___391    —
Zabavno berilo.
Kako so Belim Kranjicam bili zatrti črni
„repi."
Spisal J. Navratil.
„Ridendo corrigere moreš".
Leta 1828. prišel je bil sloveči Baraga iz Smartna t Metliko ,,duš past", ter prinesel sabo že gotovo „Dušno pašo'* (pismeno), ki je izišla na svet še ie dve leti pozneje v beli Ljubljani.
Ondaj so nosile Tile Bele K ran j ice še črne ,;repe", to je, črne iz volne tkane pase, razcepljene na obeh koncih na več prevoz, ki ao jim mahale zadaj od pripasanega pasa po belem dobro nabranem in kratkem krilu do  roba kakor — »rep."
Mahom iz prva bili so ti „repi" našemu rahločutnemu Baragi, kakor se je pokazalo, trn v peti; jako pisano jih je gledal, premda so bili črni, a ne pisani (s kakoršnimi se pasejo mnoge proste Kočevarke še dandanašnji).
Napovedal je 6 ni m, to je, črnim ženskim pasom na tihem vojsko, in začne premišljevati , kako bi se dala zatreti ta, po njegovih mislih grda šega.
Priljubivši se pobožni mož pobožnemu ljudstvu s pobožnim življenjem in z izvrstnimi cerkvenimi govori, — počel je v cerkvenih govorih najprej z rahlo besedo pikati črno spako na lepi beli ženski opravi, na posled pa oporainati svoje belo opravljene poslušalke, naj bi so iznebile tega nelepega , a povrh tudi dragega prirepka; — ali drugo nedeljo pridejo zopet vse., z repi v cerkev.
Vrli pastir, (ki pa ni mogel pri svojih ovč;cah trpeti repov), opomina in prosi na novo; — zahman. — Se nekoiikokrat je govoril bhdgl mož belokranjskim čr-norepkam s gorečo besedo ter jih milo prosil in pre-arČno roti!, naj se že odpovedč. .. . Črnemu nespretu. Slišal sem praviti, da je skrbni dušni pastir v svoji gorečnosti vpiei — vendar ne rabato, nego dobrohotno — ceJ6 te krepke besede, da se mora človek na vso moč približevati najvišemu bitju,  ne pa.... nemi živin L
Komu drugemu bi se bilo morda jako zamerilo tako prispodabljanje, — Baragi se ni.
„Zarisčile" so se, res da, vse pričujoče Bele Kra-njice, sramežljive, pohlevne duše; ali ko pride druga nedelja, —* primabajo ž njimi v cerkev... i stari repi.
Nijedna ni hotela biti prva, da bi popustila rep, — zato je ostalo zopet vse pri starem. — Iz tega se vidi, kolika je moč stari narodni šegi ali m vadi, in kako težko jo je izkoreniti.
Novica, kako preganja Baraga belokranjske črne repe, pa jih ne more pregnati, dospela je tudi na Krupo do tedanje gosposke. Sodnik P. G., velik veseljak (s katerim sem se seznanil kakih 14 let na to), nasmeje se, pomisli in reče sam sabo: ,}A samo z besedo se repi ne dajo izpodrezati.   To bode zdaj moja skrb".    - —
Drugo nedeljo zasede sodnik-veseljak konja in pri-jaše v Metliko še za časa, to je, še pred „veliko maso".
Blizu cerkve si izbere nekoliko bistrih dečakov, ki so čakali službe božje, jih povabi prijazno v bližnjo krčmo na „kupico vina". Kdo bi se branil iti s takim gospodom na kupico vina, i to dobrega, kajti gospoda ne pije „zavrelice"!
Smejoč in šaleč se idejo izbrani deČaki za njim v krčmo. Potem ko „ga" je imel uža vsak po kake tri ali štiri kupice pod klobukom, začne gosp. sodnik-veseljak veselim gostom natiboma besediti tako: „Zvedel sem, kako izpodrezujejo g. Baraga Belim Kranjcam črne repe, pa samo... z besedo, ali da jim jih ne morejo izpodrezati. Kako bi jih samo z besedo!? To se ne da tako; to se mora drugače. — Veste kako? Da vam povem! — Vnčtajte se v cerkvi polahko med ženskimi, katere stoje sredi cerkve, — zvezujte jih skrivaj trdno ž njihovimi repi od zadaj po dve — tri —• štiri... vkup, pa mislim, da ne bode drugo nedeljo ni-jedne repate več v cerkev. — Ali jezik za zobe! — Zdaj še „šentjanževico!" (veseljak natoči še vsakemu polno kupico ,,najboljega"), „potem pa hajd' na delo!"
392
Veselim „vragostrelom", po zavžiti sladki kapljici pa še vesele sim in drznejšim , ni trebalo velevati tega dvakrat.
Opravili so na to svoj posel v cerkvi (dokler so bogaboječe Bele Kranjice verno poslušale božjo besedo), natanko po veseljakovem nap6tka. Rss, da ni bilo to delo pobožno in na pravem mestu; — ali istina je, da se je takj godilo, in da je bito... uspešno. Kajti odhajajo po dovršeni službi božji iz cerkve, niso se mogle hrpe trdno z repi zvezane in zavozlane nikakor razvozlati in raziti, tako da ni bilo drugače, nego da so si morale še le pred cerkvenim pragom prehudo zavozlane repe ee svojimi zapdanitni ,,britvamiu raarezavati ali pa odrezavati na velik smeh gledalcem, — Lahko si mislite,  kako so se sramovale sramežljive Bele Kranjice.
Naglo se je raznesel glas o tej resnični zgodbi po vsi metliški okolici; in ko je prišla drug*, nedelja, prišle so v cerkev zopet i pobožne Bele Kranjice opasane s črnimi pasi, kakor poprej, — ali vse... brez repov, ki jim niso potem narastii nikdar več. Živ krat (razen omenjenih zamolklih dečakov) pa ni zvedel, kdo je prav za prav zatrl belokranjske č^ne „repe". Večkrat sem slišal za mladih nog praviti, da jih je... Baraga.
Pozneje sem se pa seznanil, kakor že vemo, se sodnikom veseljakom, ki mi je razodel o posebni priliki, da je to prav za prav njegova zasluga, ter mi pravil tudi na drobno vso to smešno, a vendar verjetno do-godbo. Zdaj, ko ga ni več zdavna kost pri kosti , razglašam jo sosebno B e l i m Kranj i ca m, da bodo vedele, kdo jih je oslobodil nespretnih črnih repov.