68. številka.
Ljubljana, v petek 26. marca
XIX. leto, 1886
Iihaja vsak dan anreter« iaimli nedelje in praznike, ter velja po pofltl prejeman 7,a av stri.jsko-ogerske dežele za vb« leto 15 gld., ta pol leta 8 gld., z« četrt leta 4 gld., jeden mesee 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za - s.- leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raćnaa m
10 kr. za mesce, po 30 kr. t)\ četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več, kakor poštnin« znafta.
po
Za oznanila plačuje se od čotiristopno petit- nifU'Jlo H kr., če le oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fte se dvakrat, in po 4 kr. 6« se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole franki rati. — Rokopisi s> ne vračajo. Uredništvo ini u pr a v ni štv o je v Rudolfa Kirbisa hiši, ^Gledališka stolbV Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
▼elja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za VBe leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4       — ,,
„ jeden mesec.......I   „ 40
Uprinm'litvo ,9Hiov. Karo/In**.
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i 28. marca.
V višjih krogih se je danes gibal avstrijski naš parlament. Z ministerskega mesta je govoril dve uri govorniška dika sedanje vlade dr. Duna-jewski, govoril je z levice dr. Herbst, prvak ustavoverne stranke, in z desnice je budget branil generalni govornik grof Rihard C l a m, izborni državnik in voditelj češkega pleniš va. Mej temi parlamentarci s staro slavo oglašal se je mlad poslanec, ki je komaj pogledal v parlamentarni svet. Za drom. Dunajevvskim je danes prvikrat govoril dr. Žaček, novoizvoljeni poslanec z Moravskoga, in dasi ima šele 32 let, dasi je bilo pretežavno, za govorom ministra-retorika pridobiti si krog poslušalcev, on je s svojimi izjavami vsacega prisilil, da je poslušal, on je izborno polemizoval z levico, da je vso zbornico očaral. Glas ima zmagovit in I prodirajoč, besedo polno rodoljubnega navdušenja, j Na tej narodnej moči je od srca častitati Čehom I moravskim in mi smo uverjeni, da bi narod naš slovenski imel in dobil več veljave, če bi se tudi v njegovem imenu in zanj tako govorilo, kakor smo čuli danes zastopnika Morava nov. Dr. Žaček ostalim trem slovečira imenom ni delal skaze, tudi njegova zasluga je, da se četrti dan letošnje budgetne debate sme prištevati najlepšim praznikom v državno-zborskem našem koledarji.
Prvi je tedaj danes govoril finančni miuister dr. Dunajevvski. Jasno je, zakaj se okolu njega stisne vsa zbornica, kadar koli ustane k beBedi, zlasti pa v budgetnej debati. On je desna roka sedanjega kabineta, „osobiti prijatelj" in organ grofa Taaffeja. Lota je že večkrat dejal, da dr. Dunajevvski razodeva nazore in pota vladajočega zistema. A ne samo to. Kakor vlani, bil je nekda tudi letos pred sejo v avdijenci presvetlega cesarja in dvojbe ni, da so njegove besede ob jednem misel presvetle krone. Z dobrimi razlogi je bila tedaj vsa zbornica napeta, kako bode letos minister označil stališče vladno nasproti ,parlamentu in teženju avstrijskih narodov. Predno je to bilo, zagovarjal je dr. Dunajevvski svoj budget proti ugovorom levice iz prejšnjih dnij, proti dru. Mengerju in Tomaszczuku. Tudi menj znamenitemu možu, kakor pa je sedanji naš finančni minister, bi se lahko posrečilo, razdreti in odstraniti letošnje levičarske napade na budget. Če so se računske stavbe  Plenerjeve in Ilerbstove v
prejšnjih letih razsipale  pod resnimi udarci ministrovega finančnega razuma, letos je dr. Dunajevvski, Mengerja in Tomaszczuka  odpravil tako, kakor da njijni ugovori niti vredni neso resnega in stvarnega pobijanja.   Dobre  dovtipe,  ki so prikazen trdnega samosvestja, jima je posvetil, to je bil po njegovem in po mnenji desnice najboljši zagovor. Prihodnjič si bode menda dr. Menger dobro premislil, predno bo trdil, da je na njegovej strani inteligencija, na desnici pa, od koder je bil vzet sedanji finančni minister, inferijornost doma. V drugem delu govoril je dr. Dunajevvski o notranjej politiki in o od-nošaiih državnega zbora. To neso bili taki glasovi, kakor vlani 1 Če je vladni govornik vlani dejal, da se bode kabinet v bodoče naslanjal na državnozbor-sko desnico, letos je pokazal, da se je vladno stališče nekoliko premaknilo bliže levice.   Ali je bila to le posledica izjav, da bode nemškoavstrijski klub glasoval azau budget, mari ima to več in globočjega pomena? Na drugej  strani je sicer poudarjal, „da vlado vodi nazor, da je Avstrija država mnogih narodov in da  izmej teh  nema nijeden gospodovati drugim," je dejal,  „da vlada, skrbeč za državo, mora iskati podpore od visoke zbornice, podpore od desnice", — »"-''"t Je uaglašal,   »vlada se ne more ozirati na vsak nazor posamezno skupine, ne zavoljo svojega stališča in državne posebnosti. Ona mora objemati celoto v prvej vrsti."   Uverja nas torej, „vimenu v s ekol i k ega minister stva korenito preudaršoga osnova svojega stanja in „raison d'Stre" te vlade, da bodo z isto spravol j ubi vestjo, z isto prijaznostjo in  ne glede na težkoče, ki se jim nastavljajo,  z isto potrpežljivostjo in vztrajnostjo, kakor doslej tudi posihdob upravljali državo, ker se n e m o rej o d rž a t i k onsti t u ci j o na lne šablone". Vlada ima tedaj svoja pota in od parlamenta si svoje hoje ne bo motiti dala. Pomirljivo je za nas,  da sedanja vlada načelno ne pripušča nemške nadvlade, toda. terjajoča za-se polnooblastje, zanikuje nam silo ustave in parlamenta, obsojuje sedanjo državnozborsko  desnico v stanje služkinje, ki ne sme imeti nobene  samostojne težnje in potrebe.  Minister je koncem  svojega govora izjavil, da bode vlada dosegla dobre gospodarske razmere in spravo vseh strank s pomočjo večine, ki naj „prav domneva svoje stanje in svojo bodočnost." To se pravi: desnica,  služi i čuti! Iz velevažnega govora Dunajevvskega se tedaj lahko posname istina, da se upliv večine ne množi, da njena veljava ne raste in da bodo le dobre koncesije tudi bodoče plačilo njene   požrtvovalne službe. Vse to je bržkone  neposredna  posledica tega, da se je del opozicije, glasujoč za budget, približal vladi; pričakuje pa levica še drugo posledico tega svojega približanja, da se namreč trgovski minister vzame od njene zaloge. Vlada nad strankami bode sedaj pa sedaj vlada brez strank, brez parlamenta. Desnica je Dunajevvskemu burno ploskala in mu po svojih voditeljih častitala; veliko tega odobravanje pa je zaslužila znana divna retorika.
Za finančnim ministrom govoril je dr. Žaček, odvetnik iz Olomuea. Svoboda in narodnost sta tu imeli navdušenega krasuorekega zagovornika. Iz razmer moravskih, pa tudi slovenskih je dokazoval, kako malo so bili liberalni levičarji, ko so imeli v svojih rokah vlado, iu kako so smešne trditve, da je zatirani živelj nemški, kjer si bodi v Avstriji. Prav krepko je tudi zavračal prejšnje govornike na levici. Kakor smo že dejali, govor ta je bil jeden izmej najkrasnejših in govornik odlikovali z nenavadnim častitanjem od vsekoliko desnice.
Bil je potem ukrenen konec debate in gene« ralni govornik z levice se je oglasil dr. Herbst. Bolezen mu je skrčila glas in v obraz utisnila nekoliko žalobe. Ostro je govoril proti vladi, a ven-der ne tako krepko, kakor v prejšnjih prilikah. Staro sovraštvo do Čehjov.ga je gnalo od stavka do stavka. Povedal ni novega nič, tudi je po starem še poudarjal svoje „avstrijsko srce." To menda sploh ni všeč njegovemu mlajšemu zarodu „v nemško-narodnem klubu," ki je koncem govora bolj zastran pijetete in usmiljenja ploskal dr. Herbstu, kakor pa da bi ga hotel Še zmatrati voditeljem Nemcev.
Generalni govornik desnice je bil Rihard grof C 1 a ni - M a r t i n i c , ki je z državniško mirnostjo branil stališče desnice in njeno teženje, ko-nečno pa priporočal zmernost v narodnih težnjah. Govor, ki bržkone Mladim Čehom ne bo ugajal, ker ni dovolj poudarjal narodnega in državnega prava češkega, bil je od desnice žiro odobravan in s ploskanjem odlikovan.
ijj Konec seje ob uri. Prihodnja seja jutri s poročilom dra. Mattuša o budgetu in s pričetkom specijalne debate.
Govor državnega poslanca Bož. Raiča,
govorjen dne 19. marca 1886 v državnem zboru.
(Po t s »opisnem zapisniku.)
Konec.
Zakaj se ni tako ravnalo z drugimi narodi? V členu XIX. drž. osn. zakonov ne nahajam za Slovence nobenega posebnega pridržka, pač pa besede: »Država pripoznava jednakopravuost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenji."
Sedanji uzvišeni deželni glavar štajerski izra-ril Be je v zadnjem zasedanji: „Jednako pripada le istoveljavnim". Prav lepo. Prav čeden in zanimiv komentar ravnopravnosti, po državi zajamčene. Da bi istoveljavni za manj veljavne plačevali davke, dajali vojake in gojili rednosti, bi ta izrek imel še kaj zmisla, a po današnjih razmerah je to le oholost, izvirajoča pač iz plemenitega, a glede pojmov motnega vira. Jednaka bremena, jednake pravice, a niti privilegovanih kast, niti privilegovanih narodov v Avstriji! (Pohvala na desnici.) Jednake pravice za vst! Ne „dii raajorum gentium", ne „dii mino-rum gentium"! Na gimnazijah v Celji in Mariboru so učitelji večinoma tujci, mej njimi se je nahajalo in se še nahaja fanatikov ščuvalcev, o Čemer nas poučujejo najnovejši dogodki na Celjski državni nadghn-naziji.
Slovencem vkljub nastavil se je na gimnaziji v Mariboru ravnatelj, ki kakor znano pri vspreje-manji slovenskili učencev s poudarkom naglasa, da se bode slovenskim učencev, ki se upišejo za Nemce, obiskovanje šole dve do tri ure na teden olajšalo.
Ali ne meri to jedino le na razuarodenje slovenske mladine po e. kr. državnih uradnikih na račun davkoplačevalcev? Tudi so na istej gimuaziji, kakor je bilo citati, v letu preteklem nastavili žida profesorjem (grozno! in veselost na levi), ako-ravno bi vsled pogodbe, ki jo je 19. marca 149(1 Maksimilijan I. na prošnjo deželnih stauov štajerskih v nSchvvitbisch-\Verden-u" izdal, ne smel noben žid v Štajerskoj bivati. Takrat dal se jim je rok da sv. treh kraljev 1497 (veselost na levi.) Diploma slove (čita:)
Dieselbe unser Jtidisebait allenthalben aus doni. .. Laude Stever in ewig Zeit geurlaubt und Bchierst klinftig auszutreiben zugesagfc," za kar 1
so deželni stanovi štajerski 38.000 funtov vinarjev plačati morali. (Veselost na levi.) Po mojem mnenji se ta skoro 400 letna pogodba po državnih osnovnih zakonih ni razveljavila. (Ironični klici; Prav dobro! in smeh na levici.) Pogodbe morajo se odkupiti, nikdar pa ne jednostavno in jednoitransko odpraviti. (Smeh Ha levi.) Tako daleč zlorablja visoko c. kr. naučno ministerstvo našo popustljivost in našo potrpežljivost.
Čudna je prikazen, da na vseh treh gimnazijah na dolenjem Štajerskem zgodovinarji z navadno kvalifikacijo kot ravnatelji poslujejo, kar gimnazijskega pouka gotovo ne pospešuje, pospeševati ne more. Kje je tu znanstvena in pedagogičua nadmoč (veselost na levi), ki se v organizacijskem načrtu iz 1849 1. od avstrijskih ravnateljev zahteva ? Kje naj se bodoče naše razumništvo mika, ako se nam ne privošči niti jedna gimnazija s slovenskim učnim jezikom ?
Kje naj si bodoči uradniki, medicinci, duhovniki, pisatelji itd., ko nedostaje slovenskih gimnazij, temeljito priuče slovenščini? Dokler minister« ptvo gimnazij po slovenskih pokrajinah ne postavi na naravno podlago, tako dolgo je na stališči nezakonitosti in nam dela krivico  v obliki nasilstva.
Mariborsko učiteljišče ima namen, vzgajati bodoče ljudske učitelje in odgojitelje slovensko mladeži. Zaradi tega morala bi se kandidatom dajati prilika, da si potrebno spretnost in pravilnost v slovenskem jeziku za vse učne predmete pridobe. Dosle to ni bilo možno, ker so se vsi predmeti, izintši pouk v slovenščini, prenašali v nemškem jeziku.
Odgovarjajo v 7. dan decembra 1885 stavlje-nej interpelaciji, tikajoči se učiteljišča Mariborskega glede nove ministerske naredbe o poučevanji slovenščine, zagotavljal je sicer zastopnik vlade, da se veronauk poučuje v materinem jeziku gojencev slovenske narodnost1, in ravno tako tudi uvajanje v prakso. Tu se mora kljubu c. kr. vladnega zastopnika omenjenej izjavi resnici na ljubo konstatovati, da se veronauk na učiteljišči Mariborskem izključno v nunščini, nikdar pa v slovenščine ne predava (čujte! čujte! na desnici) in da je jpeljana le nemška učna knjiga, ne pa slovenska. Uvajanje v prakso vrši se v slovenskem jeziki v toliko, da je gojencev učna poskušnja v tem jeziku.
C. kr. namestnik za Štajersko rekel je v deželnem zboru štajerskem odgovarjajoč na neko interpelacijo: „Uradniki na dolenjem Štajerskem znajo vsi slovenski." No, „Slovensko politiško društvo" pokazalo je 1884 1. razmere tako: 38 uradnikov je, ki so slovenščine zmožni v jeziku in v pisavi; 55 uradnikov zna slovenski samo govoriti, <S9 pa je ta-cili, ki slovenski prav nič ne znajo. (Čujte! na desni.) Ti slučaji uče, da se vladni zastopniki v svojih odgovorih ne drže vsakikrat resnice.
Kar se tiče Mariborskega učiteljišča, je Že državni zbor v aprilu 1880. leta sklenil, da se upelje slovenski poučni jezik, kolikor dopuščajo naučna Bre,dstva; in v letih 1884 in 1885 je državni zbor izrazil željo, da .se izvede omenjeni sklep.
Slovenski poslanec dr. vitez Tonkli interpelo-val je letos v budgetnem odseku naučnega ministra, kaj misli storiti s tema dvema resolucijama. Odgovor naučne najvišje uprave me je jako potrl. Dovoljujem se še jedenkrat v plenarnej seji visokega državnega zbora vprašati c. kr. naučno ministerstvo, ako misli uvesti ;;a srednjih šolah in učiteljiščih v krajih, kadar bivajo Slovenci, za učence slovenske narodnosti slovenski poučni jezik v zmislu gori omenjenih sklepov državnega zbora in člana XIX. dr Žavnih osnovnih zakonov?
Točni odgovor brez dvomljivega izraza, po možnosti" mi bode za merilo za moje daljno postopanje v državnem zboru.
Naše ljudske šole stoje na protinaravnem in protizakonitem stališči, katero so prouzročili in uveli naši narodni nasprotniki v sporazumljenji z vlado.
Po § 1. zakona z 2. maja 1883 je namen ljudski šoli sledeči: „Ljudska šola ima nalog, otroke nravnoversko odgojevati, razvijati njih duševne zmožnosti, jih izobraziti v znanjih in spretnostih, ki so potrebna za življenje in dajati podlago za izgojo koristnih ljudij in društvenih članov."
Naši južni sosedi, Hrvatje imajo čisto hrvatske šole, Nemci čisto nemške brez druzega dežel nega jezika,  in to tudi prav pri našej meji; v laških Tirolih so čisto laške šole brez vsakega postranskega obtožila. Po propisu zakonov, pedagogike
in zdrave pameti dovoliti bi se morala ta dobrota tudi Slovencem.
Z velikim naporom delajo na to, dc se nemški pouk, kolikor se tla, razširi v naših ljudskih ffolah, da hofte se celo v škodo maternetnu jeziku učencev uvesti nemški poučni jezik na vseh ljudskih šolah, kar s« je žalibog že na mnogih Ijod-skih šolah zgodilo.
Kdo so oni faktorji, ki tako škodljivo stvar zahtevajo in podpirajo?   Največ vladni organi, ka kor na Štirskem deželni šolski sovet, deželni šolski nadzorniki, okrajni Šolski nadzorniki, okrajni glavarji kot predsedniki oknjnih Šolskih sovetov.
K temu se pridruži na Štirskem nemški deželni odbor. Slovenci na Štirskem broje 467.000 prebivalcev in nemajo v deželnem odboru nobenega zastopnika, če tudi bi morali po Številu prebivalstva dva imeti.
Tuji profesorji in posamezni usiljenci, ki so se naselili in udomačili na Štirskem, so samo elementi, kateri ne poznajo niti slovenskega naroda niti njegovega jezika.
Vsi našteti in še vsi drugi nasprotniki, z malimi izjemami, še nemajo niti pojma o slovenskem glagolu, pa hočejo soditi naš jezik!
Nevednost ad hoc je slepi, zato sovražijo in zaničujejo vse, kar jim ne ugaja. Namen naših nasprotnikov je pripraviti slovenska tla zase in za svoje naslednike ter popolnem uničiti slovenstvo na Štirskem, Koroškem in Primorji. Zato se odstranjujejo slovenski profesorji s Štirskega, prestavljajo slovenske učne moči in uradniki na Kranjsko in njih nadomestujejo na Slovenskem Štirskem s tujci in eksotičnimi lačenbergerji. Vlada dela hitro v zvezi z mogočnim in raznim birokratstvom na to.
§. 39 zakona za Štirsko z 8. februvarja 1869 pravi: Jeden deželnih šolskih nadzornikov mora biti popolnem vešč slovenskega jezika."
Ta paragraf se pa vzlic mnogobrojnim pritožbam trdovratno prezira in ignoruje. Morda vlada ne pozna tega /akona? Sramotno zadosti, ako ga ne pozna, a še slabši je, ako ga pozna in trpi ter podpira sedanje nezakonito stanje!
Škofe nam odtujejo, da bi v zvezi ž njimi raznarojevali slovenski narod; da še več odlikujejo posamične osobe, morda z dobrim namenom, morda pa tudi ne.
Tu gre za nek dogodek v Ptuji. Poštar je bil tožen, da ni odpošiljal pisem s slovenskimi naslovi ali s slovenskim nazivanjem kraja. Na tožbo je dobil ukor.
Toda kaj se jo zgodilo ? Čez nekaj mesecev bil je odlikovan, a kmalu potem se je pokazalo, da je eraru izneveril 13.000 gld. (Čujte! Čujte! na desnici.) Ravno tako je bilo v nekaterih druzih slučajih. Jaz le toliko rečem, korupcija se širi od zgoraj : piscis a capite foetet. Di uge osobe se pa, ako se le malo pregreše, eksemplarično kaznujejo. Naši zatiralci se pa odlikujejo, ako nasprotujejo državnim osnovnim zakonom. Ja Bauer, das ist etvvas ande-res — quod licet Jovi, non licet bovi.
Ponavljam: Slovenci zahtevajo od visoke c. kr. vlade (čita) :
1, Da se popolnem izvede zgoraj omenjena resolucija, ki se tiče učnega jezika na gimnazijah in učiteljiščih v slovenskih pokrajinah.
2, Slovenski jezik, materni jezik učencev poučuje naj se na gimnazijah po organizacijskem načrtu iz leta 1849, stran 145. Tu se pravi (čita): „V slučaji, da je materni jezik učencev slovanski, se mora v I. in II. razredu slovanščina poučevati po 4 ure, v III. in IV. po 3, na zgornjej gimnaziji v I. razredu po 2, v II., III. in IV. po 3 ure na teden.
3. Na ljudskih šolah je slovenščina poučni jezik skozi vse razrede po vseh slovenskih pokrajinah.
4. Nadzorstvo humanističnih predmetov na spodnještirskih srednjih šolah naj se izroči strokovnjaku, ki je tudi zmožen slovenščine, z» slovenske ljudske šole naj se tudi imenuje slovenskega jezika zmožen Šolski nadzornik, v katerega bode narod mogel imeti zaupanje. Nadalje: slovensko uradovanje po slovenskih pokrajinah in razpis in novo name-ščenje vseh dosedaj protizakonito nameščenih učiteljskih mest.
Da se te zahteve uresničijo, opravičeni smo zahtevati po zakonu. Ako je vlada voljna ustreči tem zakonitim zahtevam, dobro, storila je svojo dolžnost. Ako pa ne, morali bomo po tem urediti
svoje postopanje v parlamentu. Utegnilo bi se celo pripetiti pri sedanjem britkem m obupnem položaji da bi slovenski narod odrekel davke in vojaške novince, kajti Slovenec kot avstrijski državnik ne daruje denarja in krvi državi, da bi ostal brez pravic ter bil nazadnje uničen, ampak da uživa vse . . .
Predsednik (mu pretrga besedo): Opozoriti moram gospoda poslanca, da po opravilnem redu ni dovoljeno čitati govora.
Raič (nadaljujoč): Da, ko bi mogel tukaj v materinem jeziku govoriti, bilo bi drugače. Rekel sem tedaj: da uživa vse zakonite in ustavne pravice in dobrote. Kakor Se rečeno, glasoval bode za državni proračun. (Dobro! na desni.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 26. marca.
Praški mestni zbor je izrekel ecNlcim državnim poslancem svoje zaupanje, ker so že v prvem branji glasovali proti Scharschmidovemu predlogu in izrekel nado, da bode Češki klub vedno varoval pravice češke narodnosti in češkega kraljestva, ker je v interesu dežele in države, ne da bi pri tem škodoval družim narodnostim. — Češki listi so jako zadovoljni z govorom kneza Lichtensteina, ker se je izrekel za češko državno pravo v državnem zboru, samo to jim prav ne ugaja, ker ni popolnem odobraval, da bi tudi nemški uradniki morali biti vešči obeh deželnih jezikov. — češki listi nagovarjajo narod, da bi pošiljal peticije na deželni odbor, da se razstavi ob osemstoletnici krone sv. Vaclava češka krona in insignije kronanja v starej mestnej hiši ali a v cerkvi sv. Vida, da je lahko vsak patrijotičen )eh ogleda.
%r u mije države.
SrlisUa ministerska kriza še ni rešena. Ga-rašanin hoče sicer na vsak način odstopiti, a kralj ne ve koga bi imenoval njegovim numestnikom. Misel, da bi se poklicalo koalicijsko ministerstvo, sestavljeno iz vseh strank, se je žc opustila, ker se z radikalci in liberalci ne more doseči nikako spo-razumljenje. Govori se, da se bode poklicalo uradniško ministerstvo s Kristieem na čelu. Vse lahko mogoče, toda tako ministerstvo ne bode koristno za deželo. Kakor je znano, je Kristić najbrezobzirnejši srbski politik. Kralj ga bode najbrž zato poklical, da bi zatrl vsako svobodno gibanje naroda
V llusijl se poslednji čas p >sebno zanimajo za ohranenje pravoslavja. Sveta sinoda namerava odposlati v Carigrad in Atene svojega kancelijskega ravnatelja, da hi deloval proti temu, da Bolgari in Grki ne prestopijo h katoliškej veri. Nekateri listi se pritožujejo, da se pravoslavna cerkev od strani katoliških duhovnikov zatira na Litavskem in zahtevajo, da naj vlada kaj stori proti temu. „Moskov-skija Vjedomosti" vedo pa povedati, da se pravoslavna cerkev zatira v Bosni in Hercegovini in zahtevajo, da se odpokliče sedanji ruski konzul v Se-rajevem, ker ničesar ne stori proti kakemu postopanju oblaste v — Car letos ne bode odpotoval v deželo Turkomanov, četudi že mnogo stanejo priprave za to potovanje. Zaradi važnih zadev car letos ne more odpotovati za dalj časa v Azijo. — „Moskovskija Vjedomosti" priporočajo, da naj se odstranijo vsi poljski uradniki pri železnicah na Rusko-Poljskem. Ta list misli, da se te strategično važne železnh - ne smejo pustiti v rokah državi sovražnih Poljakov, ker sicer bi vse trdnjave v ten krajih Rusom nič ne koristile, ko bi železniški uradniki v vojni pomagali sovražniku.
OdnoŠaji mej Turčijo in Perzijo, k: so bili poslednji čas preeej napeti, so se zopet /boljšali, kar se je pokazalo s tem, da je šah podaril princem turške cesarske rodbine rede solnca in leva, sultan pa Šahu Nišam-lmtiuzki red. Poslednji red nese v Teheran maršal Nusret paša.
Delavski izgredi v ISelgiji se vedno Širijo in naraščajo. Po vseh tovarnah in premogovnikih okrog Ltitticha so delavci ustavili delo. V Cocherillovi tovarni v Seraingu, v katerej je bilo 5000 delavcev, je tudi navstal štrajk. Delavci so jako razkačeni na Častnike, ki se poslužujejo revolverjev, dočim vojaki navadno streljajo v zrak. V Flamellu so zaprli 30 osob. V Veriersu, Huyi, Gentu in Charleroi-ji je mej delavci velika razburjenost, 27 razgrajalcev so že izročili sodiščem. Jeden je že obsojen na 6 mesecev ječe in 200 frankov globe.
Opozicija proti Gladstonovim predlogom zastran rešen j a irskega vprašanja vedno narašča. Vsi angleški dnevniki razen „DaiIy News" in „Pali Mali Gazette" pobijajo Gladstonove predloge. Sedaj je že skoro dvomljivo, da bi Gladstone za svoje predloge dobil v zbornici večino, vsekako bode pa moral svoje predloge nekoliko premeniti.
Dopisi.
B—e— Iz JPlovdlva 14. marca. [Izv. dop.] Po šestmesečnem burnem stanji vrnil se je blagodejni mir v deželo. Veseli se ga vsak, ker mir je potreben posebno mladim državam, da se mogo raz-
vijati, a m i r je umesten in zaslužen posebno za Bolgarijo, katere) ae mora priznati, da je vojni „in-termezzo" uporabila skozi in skozi v svojo korist, ter dosegla v šestih burnih mesecih več, nego v šestih letih svojega mirnega življenja.
Ako velja za veče države prišlo vica: „si vis pacem, para belluin", to za.manjše države ne more veljati. To tudi dobro uvidevajo Bolgari; oni hote mir uporabiti za uvedenje notranjega reda v državi; a kar se tiče zvunanjosti, obrnjen je njih pogled na to, kako in kje bi si pridobili zaveznikov ter iskrenih prijateljev.
Za časa brig in težav, posebno dokler je trajala vojna, spoznali so Bolgari, kje so njihovi pravi prijatelji, koji jim žele dobro in jih ne zapuste ni v težkih trenotkih, nego jim pomagajo vsaj s tolažimo besedo in s podbujo k vztrajnosti pri blagem podjetji. Kot take so se pokazali posebno avstrijski Slovani. Zdaj, ko je došla prilika Bolgarom, da so jim zahvale za dokaze sočuvstva in prijateljstva, prinašajo jim kot podarek od svoje strani povrh zahvale Še bratsko desnico, želeč, da stopijo ž njimi v jeden krog, da napravijo z njimi zvezo bratstva in prijateljstva v besedi in dejanji za prihodnje čase!
To je gotovo lepo in dolžnost, a tudi notranje prepričanje vsakega iskrenega Slovana je, tako priliko upotrebiti ter bratsko desnico v svojo roko stisniti, pa dobrej besedi dober odziv dati.
V včerajšnji številki .Trnovske Konstitucije", katera je glasilo denašnje vlade bolgarske, čitamo v tej zadevi prezanimiv uvodni članek, iz katerega Vam posnemam sledeče glavneje stavke:
„Avstro-ogerska iztočna politika bila je do sedaj škodljiva za naše narodne interese. Samo ob sebi se pojavlja vprašanje, kako so mogli Slovani v Avstriji in Ogerskej dopuščati to toliko ubij-stveno politiko za nezavisnost in razvitje balkanskih skih držav v obče in zajedno s tem tudi zanemarjati svoje dobro razumljene interese? —Da si moremo objasniti ta dosta čuden pojav m da dokažemo naše zbiiženje in s por az umi jen j e ž njimi, treba najprej pripomniti minuli in sedanji položaj Slovanov v obeh polovinah te monarhije."
Potem se razpravlja v glavnih črtah zgodovina avstrijskih kabinetov Hohenvvarta in Taaffeja ter odnošuji Čehov, Poljakov, Slovencev in Hrvatov nasproti njima in se nadaljuje tako:
»Blagovoljnost, katero pokazuje cesar grofu Taaffeju, — in brez njegove blagovoljnosti Slovani ne bi mogli dobiti veČine v Dunajskej zbornici pri današnjoj avstrijskej konstituciji — svedoči, da cesar želi, da bodo Slovani v Avstriji zadovoljni.
„Ni treba dvomiti, da je ti okret v notranjej avstrijskej politiki postal po uplivu in svetu kneza Bismarcka, kojega organi se obnašajo od tačas ne samo prijazno proti ministerstvu Taaffejevemu, katero podpirajo najbolj Slovani, nego se celo osme-ljujejo obsojati naravnost početja nemške opozicije. Zatorej je javno, da Bismarck drži za zgodno in koristno, ako obstoji v Avstriji sedanja Slovanom prijazna viada ter da jo treba podpirati, akoravno je osobno protivnik Čehom in Poljakom. Tudi ne treba dvomiti, da je imela Dunajska vlada pri tej svojej politiki, narekovanej po njenem hrepenenji proti vztoku, na umu, odstraniti vsako nezadovoljnost mej svojimi slovanskimi podložnimi, da bi mogla potem z njih pomočjo razširiti svoje meje in upliv na balkanskem poluotoku."
„Pri teh okolnostih zdelo se je Slovanom potrebno, izogibati se vsakemu umešavanju v vnanjo politiko Avstrije, da ne izgube blagohotnosti Dunajskih dvorskih krogov in vsemogočnega nemškega kancelarja."
Potem govori o če s kej in poljske j protivnosti glede avstrijske politike, katera se je začenjala razširjavati na jugu. Čehi so bili proti razširjevanju, a Poljaki za - samo da se ne dopušča ruski upliv v teh deželah. „A sedaj se je izgladila ta protivnost, odkar se je p ro g 1 as i 1 o z j edin en je obeh bolgarskih dežel, sedaj ko smo dospeli do tja, da smo se osvobodili ruskega upliva, in smo dokazali pred celim svetom, da smo v stanji delovati kot samostalen narod brez vsakega pokroviteljstva."
»Ne manje sočuvstveno, kakor češki in poljski časopisi, oglašali so se glede našega zjedinenja tudi drugi časopisi cislitavskih Slovanov."
»V Translitaviji ima bolgarski narod na Hrvatih že svoje dokazane iskrene prijatelje. Hrvatski narod, čegar „bolšinstvo" si predstavljava
strank prava, je že od davna soznaval potrebo zbliženja in sporazumljenja z našim narodom. Od
dne do dne vse bolj in bolj 8e ukorenjuje v obeh narodih prepričanje, da njih obči interesi, njih uloge, katere so poklicani igrati v prihodnje, zahtevajo, da delajo zajedno roko v roko."
„V obče iz časopisov in iz poslednjih odzivov vseh slovanskih narodov v Avstro-Ogerskej monarhiji, izvzemši Srbe, vidi se javno njihovo so-čuvstvovanje do našega naroda in do njegovih teženj. Zatorej, osnova za naše zbiiženje ž njimi je pripravljena, posebno pa s tremi najvažnejimi slovanskimi narodi v Avstro-Ogerskej. Potrebno je sedaj samo, da si podamo bratski roke ter da se sporazumemo za jedno obče delovanje za ohranenje slovanskih interesov, kakor v Avstro-Ogerskej tako tudi na balkanskem poluotoku. Prvi in najvažneji naš akt mora biti ta, da se postavi meja ekspanzivnoj avstrijskej politiki na vztoku, in da se zameni ta z drugo bolj koristno in jednako prijateljsko vsem narodom in državam na balkanskem poluotoku. S tem se bode zadal prvi in najsilneji udarec razširjajočim se protislovanskim težnjam avstro-nemške zveze."
Tako se konča članek „Trnovske Konstitucije" kateri je vreden, da ga premisli in da si ga v srce utisne vsak Slovan, a posebno tudi Slovenci kot „antemurali" proti navalom zapadnih naših vkup-nih neprijateljev.
Za danes še dostavljam, da se misli osnovati tukaj tudi posebno glasilo (vestnik) za vsa tri omenjena južnoslovanska bratska plemena, pisan v treh narečjih, s programom: pospeševati mejsobno spoznavanje, gojiti zbližavanje in zagovarjati zvezo bolgarsko-hrvatsko-slovensko. Več o tem ob svojem času.
I« ligaškoga okraja 24. marca. [Izv. dop.] Znano je, kako so vsestransko v novejšem času peča visoka vlada z vprašanjem o zasajenji Krasa in sploh ozemlja na Notranjskem. Mnogo je posestnikov, ki se hvalevredno trudijo vsako leto po več tisoč drevesec po praznih prostorih zasaditi, vendar je pa mnogo tudi tacih ki te potrebe dovolj še ne uvidevajo. Visoka vlada pa je zato nastavila pri okrajnih glavarstvih gozdne nadglednike, katerim je izročena skrb gledati na modro gospodarjenje z gozdi in poučevati ljudstvo o pogozdovanji.
Na to dolžnost pa je gozdni nadglednik Logaškega okraja kakor se splošno kaže popolnoma pozabil. Ta gospod ljubi menda vse drugo bolj, nego gozd. Ne misleč na dolžnosti svojega poklica išče le vsakeršnega kratkočasja. On hoče biti povsod, kjer ga treba ne bi bilo, le v gozdu ga ni, morda zato, kjer ondu ni takih ugodnostij, kakerš-nih je on va.en, katere so mu že postale navada, železna srajca.
Redko kedaj boš, dragi bralec, zvedel, da hodi ta Čudni gozdni nadglednik po svojem pravem opravilu. Kdor ima priliko njegovo početje in dejanje opazovati, ne more drugače misliti, nego da je plača njegova v primeri dela previsoka, v drugi razmeri pa zopet prenizka.
Prav srčno želimo, da bi se v tej zadevi kmalu kaj predrugačilo, bilo bi v korist dotičniku samemu, kakor tudi blagru občine. Toliko za danes. Ko bi pa te dobrohotno pisane opomnje, ne imele nobenega upliva, pisali bodemo razločneje, ker ne bodemo dalje dopuščali, da bi po malomarnosti naši gozdi, ž njimi pa tudi naša občina škodo trpela.
Domače stvari.
— (Shod volilcev II. razreda) je jutri zvečer ob 7. uri v čitalnični dvorani.
— (Shod volilcev III. razreda) bil je včeraj dopoludne ob 11. uri. Došlo je 32 volilcev. Gosp. dr. Zamik, ki je shod sklical, pozdravil je volilce in predlagal predsednikom g. Vale nt inči č a, kateri je vzklikom vsprejet, volilce nagovoril in jim potem predlagal kot kandidate dr. V. Zar-nika, Iv. Hribarja in A. Klein a. S temi kandidati bili so vsi volilci jako zadovoljni, poudarjajoč, da se z dosedanjim delovanjem omenjenih gospodov popolnem zlagajo in je prosijo, da bi zopet mandat prevzeli. Pri glasovanji vsprejeli so se vsi trije kandidatje jednoglasno.
— (Slovensko gledališče.) Jutri v soboto predstavljala se bode v drugič igra „Robert in Bertram", nadejati se je še obilnejšega obiska
nego prvi pot, kajti sodeloval bode ta večer priljubljeni pevec gosp. Ivan Meden, ki je prevzel nalogo stražnika; obeta se nam tedaj jako zabaven
večer.
— (Darilo.) Deželni gozdni nadzornik gosp. Goli, podaril je mestu Ljubljanskemu 150 lepih različnih dreves za Tivolski park, za kar mu gre hvaležno priznanje. G. Bezlaj, nadzornik cesarske drevesnice, prevzel je pa radovoljno nadzorstvo pri presajanji podarjenih dreves.
— (Umrl je včeraj, kakor razvidno iz tele legrama v Martinjaku pri Kviškem na Goriškem g. J. Simčič, finančni koncipist Pokojnik bil je za svojega bivanja v Ljubljani jako priljubljen v pevskih in v vseh narodnih krogih in obče se bode obžalovalo, da je prerana smrt pokosila nam izredno krepkega moža in izvrstnega narodnjaka v najlepši moški dobi. Lahka mu zemljica !
— (O dr. vitezu Miklošiči) priobčevali so češki in nemški listi vest, da je nevarno obolel. Ker smo iz teh virov tudi mi zajeli, zdi se nam dolžnost, da priobčimo, kar se nam iz popolnem gotovega vira z Dunaja piše: Poročila o Miklošičevi bolezni so popolnem izmišljena. Najboljši dokaz njegovega še zmirom krepkega zdravja so — predavanja, katera tudi te dni opravlja. Tudi o naj • manjšem pešanji njegovih raočij in izredne delavnosti se ne more govoriti.
— (V Gorici) 25. marca: Danes zjutraj ob 10. uri je tukaj umrla grorinja Chambord. Goriško mesto jo bode močno pogrešalo, ker je bila pokojnica velika dobrotnica mestnim ubogim. Pravijo, da je do 12.000 gld. razdelila vsako leto. Bivala je tukaj redno po pol leta z večjim spremstvom in po njej so lepi denarji ostali v našem mestu. Položili jo bodo poleg soproga v rakev na Kostanjevici.
— („Glasbena Matica") priredila nam je včeraj javno skušnjo, ter v ta namen najela prostorno redutno dvorano, ki je bila pa včeraj se pretesna, kajti parter in galerija bila sta natlačeno polna in dasi ni bilo ustopnine, se je ven-der rado volj ne ustopnine nabralo okolu gld. Spored bil je jako obširen, a izvajal se jo tako ročno, da je bilo vseh 18, deloma precej razsežnih točk v poltretji uri končanih.   Ni nam možno pe-
j čati se podrobno s točko za točko, zatorej naj za-! dostuje, da jo vse bilo jako dobro in da ie bila ta j javna skušnja podobna pravi pravcati akademiji. J Gojenci „Glasbene Matice" okolu 140 na številu i skazovali so se na glasoviru, na goslih, na violi j in v petji. Na glasoviru odlikovali so se: I. Do-leneo, O. De v, Ana Moos, Luiza Moos, M. Moos, K. Seunig, I. Luckman, T. Jeršan, S. Dol ene c, M. Dolenec itd., posebno pa šesto-I šolec O. De v, ki je zlasti v koncertni transkripciji (Gounod-Joel) pokazal žo prav lepo spretnost in precejšnjo tehniko. Na goslih I. Kos, B. Vodušek, sploh pa se mora priznavati, da je vsaka točka bodisi 4- ali 8-ročno sviranje na klavirji, bodisi godba na goslih in petje v zborih, kazala izvrstne vspehe gojencev in gg. učiteljev: Janušovski, Razinger, Stegnar. Kar se tiče petja, peli so se vsi zbori jako dobro in občinstvo bilo je kakor pri „Majnikovi pesmi" in Abtovem „Poletnem času", pri katerih se je kazala milina ženskih glasov, tako tudi pri Antona Foerster-je vem moškem zboru „Samo" in istega mešanem zboru „ Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij," kar oduševljeno. Posebno pa moramo omeniti krasnega zbora dr. B. Ipavca „Leži polje". Včeraj čuli smo to skladbo prvikrat, a zdela se nam je toli lepa, da jo živo priporočamo vsem mešanim zborom. Kot zadnja točka pela se je Havdnova vele-častna „Cesar&ka pesem", katero je vse občinstvo stoje poslušalo. Mej občinstvom, katerega je bilo gotovo do 700, videli smo deželnega predsednika barona \Vinklerja, župana Grasaellija, cesarskega svetnika Murnika in več drugih dostojanstvenikov. Vspeh včerajšnje javne skušnje bil je popolen in pomnožil je v občinstvu itak že jako živahne simpatije za „Glasbeno Matico", katerej tudi mi kličemo: Vivat, floreat, crescat!
— (Steber Slov. Bistriškega nem-Čurstva,) Rasvvoschegg, stal bode — kakor se nam poroča — 10. aprila na novo pred Celjsko sodnijo, zatožen zaradi zločina javnega nasilstva, ker je ob času volitev v državni zbor narodnjaka g. Kresnika iz Črešnjevca zaprl, da ni mogel v Maribor k volitvi. Prvo sodbo, vsled katere je Razvvo-schegg dobil 0 tednov zapora, je namreč kasacijsko
sodišče na Dunaj i ovrglo in bode sedaj nova obravnava. Raswoschegg & consortes se sicer bahajo, da bode on (Rasvvoschegg) pri bodoči obravnavi čisto odletel, ter da ima to Rasvvoschegg iz celo gotovega vira. Raswoschegg pravi: „das ist nur Hetz, aber um di Pinokel (to je denar) ist es schade; aber dass ich durcbkomme, um das habe icb keine Sorgen." To je že odveč, kako nesramno je že nem-škutarstvo na Štajerskem, da s takim neopravičenim blebetanjem celo sodnije v čuden svit spravlja
— (V Trnji pri sv. Petru na Pivki) ustanovilo seje bralno društvo „Mir", ki šteje že 60 udov. Pravila potrdila je c. kr. deželna vlada z odlokom iz dne 14. marca t. L št. 2209. — Prvi občni zbor, pri katerem se bode volilo načelništvo, bode v nedeljo 28. t. m. Slovesno otvorjenje se bode praznovalo po Veliki noči. K otvoritvi je že naznanjenih 13 izvrstnih pevcev iz Trsta.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Gorica 26. marca. Finančni koncipist Simčič včeraj popoludne v svojem rojstnem kraji umrl.
London 26. marca. (Izvestje Havasovo.) Vse vlasti iziniši Rusijo, strinjajo se s predlo-logom Italije, da bodi mesto vzhodno-rumelij-skega guvernerja vsekdar izročeno bolgarskemu knezu.
Atene 26. marca. Danes izide dekret, s katerim se sklicuje nova reserva.
Pariz 26. marca. Po zasobnem poročilu Havasovem odklonila je Rusija formalno predlog Italije glede rumelijskega vprašanja. Vlasti odgovorile so večinoma nedoločno, opazujoč, da je v očigled opoziciji Rusije, težavno odstopiti od prejšnjih dogovorov.
Liitticb. 25. marca. Včerajšnjo noč spoprijeli so se vojaki in štrajkujoči delavci. Dva delavca ranjena. Položaj jako opasen.
London 25. marca. Glad s tone se je prehladil, vender upa, da pojde jutri v dolenjo zbornico.
Št. U. (Nepar.)    Deželno gledališče v Ljubljanu     Dr. pred. 311
V soboto 27. marca 1ŠH«.
Odgovorni vodju: A. Slobodin. Pri tej predstavi sodeluje iz posebne prijaznosti gosp. IVAN MEDEN.
Robert in Bertram
ali vesela vagabunda.
Burka s petjem in plesom v 4 oddelkih. Spisal 6. R., poslovenil Josip Kocelj. Godbo zložil Anton StOckl.
I. oddel: Oproščenje. — II. oddel: Na svatbi. — III. oddel: Soareja in maskarada. — IV. oddel: Ljudska veselica.
Uatopnina: Parter in lože 40 kr. — Fatiteuil v parterji 70 kr. Sedež v parterji 60 kr. — Sedež na galeriji 40 kr. — Garnizonski in dijaški biljet 80 kr. — Galerija 20 kr.
Kasa se odpre ob %/tl, uri. Začetek ob 7. uri zvečer.
B*OK|«tilO.
Vsakdo more biti zdrav i?i doseči visoko starost, ako skrbi za svoje telo. Največ bolesni izvira iz krvi, tedaj je dolžnost s ednjega, na to obračati največo pozornost. Naš m preteka vanj em lu dolgoletnim skušnjam se ju posrečilo izumiti taka sredstva, katca hitri) >>> brez /.lih nasledkov čistijo kri, krepč njen pravi tok.  Nafte zdravilna metoda je
Eriznana in jr- že bila večkrat odlikovana z redi in zlatimi olajnami. Ozdravljamo z vepehom bolezni, ni laviraj ■ la H|ii'.ilciii'  krvi (brez  zlvcgii Mi-rbru). žulostiie
muBled|te Nkrivuih iiin.ni. nadalje aiaboiuo stnujp,
košu«' bolezni« ne tako za*tm*nue rane, gt-iute, iz|»H«laii|e liiM, <ii;ai, c m reviiiutlzt* iu, \av ženske bolezni. Traku'jo Odstranpno po posebne j metodi, celo pri otrecih v malo urah Kilove ozdravimo na racijonalni način z našimi po novejših m todab napravljenimi pasovi za kilove, sicer počasi hIi gotovu. Proiiu.o pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni s poštno znamko za odgovor. (709—10)
Privatna kliniku „Freisal" v Solnogradu (Avstrija).
Tržne cene* v IJublJaiil
dne 24 marca t. 1.
Poslano.
Kdor hoče imeti zdrave in lepe zobe,
mora jih t*le«lnji «lati čistiti n presknšeniini zobnimi sredstvi,   /.ato so najboljša pristna
Anatherin zobna voda, zota pasta in ?o«iii prašek
«lr. .1. U. POPP-a,
c. kr. dvor. zdravnika za zobe, Dunaj, I., Bognergasu Nr. 2.
Dobiva se v Ljubljani pri lekaijih J. SVoboda, V. Mayr. U. pl. Trnkoczy, K. Birachltz, (i. Picoolij dalje pri trgovcih 0. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mnbr, P. Lasstnk, bratje Krisper. (159—j)
		?!•	kr.		jI.	}L
Pšenica, hktl.  .   . .			8]	Speh povojen, kgr.	—	rth
Rež,	B             •       • •	6 27		Surovo maslo, ,	—	90l
Ječmen,	1* ...	5112		Jajce, jedno ....	—	2I
Oves,		328		Mleko, liter ....	—	8
Ajda,	r ...	5 20		Goveje       meso, kgr.	—	64
Proso,	*       •    • «	5 20		Telerje           „ ,	—	581
Koruza,	■ ...	5 36		Svinjsko         „ ,	—	r.fi
Krompir,	i ...	4 4>		Koštrunovo    . „	—	36
Leča, Grah,	9 ...	9	—			fVPt
		9			_	181
Fižol,	» ...	10	_	Seno,   100 kilo    . .	•j	16
Maslo,	kgr. .	_	94	Slama,   „             . .	2	IN
Mast,			7«	Drva    trda, 4 Q metr.	7	o* i'
Speh frišeu		—	M	mehka,    . „	5	60
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi	| Mo-Nebo  krina v i mm.	
24 marca.|	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	744 42 mm. 743 98**. 744-38»«.	J0° C si. szh. 8 6" 0 si. svz. 2 4" C. si. vzh. 1		d. jas. jas. ja».	0-00 m«.
25. marca.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	744-88 mm. 743 84 na. 744 88 mm.	r — 20° C 9 8' 0 3-2-C	si. szh. brezv. si. szh.	megla jas. jas.	000 mt.
GLAVNO SKLADIŠTE
,.~—~   nai^??!iie Južne
K\S"EUJ8E
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas izkušan liek proti trajnom keJlJu pločevine I žctucloa bolesti nrkljnna I proti m$!:. rnls:-, katara,
H INK K MAT TONU A
Kariovi vari i Widn.
Srednja temperatura 19° in 3-7°, za 0-1° nad in 1*4° pod normalom.
ID\iiiajska "borza.
dne 26. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.........                               .   . 85 gld. 70 kr.
Srebrna renta.......... 85 „ 85 „
Zlata renta........... 114 „ 80 „
5"/0 marčna renta........                               . 101 „ 85 ,
Akcije narodne banke....... 876 , — „
Kreditne akcije......... 301 „20
London.........                                               . 12'. , 65 ,
Napol.                        ... 9 ., 98'/, »
C. kr. cekini       .           .   .   .   . 5 4 93
Nemške marke bi , 55
4°/, državne srečko iz 1. 1854   250 gld. 129 , 75
Državne srečke iz I. 1864         100 i.Id. 170 . 75
Ogrska zlata renta 4U , 103 . 50 ,
,    papirna renta 5% 9n 20
6a, štajerske zemljišč, odvez, oblig. K>4
Donava reg. srečke 5 ,            100 gld. 116 . 25 ,
Zemlj. obč. avstr. 4*/»°zlati zast. listi 126 „ 25
Prior, oblig. Elizabeti no zapad, železnice 118 — ,
Prior, oblig. Ferdinandove sev. zelenice, '07 „ 75
Kreditne srečke                      100 gld. 179 „ 75 ,
Rudolfov« srečke                       10   r 20 „ 25 ,
Akcije anglo-avstr. banke         120   . 116 ,75 „
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v      . 203 . 50
(3—11)
Podpisani naznanim s tem, da vsem, kateri bi na moje ime kakšen dolg naredili, — podpisani ni plačnik.
(181—3)        .ti I lin Planiiisek,
podvzetnik in mestjan v P tuj I (Pettnu).
Sto tisoč prav lepih, tri let« starih
o r#/#
in nekaj tinoe
rfiowar€'€>9*ifi *#?#*?##.-
prodajam podpisani iz svoje drevesnice, tisoč po 9 gld.
SO kr. — Prijatelji pogozdovanja! ne zamvdite zlatega časa in prilike, ki so Vam ponuja. (185—2)
AtfOOEJ ROVAN, Vol pri Vipavi.
2W~ Važno
za trpeče na prsih in plučah.
Neogibno potreben zoper kašelj, hrlpavost, saslizenje, katar in oslovski kaielj, za take, ki žeič dobiti čist in krepek glas, za akrofelj-naate, krvlčne, slabotne, bledidne in kr vire vne ju
sok kranjskih planinskih zelišč,
\fmW H po«lfo«for«o kislini apnom In železom pomešan. "^Nl
Lastni izdelek.   Cena 56 kr.
Dobiva se v (673—20)
LEKARNITRNKOCZY
ara ven rotovia v Izubijani.
■V Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■
S?# AYALA L Ca
Varstvena /.nnitikai
ftliivoa aaloK« y l.)ul>l)anl pri g. PETER LANSMk-u.
Za ZiMo zdravljenje!
Nova napolnitev
medicinainega
S
k
Pristno in jaku zdrn ino. 1 steklenica <>0 kr., dvojne velikosti 1 gold.
Prodala '674 20^
LEKARNA TRNKOCZY
zraven  rotovža "V ZLin-a.'toljaas.l.
rebanje ze prihodnji Hlesep
inesem
SRECKEU4S
Glavni dobitek v gotovini S
hi ■ iii—i i
l'.iht.elj in odgovorni urednik: Ivan / e i <■ / v ■. ar.
10.000 *■<■■• 5000 ^ 20y4788 S
IKincsem-sre. žice dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey - kluba:
RudlnipeJfta, ^IVttitKiiei'KaNNe «. (112—15 Lastnina in tiak „Narodne Tiakaine".