranilnih knjižic se pozivlje, naj uve- n*kov svojeročno svoje ime. Ijavi .svoje pravice tekom šestih mesecev od dne tega oklica, ker bi se sicer [» tem roku izreklo, da sta hranilni knjižici brez moči. Okrajno sodišče v Kočevju, dne 22. novembra 1922. 1690 a# Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: 1062. Sedež: Laško. Besedilo firme: Trobendolskl premogokop Laško, Klacsmann, Linnebach & Szabo. Obratni predmet: prodaja premoga na dobelo in na drobno. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 11. novembra 1922. Družbeniki: Karel Klacsmann, Leopold Linnebach in Josip Szabo — vsi industrijci v Laškem. Prokura se jo podelila Ludoviku Schnellerju, uradniku Trobendolskega premogokopa v Laškem. I Dražbo zastopata in njeno firmo podpisujeta po [ novembra 1922. Ljubljana, dne 18. novembra 1922. 1065. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: A. Ražem & Co. Obratni predmet: tvornica perila. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. oktobra 1922. Družbeniki: Anton Ražem, posestnik in trgovec v Ljubljani, Žabjek št. 3; Gašpar Frantar, uradnik v Ljubljani; Stane Jakša, posestnik v Ljubljani, Ulica Stare pravde št. 1. Družbo zastopata po dva družbenika kolektivno. Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno natisnjeno, napisano ali štampiljirano besedilo po dva družbenika svoja podpisa. Ljubljana, dne 18. novembra 1922. 1066. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Ihl & Kuehar, Maribor. Obratni predmet: trgovina z manufakturnim' blagom. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne dva družbenika kolektivno ali pa en družbenik in prokurist kolektivno. Celje, dne 25. novembra 1922. Družbenika: Hugo Ihl, trgovec v Mariboru, Prešernova ulica št. 2, in Pavel Kuehar, trgovec y Mariboru, Glavni trg št. 4. Pravico zastopanja imata oba družbenika ko- j torjev tudi na podstavi novih, še ne priglašenih Ifktivno. ! patentov; Firma se {.»odpisuje tako, da postavljata oba 2.) prodaja in montira lastne izdelke; družbenika pod njeno natisnjeno, napisano ali Žigo- 3.) nakupuje in prodaja, uvaža in izvaža pred- ano besedilo kolektivno svojeročno svoja podpisa, mete, spadajočo v elektroakumulatorno stroko, in Maribor, dne 15. novembra 1022. [zastopa podjetja, ki se bavi j o z isto ali z enako • j stroko; l#57. Sedež: Podnart. 4.) ustanavlja podružnice na ozemlju kraljevine Besedilo firme: Pogačnik & Fister, lesna trgo-i !"’r*'ov- ib ' atov in Slovencev, vina v Podnartu. | Družba temelji na družbeni pogodbi z dne Obratni predmet: trgovina z lesom. I 20. oktobra 1922. Družbena oblika: javna trgovska družba izza Osnovna glavnica znaša 400.000 K ter je po- 1076. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: »Transformator«, elektrotehnična tovarna, družba z o. z.: Osnovna glavnica se je zvišala od 2,240.000 K na 5.120.000 K, vplačanih v gotovini. Na občnem zboru družbe dne 20. julija 1922. se je sklenila izprememba § 4. družbene pogodbe, ki se glasi odslej: »Osnovna glavnica družbe, ki je znašala prvotno 960.000 K in se je s sklepom izrednega občnega zbora z dne 31. marca 1921. s stvoritvijo novih osnovnih vlog v skupnem znesku 1,280.000 K zvišala na 2,240.000 K, se je po sklepu občnega zbora dne 21. oktobra 1922. j polnoma vplačana „ , , — ..a xv, s« je ,w »k.uj«, o učnega zuura Družbenika: Anton Pogačnik, lesni trgovec v Poslovodja je brane Maks krambergar, tvorni- z (tm, 2()_ julija 1922. zvišala s stvoritvijo novih Podnartu št. 13. in Ivan Fister, lesni trgovec v Ov-; čar v St. Vidu nad Ljubljano št, 71. osnovnih vlog v skupnem znesku 2,880.000 K na «t. 7. Poslovodstvo družbe sestoji iz enega ali več 5420.000 K ter je v gotovini popolnoma vplačana.* Družbo zastopa in podpisuje vsak družbenik | poslovodij. , ! L j u b 1 j a n a, dne 17. novembra 1922. posamezno. I’ irma se podpisuje tako, da postavlja * se podpisuje, če jo le en poslovodja, ( rsak družbenik pod njeno napisano ali natisnjeno tako, da se poslovodja podpisuje pod njeno napi-; -------- besedilo svoje ime. Ljubljana, dne 8. novembra 1922. 1668. Sedež podružnice: Rakek. sano. s štampilijo vtisnjeno ali drugače natisnjeno 1 besedilo. Ce je več poslovodij, podpisujeta firmo! Št. 360/35—VIL—1922. ]K> dva in dva kolektivno na isti način, da {»ostavljala svoj podpis pod firmo. Dokler ima družba le 1622 3—S Besedilo firme: hrvatsko: «Expedit», odprem-! om‘P l)o4ovodJ0- h™° f09^?1 '"T »ličko d. d.; italijansko: «Expedit», societa anonima ! kun*t ^mostojno, «« yee poslovodij, jo podrti trasporti: nemško: «Expedit», Transport-Aktieu-' P*«*5 prokurist kolektivno z en.m po- iresellschaft. sl o vodjo. Prokurist dodaja pocunsu pristavek, ki o , y l r/ , označuje prokuro. Sedež glavnega podjetja: Zagreb. / 1 . Obratni predmet: Družba prevzema transporte in Ljubljana, dne 17. no\enibia 1922. odpremo blaga in vrednosti po suhem in po morju, , . , . , . .jezerih in rekah ter izvršuje vse one finančne in \l Vpisale so se ispremembe ... komercialne transakcije, ki 'so s temi posli » zvezi/ dodatki pri nastopnih firmah: osobito podeljuje predjenie na blago, prodaja blagoj 1070. Sedež: Genterovci. Razglas o dobavi gumijskih cevi za parno kurjavo. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika, natisnjenega v »Službenih N o vinah > z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo za nabavo gumijskih cevi za parno kurjavo na dan 2 9. decembra 192 2. Ponudbe se bodo otvarjale točno ob 11. uri označenega dne v ekonomskem oddelku. Popis potrebnih količin omenjenega materiala in v komisiji, prevzema vskladiščanje, opravlja agen-j Besedilo firme: Rochlitz & drug, paromlin v | obči in posebni pogoji za dobavo tega materiala se Genterovcih — Gonterhazi gozmalom Rochlitz čs tarsa: turo in zastopanje katerekoli vrste. V poslovanje družbe spada: a> nabavljanje, prodajanje, izmenjavanje in iznaj- Izbrisal se je družbenik dr. Armin Strasser, od-movanje premičnin in vsak posel, ki se tiče1'etnik v Dolnji Lendavi, družbene svrhe; Maribor, dne 15. novembra 1922. b) ustanavljanje podružnic v tuzemstvu in inozemstvu kakor tudi gradnja skladišč, nabavlja-; 1071. Sedež: Ljubljana. nje, vodstvo in likvidiranje drugih družb, ki! Besedilo firme: »Balkan«, d. d. za mednarodne imajo ieti namen, snovanje drugih, bodisi iz- [ transporte v Ljubljani: ključno na račun družbe, bodisi v družbi z dru-gijni, sodelovanje v takih družbah in poslih iste vrste, nabavljanje in prodajanje delnic in družbenih deležev takih podjetij; sodelovanje v kateremkoli poslu, ki se nanaša j0y2> ,Sedež: Ljubljana na promet in .-viho podjetja. Družbena oblika: delniška družba. dobivajo pri ekonomskem oddelku direkcije v sobi št. 8 za 2 dinarja. Ponudba, opircniljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo materiala po razpisu pod št. 360/35—VB. za dan 29. decembra 1922. ponudnika N. N.» Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe; predložiti smejo tudi delno ponudbo. Vsak ponudnik mora {»o § 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno Besedilo firme: »Črna-Kaolin«, delniška družba: l m.. ki »e glase na prinosnika, stoje Metna doba, za katero je družba ustanovljen;,. L j „ b j j a „ ;i, (,ne 17. aovemhra 1922. Osnovna glavnica znaša 8,000.000 K. razdeljenih na 8000 delnic po 1000 K. ki se smejo izdajati ku- 1073. jSvilež: Ljubljana. sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega muJativno no 10 25 in 100 koso\ • delnici ie J. Ir . , . . urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. '■ 10 1 ’ : m, 'V(M)N' v™ ,rta Ibvamlo firme: Hipotekarna banka Jugoslovan-, 7I’ an mnruift * , podpisana po dveh elanih ravnateljstva. Osnovna skib hranilnic: glavnica ,e ine zvišati po sklepu občnega zbora. ' Za ntvn,lte'lja in prokurista je bil imenovan Ivan delnic daje en glas. , Mikuž, do sedaj ravnatelj Kranjske deželne banke. Delnici' se glase na ime. Prokura se je podelila »radniku Janku Hočevarju v Dlani ravnateljstva so: dr. Franjo Poljak, glavni Ljubljani, ravnatelj hrv, slav. gosi«!, društva kao središnje ' L;ju pijana, dne 17. novembra 1922. zadruge v Zagrebu; Stevaii Rajčevicb, ravnatelj d. d. »Save* V Zagrebu; Ivan Krstitelj Gianni, rav- (074 gedež. Ljubljana. natelj v Milanu; Peter Vekošlav Tagliaferri, ravna- B'C8edilo 'firme:' slovensko: Prometni zavod za 'vij v Trstu; Albert Heycr, komercijalni ravnatelj p,etn0g ,[ () . y Zagrebu; Franjo Prevedan, veletržec v Zagrebu; i ^čnen, zboru dne 16. maja 1922. se je skle- eodor Griinfcld, glavni ravnatelj trg 1 promet.; ni|a izi,r(>in(linba aružbenib pravil v § 2. tako, da se .' ' ' ^l~r< 1 !‘ ' 111 1 a 'a ' ’ 1,111' ' 'a jt, vstavilo za zgoraj navedenim slovenskim besedi- u . ! lom in {»red angleškim besedilom besedilo v srbsko- odi uznica na, Rakeku se je ustanovila po od-: hrvat!vkem j(>7iku. «,»roin(.t.ni zavod za ugulj.'d. «l.». lo.a, ministrstva za trgovino m industrijo, oddelka Vslod smrt[ je lrt,,sUli biti član upravnega sveta v Ljubljani, z dne 21. septembra 1922., št. 6047, z! Bela Max J 1 dovolil vi jo ministra za trgovino in industrijo v Beo- ‘v u‘;avili svel pa sta vstopila inž. Mohor Pirnat, giadu /. dne 1.1. maja U—., M št. .788. j dvorni svetnik v p. v Ljubljani, Stari trg št. lla; Reprezentant družbe je začasno Emil Kubik na (lr_ Ivo B(,llkovie. odvetnik v Ljubljani. Miklošičeva Rakeku, ki zastopa družbo v zmislu zakona z dne | cesta d •-7. junija 1878., drž. zak. št. 63, v » seli sodnih in j Prokura :-e je podelila {lodravnatelju družbe •zvunstHlnili zadevah, izvirajočih iz podružničnega j {^ar{u Deteli v Ljubljani. ‘a) ' " i*1' . 1 T. j u b 1 j a 11 a dne 15. novembra 1922. Razglasi družbe se objavljajo v službenih novi-: »ah v Zagrebu, sedaj v »Narodnih Novinah«. Zlasti se opozarjajo licitauti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih. Onim lieitaufom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer ee bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic i kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 20. novembra 1922. st. 1159/1/1.—1922. 1621 3—3 Razpis natečaja. Ljubljana, dne 9. novembra 1922. ! 1075. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Tovarna izdelkov i/, pločevine 1 in kovin Emil Lajovic in drug, d. d.: '96b. Sedež: št. Vid nad Ljubljano. Občni zbor z dne 19. decembra 1921. je sklenil Besedilo firme: Tovarna akumulatorjev, družba /višbo delniške glavnic odobreno po ministrstvu za '• o. z., Št. Vid n. Ljubljano. ; trgovino in industrijo z odlokom z dne 2. febru- Obratni predmet: Družba arja 1922., VI št. 347, in sicer od 600.000 K na 1.) nakupuje sirovine in izdeluje vse » iste elek-1 2.000.000 K, razdeljenih na 5000 delnic po 1OO K. •ričnih akumulatorjev, zlasti novo vrste akumula- L j u b 1 j a na , dne 28. novembra 1922. V področju podpisane direkcije je popolniti več izpraznjenih mest za prometne uradniške in pod-uradniške pripravnike. Pogoji za sprejem so ti le: 1. ) Prosilec mora dokazati, da je državljan kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, odnosno da je optiral, če jo- slovanske narodnosti 2. ) Mlajši ne sme biti nego 18 in ne starejši nego 35 lot. 3. ) Prebiti je moral maturo srednje šole (uradniški pripravniki) ali pa dovršiti štiri razrede gimnazije ali njej slične šole (poduradniški pripravniki). Absolvi-rani učiteljiščniki morajo predložiti tudi dovolilo ministrstva za prosveto, da se smejo sprejeti v železniško službo (naredba ministrstva za prosveto ?i, 4529 z dno 23. februarja 1922.). 4. ) Biti mora politično in moralno neoporečen. 5. ) Ce je moral po starosti odslužiti redni kadr-ski rok, mora predložiti potrdilo vojaškega oblastva, da ga je odslužil ali da jo oproščen 6. ) Biti mora neoženjen. 7.) Biti mora duševno in telesno zdrav in sposoben za prometno službo, kar je treba jiotrditi z iz-pričevalom železniškega zdravnika v Zagrebu. Vse to so mora dokazati s potrdili političnih, šolskih, vojaških in cerkvenih oblaetev. Sprejeti prosilci se dodele zaradi praktične izobrazbe jiostajnim predstojništvom. Prejemki so ti-le: Uradniški pripravnik dobiva mesečno plačo 80 Din, poduradniški pa 75 Din ;n pripadajočo draginjsko doklado po kraju službovanja (17 do 19 Din na dan). Po opravljenem prometnem izpitu se zviša mesečna plača na 100 Din, odnosno 90 Din, draginjska doklada pa na 18 do 20 Din. Prosilci se izrečno opozarjajo, naj ne vlagajo nedostatno opremljenih prošenj, ker se s tem reševanje prošenj po nepotrebnem otežuje. Prošnje, kolkovane s 3 Din, naj se pošljejo podpisani direkciji najkesneje do dne 2 0. decembra 192 2. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 24. novembra 1922. St, 4710/1/1.—1922. Objava. Da se podaljša veljavnost legitimacij za znižano vožnjo, izdanih po direkciji državnih železnic v Zagrebu aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem, nadalje upokojenim častnikom in članom njih rodbin za leto 1923., se objavlja to-le: Vsa civilna državna oblastva, vsi civilni zavodi in uradi morajo predložiti direkciji državnih železnic v Zagrebu, odseku za izdajanje vozovnic, v času od dne 15. decembra 192 2. do dne 15. januarja 1 923. legitimacije svojih aktivnih uslužbencev in njih rodbinskih članov z izkazom, v katerem naj bodo imena navedena v abecednem redu. Upokojeni častniki in državni uslužbenci morajo vročiti svoje legitimacije in legitimacije svojih rodbinskih članov zaradi podaljšave svojim pristojnim likvidaturam, ki jih vroče direkciji z izkazi na zgoraj označeni način v istem času. V Zagrebu, dne 2. decembra 1922. Za direktorja državnih železnic: M. Klodič s. r. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po j Kar se tiče poslovnega obsega, ki pripada od-11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo slej pokrajinskim upravam (okrožnim oblastvom vršila licitacija. j Srbijo, Črne gore, velikim županom in samostalnim Direkcija državnih železnic | m6stom Vojvodine), obseza § 9. pravilnika o ustroja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,! generalnega izseljeniškega komisariata nastopne od- dne 2. decembra 1922. St. 4707/5/VI.—1922. 1728 3—1 Podaljšava natečaja za opravljanje ca-rinskoposredniških poslov na železniških postajah. V zmi.-lu naredbe ministrstva za promet št. 39.478 z dne 25. novembra t. 1. se natečaj za izvrševanje carinskega posredništva v imenu železnice, razpisan pod št, 4707/3/VI.—1922. v «Narodni! IS’n i n št. 245, 240 in 247 t. 1., podaljšuje do dne 2 5. de-c e m br a t, 1. Za ta natečaj ni treba polagati kavcije. Ta se položi ob sklepanju pogodbe. Reflektantom, ki so že vložili ponudbe, se kavcija vrne, njih ponudbe pa se bodo vpoštevale. Ponudbe so otvorjene. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 7. decembra 1922. redbe: § 9. Št. 160/41/VIL—1922. 1753 3—1 Št. 349/40—VIL—1922. 1727 3—1 Razglas o dobavi karbida, kristalne sode in modre kovine. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 80. do 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo za nabavo karbida, kristalne sode in modre kovine na dan 18. januarja 1 923. Ponudbe se bodo otvarjale ločno ob 11. uri označenega dne v ekonomskem oddelku. Popis potrebnih količin omenjenega materiala in obči in posebni pogoji za dobavo tega materiala se dobivajo pri ekonomskem oddelku direkcije v sobi št. 8 za 2 dinarja. Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo materiala po razpisu pod št. 349/40—VIL za dan 18. januarja 1923. ponudnika N. N.». Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe; predložiti smejo tudi delno ponudbo. Vsak ponudnik mora j>o členu 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora izkazati predsedniku dražbene komisije. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo i>ogojo nabavo in da pristajajo dražiti po njih. Razglas. Podpisana direkcija razpisuje na podstavi členov 82. do 86. zakona o državnem računovodstvu z iz-premembami in dopolnitvami z dne 27. junija 1921. pismeno javno ofertalno licitacijo na dan 7. februarja 19 2 3. za dobavo raznih vijakov. Obče in posebne pogoje kakor tudi potrebni izkaz materiala dobivajo interesenti pri ekonomskem oddelku podpisane direkcije. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 8. decembra 1922. Št. 178/93/Vn.—1922. 1755 3—1 Razglas. Podpisana direkcija razpisuje na podstavi členov 82. do 86. zakona o državnem računovodstvu z iz-premembami in dopolnitvami z dne 27. junija 1921. pismeno javno ofertalno licitacijo na dan 5. februarja 1 9 2 3. za dobavo raznih medenih vijakov. Obče in posebne pogoje kakor tudi potrebni izkaz materiala dobivajo interesenti pri ekonomskem oddelku podpisane direkcije. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 8. decembra 1922. Št. 178/94/VIL—1922. 1754 3—1 Razglas. Podpisana direkcija razpisuje na podstavi členov 82. do 80. zakona o državnem računovodstvu z iz-premombami in do[>olnitvami z dne 27. junija 1921. pismeno javno ofertalno licitacijo na dan 9. f e -b r u a r j a 1 9 2 3. za dobavo raznega bakrenega in medenega materiala. Obče in posebne pogoje kakor tudi potrebni izkaz materiala dobivajo interesenti pri ekonomskem oddelku pođp'.une direkcije. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 8. decembra 1922. Dokler obstoje pokrajinske uprave, pazijo oddelki za socialno politiko glede izvrševanja nalogov ministrstva za socialno politiko in navodil generalnega izseljeniškega komisariata na nastopne izsclje-niške zadeve: 1. ) na delovanje področnih zastopništev pami-ških družb, kolikor se tiče izseljeniških poslov; 2. ) na promet izseljenikov in povratnikov v območju dotične oblasti; 3. ) sodelujejo po prejetih navodilih generalnega izseljeniškega komisariata pri zasebnopravni zaščiti glede zapuščin, zavarovanj in odškodnin po izvanevropskih državah v korist naših izseljenikov, odnosno njih rodbine v domovini; 4. ) sodelujejo po navodilih generalnega izseljeniškega komisariata pri vodstvu matičnih izpra-memb glede tujcev in državljanov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; 5. ) sodelujejo po prejetih navodilih pri vodstvu informacije o migracijski in gospodarstveni statistiki in naposled 0.) vzdržujejo tesne zveze z generalnim izseljeniškim komisariatom glede vseh izseljeniških stvari, poročajo temu uradu o vseh opazbah v območju dotične oblasti. Z likvidacijo pokrajinskih uprav preide ta poslovni obseg na velike župane posameznih oblastev. Glede pristojnosti prvostopnih političnih ([>oli-cijskih) oblastev pa odreja § 10. tega pravilnika to-le: § 10. Luška poglavarstva (odposlanstva), kotarska oblastva, sreska načelništva ali poglavarstva so prvostopna kazenska oblastva o vseli pregreških zoper §§ 35. in 30. zakona o izseljevanju. Pritožbe zoper razsodbe teh oblastev se morajo vročati neposredno generalnemu izseljeniškemu komisariatu kot drugostopnemu kazenskemu oblastvu; zoper odločile generalnega izseljeniškega komisar riata pa je dopustna pritožba na ministrstvo za socialno politiko, in sicer v zadnji stopnji. V vseh teh primerih je mogoče vlagati pritožbe v 14 dneh, ko se priobči razsodba, odnosino odločba. Prvostopna politična (policijska) oblastva morajo razen tega v svojem območju izvrševati naloge, omenjene v § 9. (točkah 1. do 6.) tega pravilnika. Glede njih sodelovanja pri izdajanju potnih listov se izda na podstavi § 8. izseljeniškega zakona posebna naredba ministrstva za socialno politiko. Vsa politična (policijska) in luška oblastva so opozarjajo, naj se čim prej seznanijo s citiranimi predpisi in naj se odslej v vseh onih izseljeniških stvareh, ki spadajo v pristojnost generalnega izseljeniškega komisariata, obračajo neposredno na ta novi urad, čigar sedež je za sedaj v Zagrebu (Kamenita ulica št. 15, telefonska številka 13-17), zlasti pa tudi v primerih, kjer so v takih stvareh dopisovali z oddelkom za socialno politiko pokrajinske uprave v Zagrebu. (Zakon o izseljevanju je bil razglašen v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo* pod št. 50/1922., pravilnik za izvrševanje zakona o izseljevanju pa pod št. 300/1922.). V Zagrebu, dne 25. novembra 1922. Načelnik generalnega izseljeniškega komisariata: dr. Adolf Čuvaj s. r. Razglas o začetku poslovanja generalnega izseljeniškega komisariata v Zagreba. Dne 25. novembra 1922. jo začel generalni izseljeniški komisariat s svojim poslovanjem. V zmislu citiranih zakonskih predpisov in svojega pravilnika je generalni izseljeniški komisariat drugostopno oblastvo v vseli izseljeniških stvareh, ki spadajo po § 4. pravilnika o ustroju generalnega j izseljeniškega kotnisariata v njegovo pristojnost. Št. 1624/22. 1756 Razglas. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani pr0(ia defekten angleški motorni plug »Caterpiller*, cenjen v sedanjem stanju na vsoto 115.325 K. Motorni plug je na ogled pri mehaniku Oktavijauu Chro-mem na Vrhniki pri Ljubljani. Kolkovane pismene ponudbe naj se vlože direktno pri gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo v Ljubljani do dne 15. januarja 192 3. V Ljubljani, dne 11. decembra 1922. Vladni komisar: dr. Rutar s. r. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.