St. 46. V Gorici, 14. novembra 1890 XX.WW& ..Sofia" i»k»5» «»k petek in ?elja popoitiprftjemana ali » florici na arm poSiljana: V«e leto . . . . f. 4. Polieta . . ..... . „ 2. Cetrrt leu . . . . „ 1 Pri oznanilib in tako tudi pri „po hanicah" ae pladaje za naradou tristop no vrato: 8 kr. ft •• tiska 1 krat J t» »» » » 2 „ Zavttt Irkt pe proitoru. SOČA Posain<*ne »tcvil1r« i« «abl>kjdJ4'; « kr. vt.,h1.t.(tniiruh na Biarin^ tr'^i'-. in v Nanski ulioi. „ Doptsi naj a« poiiljjtjo Trtiaiitfa naroSninapa npramiiftfa „«•!•'¦.• ffl. larijanitt tiikarai r Otriaj, ftokopiif «e ne mtajo: dopiii ua • •o blagovoljno frankujijo.— imamim, in drugim nepromoiuim m "Wqfinlaa iniia, ako •• qgl«i« pri opravnlfctta Po dczelnem zbora. wmtmmmtmt- LetoSnje zasedanje de2elnega zbora gori-Skega jc bib zeio kratko, trajalo ni niti cele tri tedne, ampak le par dni vei, kot dva ted-na. De2clni zbor se je bil seSel 14. oktobru, in zadnji dan istega raeseca je vie zvrSil svojo letoSnjo nalogo; v sedmih javnih sejah jo bilo izrogeno mu delo koncauo. Javne scje bo bile letos zelo mime, ker ni priSla na dnevni red nikaka stvar, ki bi bila Jahko dala povod i\-vahnejSini razpravam; zbor je sprejel in odobril brez nikakega ugovc/ra vse predlogc, kakor so jih stavili porocevalci v imenu doticmh odsc* kov. All pa je bio tudi v odsekih tako glad-ko, kakor v zboru samem, tega sicer ne vemo; I vender se nam dozdeva, da so bili odsekovci glede marsikaterega vpraSanja s pocetka razlic-nega mnenja in da so prisli se le po daijsih razpravah do sporazumljenja. Tako senam zdi, da brikone oiso bili s pocetka vsi poslanci v tern edini, kako naj se reSijo proSnjc in peti-cijc ljudskib ueiteljev za zboJjdanje njihovih plac, ali kako stallage naj bi zavzel dezelni zbor nasproti spomenict tukajsnje kupcijske zbor-[ nice do visoke vlade, da bi se vender vze cn-krat zgrad'la vsaj edua ieleznica tudi po na§i pokrajini, i. t. d. Ce se jc tedaj v raznih odsekih tudi pokazalo tu pa tain kako nasprotstvo in razlicno mneuje med poslanci, tega v javnib sejah nismo opazovali, ker za vse stavljene pred-loge so glasovali toJiko levitarji, kakor desui-carji, t. j. Italijani in Slovenci. Mi dobro semo in smo prepricani, da to slofcno, mirno in skapno delovanje dezelnih po-slancev ni po volji in ne vgaja nekaterim, ki sami iiv6 le od prepira, draienja in kujskanja, ki note, da je treba, ce ga ni, tudi iskati po-voda boju in prepiru, ter stavijo zato v izgled nasim poslancem take zbore, v katerih se niti edna seja ne more konfoti brez — prepirov in ceio osebniii napadov. Oni gospodje, ki tudi goriSkim poslancem, naj si ze bode italijan-ski ali slovenski, priporocajo tako postopan-je, ne pomislijo, da niso v vseh zborih razmere po vsem ednake, da, kar je n.pr. v isterskem zboru morda celo hvaievredno, ni vsakikrat pri-memo in nmestno tudi v goriSkem, v katerem sediti dve ednako mocm, narodni stranki, ki bi ne mogli slozno, skupno in vspeSno sodelovati, ko bi hotel kdo vedno in brez vse potrebe ti-rati na dnevni red narodnosti. Kakor mi slo-venske poslance poznamo, so vsi eden po ednem narodnjaki od Aog do glave in glede narodnih vpraSenj vsi edini; vsak izmed njib je gotovo tako dober, ce ne se boJjSi narodnjak, kakor marsikater nrednik kakega slovenskega li-sta ali kot marsikater predsednik kakega na-rodnega drustva; in ce pri vsem tern pade v zboru is slovenskih ust kaka italijanska beseda, se zgodi le iz uljudnosti, ker nekateri, in sicer najzmernejii italijanski poslanci, niti besedice slovensko ne razumejo. Tsiij je, kakor smo 3\\h&\\, celo dr. GregorcU, ki je gotovo nekaterim pravi vzor slovenskega rodoljuba, pred par leti kot odsekov poroCevalec o neki stvari poroftal v italijanskem jeziku, cesar drugi slovenski poslanci nettorijo; dr. Itojic pa je Iansko leto, da bi ga bili razumeli tudi italijanski poslanci, imel eel svoj dolgi govor ,:u .:o:\iJ!j0 auiidiiice in bolnignice le v itali-janskem jeziku. Pri v&em tern menimo, se ta dva posianca §e nista izneverila slovenski narodnosti, in da vsied ouega porocila in govo-ra narodnost slovcnska ni trpela posebne skode. Mi menimo in smo tega preprifianje, da naj poslanci obeh strank do nadalje gojijo in ohranijo dobre odnoSaje, ki so med njimi bili do eedaj, ker v slogi in cdinosti morejo vc6 storlti za duiuvni in telesni blagor svojih volilcev in cele dc^ele, kakor pa ko bi se vedno in morda Se celo brez potrebe prickali, ravsuli in kavsali med seboj. V zadnjih stevitkah priuesU mo sicer kratka, ali vender zadostna pcro&la o delovanja domaftega de/.elucga zbora; vender mishrno, da vstrc2emo ^itateljem, 6e nekoliko obsiniejbc spregovorimo o pioracunu de^olncga zaloga za 1. 1891, k^\-kor ga je po predlogu finaucnega odstdca de2. zbor odobril v zadnji seji. Kakor kaze preu-darek, bode imel dezelui zalog: A. S t r o s k o v : I. Stroske za dezelai zbor, kakor za dnine in potnine poslancem, za hitropisca., za svedavo, tisk, i.t.d. gld. 29b 5.— II. Glavni oskrbnistvcni stroSki, t. j. pristojbine udom dez\ odbora, doz. pisarnica, racunarijain blagaj-nica, in drnge potrebe dcz. ura- dov i. t. d....... gld. 23.793.— III. Stroske privatno-pravnega premozenja, kakor so stroski za pla-co 6uvaja det poslopja, za vzdr-zevanje dcz. poslopji in javne davke........gld. 1.646.— IV. Stroske za kmetijstvo in obrtnijo, t. j. letna podpora c. kr. kmetijski druSbi, donesek za obrtnij-sko izobrazevalno Solo v Gorici in drugi razni stro&ki .... gld. 2.412.— V. StroSke za javno varstvo ; tu so stroiki za nastanitev zandar-merije, za vojasko in zandarsko vo^njo, gnanstveni stroSki i. t. d. gld. 17,596.— VI. StroSke za zdravstvo, kakor za ceplenje kozic i. t. d. . . gld. 3.495.— VII. StroSke za dobrodelne na-mene, kakor za prehranjenje blaz-nih najdencev in bolnikov naracun de2ele in obcin, za porodniSnice in za zavod gluhcnemov, donesk ver-skemu zalogu in za inorske kopelji v Gradezu......gld. 85.190.- VIII. Stro§ke v namen javnega uka in obene omike, kakor donesek Goriskenui mnoicipiju za real solo, stroske %% del kmetljsko Solo i. t. d.......gld. 24.519.- IX. Podpore za skladovne ceste........gld. 10.150.— X. StroSke za vojasko priprega in drugo vojasko potrebS&ine gld. 1.146.— XI. De2elni dolg . . . gld. 18.11C— XII. llazne stroske . , gld. 2.700.— XIII. Izvonredno stroSke gld. 0.000.— XIV. PredplaCe, ki se bodo vrnile........gld. 18.000.~- XV. Predplace, katere se bodo daW........^76.480.— /ncsek vseh -trofikov gld. 294.198.— B. Dohodkov: I. Dohodke o privatno-pravnega premoLcnja, t. j. obresti od obligacij in od obfiin za dane predplace, na* jerafecine in dohodki kmctijskih Sol gld. 24.393.— II. Javne dohodke, kakor od obem na bolniSniinih strofikib, o-bresti od de^elnega posojila vodne zadruge TrzJSkega polja, od cestnih odborov in ob5in raznih predplac, donesek od drzavc za kmetijsko Solo, i. t. d. ..... gld. 65.599,— III. Druge dohodke, kakor pov-njeni stroSki, za prodane delalske in sluzbene bukvice, de2elne po- . we, i. t. d......gld. 292^— TV. Dezelno posijilo . gld. 37.2Q0.— V. Prijete predplafie . gld. 38.240.— . Skupaj gld. 165.724.^-Ako tedaj primcrjamo stroSke z dohodjti, se pokaze iz preudarka za 1. 1891 primanjkljej v znesku 128.474 gld. Da se zalozi ta primanjkljej, se bodo tirjaie, kakor Iansko leto, iste doklade in v istem znesku na drzavni zemljiscn? davek, na skupno svoto drLavnc najeranine, hiSnine, obrtnine in dohodnine, ter na uzitnino vina, moSta in mesa in davScina 50 kr. od vsa-kega litra na drobno poto5enega piva; ali zraven se bode tirjala Se nova davSLiua, katerajebila do zdaj pri nas kot d e i e 1 n a davS5ioa nepoz-nana, in sicer davS6ine nadrobne prodaje 2ga* njin; od zganjin, ki imajo 55 ali ved stopinj alkoholometra, se bode tirjalo po 18 kr. od vsacega litra, od Zganjin pa pod 55 stopinjami, se bode plaCevalo po 10 kr. od litra. Do pred malo leti se je placevala pri nas de$eln* do-klada po 12% na skapno svoto drzavnih zenv-lji§Lnih davkov, a po nasvetu finanSnega odseka se je ta doklada /nlLale na 8%; in vsled tefta so se zdatno zmanjsali tudi dezelni dohodki tako, da dez. odbor ni mogel ve5 pokriti preu-darjenih stroSkov in da je bil primoran na-pravljati dolgove pri kreditnem zavodu v TrS^ti. Da bi se tedaj po edoi strani ne zviSala zopet doklada na zemljiScnt davek, po ^rugi pa tudi, de bi se mogli redno pokriti pwudarje'ni stroSki, zato je vze Iansko leto financni odsek pred-lagal in demur je bil pritrfiil tuvi de^. zbor, 1 da naj d^ odbor poizw od i&paastesr, totiko zganjin se po crez na ieto poto« v njih obfii-nah. ^npanstv* so Sez leto podala svoja poro-fcila in na podlagi ten aoSiih porocil je dci. odbor tndi sestavil letoSnji dez. preudarek. Valeii dei, odborn doSlih porocil, se je 1. 1889 v nasi dezeli poto&lo na drobno okoli 20.000 litrov zganjin z 55 in vefc stopinjami, in okoli 130.000 litrov pod 55 stopinjami. Ako se tedaj nadrobua prodaja teh zganjin, in sieer liter po 18, oziroma po lOkr. obdacL, bi ime-la deiela 16 600 gid. letnih dohodkov. Ker so vse druge sosedae dezele, kakor Istra, Kranjsko, KoroSko i. t d. tie pred leti vpeljale to dav§-cino, ki ji® tndi donaia prav lepe dohodke, in ker pri nsste piacnje dadoklapo 20% na niitni-mno Vina iu mo§ia, ter se tndi tirja davScina 50 kr. od vsakega bektolitra na drobno poto-cenega pivi, ker so tedaj vie vse druge alko-holicoe pijace podvriene deielnemu davko, zato, raenimo, se tudi zganjepivci ne bodo mogli prevec* potoScvati, ce bodo moraii tudi oni ne-koliko draije placevati jim priljubljeno zganje in poraigati a tern pokrivati deSeloe stroske. Drngi de&elni zbori. Daieloi ibor kranjski. (Sedua saja, dne 4. novembra). Dezelni tbor razgovarjal je t tej ieji odatavo okrtjoega iolskega nadzornika Komljauca ˇ Kocavji, oziroma odgovor dezelnega predsednika v setti aeji na doticoo interpelaeijo. Razgovor trajal je tri ore, ker wion dr. Tavcerjem in Braunetom k btMdi oglasUi fie poslaaci Svetec, dr. Schaffer, baron fcvegelj, Pakii in Klun, ter je betedo poprijel tudi g. dezelni prtdsednik baron Winkler. — Dr. Tavcer poudarja, da ao mirni Slovenci udani avstrij-skt driavi in hababnriki dinastiji, da se pa vlada nialo osira na njih praviCne zabieve. Ge pestica Ko-cevarjev zajavka, jim nemSki minister takoj hiti na pomod. Slovene! na Stajerskera, Koroskem in Pri-morokem pa zsstonj 2akajo restive iz neznoinega stanja. — Iz razgovora je razviduo, da nemski sal-vereia tegs i svojtra uplivom in svojim denarjem na KoSevaku in sate so ae tarn vneli vedm narodnostni prepiri (Oram aeja, dne T. novembra.) Posianec Svetec in tovariii izrece deieleema glavarju samostalen predlog, glede usianoviivo visje dezeine sodoije za vse sluvenake pokrajine in pravne akademije v Ljubljani. DjtiSoi predlog, ki se strinja s sklepom sb-venskih poalaneev na skupneia skodu dne 2. oktobra t. 1. t Ljubljani, se glaai: ^Ylscki dezelni zbor naj ca podlagi §. 19 de* 2elnega reda sklene: Visoka c. kr. vlada ae prosi: a. Kaj drzavnemtt zboru naavetaje. da ae> napravi v Ljubljani delelna nadsodiifie za Siovenako-Stajerskc, SIovenako-Koroiko, . Kranjsko, OroriSko s Trstom in za Istro. b. Haj dr-zavnemn zbora nasvetnje, da ae Dapravi v Ljobljani pravna akademija, oziroma jnristicna fakalteta • sto-venukin in brvatakim ndnim jezikcm11. Pot6m se fioaaCnerau odaeku izro5ite r pretre-aenje in porofieoje poroSiii deSelnega odbora o zgradbi nove dezelnobrauake voiaSnice in o napravi lastnega zavoda aa glnboneme in slepe r Ljubljani. — Izro-6ilo se je deielnemu zbora tudi poro&Io deielnega odbora zaatran poroatva 6istega dchodka za dolenjsko ieleznicc. V drzavnem xakoan, s kateriin se dovo-ljnje zgradba te zeleznice, je dezeli na proato dano, knpitt za 500.000 gid. glavinskih delnic, ali pa prev-zeti poroStvo za obreatoTanje prijoritetnih delnic r sneska 296.000 gid. — Posianec Visnikar poroea zatem o proraCann blazniskega zaklada za 1891. 1. PotrebScma znasa 61.79S g!d. pokritje pa 10.644 gid., treba bo torsj dodati 51.152 gid. iz dezelncga zaklada. Sprejeta je biia tudi reaolucija: nDe2elnemu odborn se naro5a, da preiskcje raxmere posvetnega pottre2nega osobja r dezelni blaznici, da stopi z redom namiljenih setter ? dogo-Tor aaradi evontuelne apremembe glede rezijskih troSkov, ter t prihodnjem zasedacji dezelaemu zbora 0 tern poroda, odnosno stavj primrne casvete". — Zivahen je Ml razgovor o razSirjanji trtae uSi na Kranjakem, o k&terem je porocal posianec PovSe, ki slika zaloeten stan vinorojer na Dolenjskem. Poslaaec LavrenLi5 se potcgnje za Yipavsko dolino in njene vinorejee. Sprejeta eta biia predloga posl. PovSeta: ffYisokt dezelni zbor naj sklene: 1. da vodetvo vinatake Sole prireja poii^ne knrze za poucevanje vi-nogradnikov v poziahsjevanja ali cepljouju trt, ter da more dazehi odbor deliti dariia vinogradmkom; v ta namen iovoljuje se kredit 1500 gid. iz dezel-nega zaklada. 5. Dezelnenro odbora se naroCat da izposlnje pri visoki c. kr. vladi, da ae za vse od fi< fcksare napadsne v:nograde takoj oc/^e davek, trr «da lis, vlada izvolizagotofiti desetletnooprdsienjedavka za vse vinograd© na novo nasajene z ameriSkimi tr-tami". — ^Iskira Bertram de Notre Dame t Trno- ¦ Tern se je dovolila nagrada 100 gid. za podnk deklic . v zenakih raf.aih delih. — Katoliikema dra§tva ro-kodeUkih powo&iikov v Ljubljani se pod-ri v pod- j poro za zgradba draatveae hi$e 500 gid. ; Deielni zbor istrski. I^hon Cocst&n- j tini predlagal je, da naj ae pri e. kr. sodiscm rabi , !e italijanaki jezit Yefiaa je priznala nnjoost predlo- . ga in ga izraSUa poUtiLnG-gospodarskema odseka. — \ Pri razpravi o preracunu dezeloega poljedelskega za- \ klada je govoril posianec Maudie ter je obaojal potratuo, ; priatraosko in nealiokovnjasko postopanje Italijanov \ pri dezelnem kokurnem iivetn, ter izjavi!, da iz o- j menjenih vzrokov ne more glasovati, da bi se potrdil | ta proracnn. Med tern goverom ao Lahoui na gateriji | kihali, kastjali, glaano se smejali in ker jih predstd- : nik ni svanl, oglasil se je puslanae Flego ter bieal j lahonako surovo^t. tJlo>anaki poslanet stavijo aaarer, t da se tudi pri del ktthurnem art iu izvede pop lu;i ravnopravnost, im da >o- kultnrni avet raideh t ita- | lijaoiki in brvatski oddelek. Toh prediogov pa pred- I sednik no5e sprejeti, ker w settavljetii v neitalijan- [ skem jeziku. — Pri tkzgovoru o -protnkom v bran postavljal, ko je bib slovenskife /odoljubov na KoroSkem §e zelo piCIo §tevilo, in se ni imel na koga naslanjati. Yse p§ice ao takrat letele le na-nj; vae zabavljice, vse sovraStvo je sam nosil na avoji'& krepkib ramenah; prestal pa je vse naskoke, in dan* 3 ze se kaze po sirnem abveoskem Korotanu sad nje-govega mo^atega, a ncustraienegs debvanja in trnda. Ne samo v dezeluem zboru, ampak tudi t svojib. po-litiCnib liatib. ki jib je izdajal % mnogunt zrtvami, zagovarjal je politicne in narodne pravice koroSkih Sbvencev. Mi iiodimo zdaj po njegovem sledu, po cesti, ktero nam je Se on kelikor toliko uravnal. S svojo besado t zborih, s svojimi spisi v BMira" je nsrod ¦lovenski zbudil, da se zaveda svojih pravio; nam je Taled tega delovanje olajsano, ker se labko zs na* slanjanjo na svoj narod, kterega vodi ze veliko §te-vib rodoljubov, ki so priSIi skoro vsi iz politique lo* le Einspielerjeve Torsj imamo uzroka dovolj, spomin tega moia slaviti. Pribrtite tedaj rojaki iz vseh alo-ventkili pokraja dn6 26 t. ra v Celovec, da slavimo skupno spomin moia, ki si je stekel za probojo slo« venskega naroda na Koroskem uevenljivin zaslng. Slava m«! ________ 12 Katiaia, 12. novembra. Dnhovnt Kanalske-ga dekanata, pri pastotnlni konferenei 10. t. m. ibr%-ni v Krn»lu, pripoznajo veliko potrabo, da se solajo nadarjeot fantiCi revnib sbvenskih stari§ev iz delete, ter le odbrujejo svrbo, katero si je nabSil in |jo iz-polnjuje xarod nA.lojzij'eviJca- v Ooriei, kateri pa je nt^ieojen ve5i*ioma le za fantide lalke narodnosti, Ker je upanje, da bodo iz tako dobro zasejanega za-6etka med ljudstvo rjribajali glasonia dobrt duhovoi, bi bib le zeloti, da se uataoovi §e drugi konvikt za sbvenake fantide, ali pa naj bi v edaom earaem zavoda bib prostora sa nLence obcb narodnosti: zato podpieani pristcpijo k sklepn, katerega ukrsaa mo-rebitno v ta namen osnovant odbor v Gorici, ter da-rojejo v2a danas pridjane zneske, bodejo pa tndi na to delati, da se tndi v blagtt pri Ijudatvu kaj nabere.H Zbrasi gospodje so v ta namen darovali 52 gl. Z deleli dne 11. novenbra. Za sedajne raz-mere bi bib prav in dobro, ako bi se povsod vsta-uovile katiili§ka drufirva alt bra to valine s prav krat-kimi pravil;, n. pr., I. Vsak, bodisi mozkega ali 2enskega spola, ki je dopolnil 14 leto, sine r druStvo; katero naj se i-menuje Obcno katoliiko drustvo, sprejet biti. II. Ystop v drustvo je javen izraz, da dotieoi boce biti in ostati ne le po krstu, ampak tndi v djanju veren katolik, zvest sin sv. rimske katolike corkve in njentb vidnib poglavarjev. IU. DtiiHtvemk je dolinn viaki dan eden 060 na§, Leien>t si Marija in 6nnt inoliti v tisti namou, katarega sv. 0Le papez zc naj bolj potrebnega spozns. IV. Vsak: druitvenik p)a$a pri ustopu in po-tem vsako leto 10 uovcov kot obol sv. Petra. V. Kadar se je primeroo itevib (1045 ali 20) druatvenikov nabrab, si izvolijo presednika, de-narni&trja in trl odbornike za eno, ali tudi za tri bta. VI. P/edsednik akli^o vsako ieto ob&u zbor, aporoCi, in izroCi bine doneske domacemu dubov-nema pati;ju, da j:h odposlje. , Za pokrovite.'j.; drultva naj bi se naprosil P. T. S&oi in domaci duani pastir, Dekan, Fajmoater ali Yikar naj bi bil Caitnt prtdsednik druStve. Kaj se Vam zdi, gospod Urcdoik, ali bi ne biia taka drultva prav za sedanje razmere primerna in koristna? Bog daj, do bi te verstioe ne padle na suha tla. _____ Politi6ni pregled. Notrauje deiele. Avstrijsko-ogrski minister vna-njih zadov, grof Kalnoky, bival je §tiri dni incognito v Parizu. V tent dasu ni ajega nik^e in on nikogar obiskal. — V istem dasn sesla sta se Crispi in Caprivi v Milanu. Dalmatinski dezelni zbor je imel dne T. t. in. svcjo zadnjo sejo, katere se avto-nomistje niso vdelezili. Na predlog dezelnega odbora se je sklenilo zahtevati zopet od vlade, da nvede srbsko-hrvatski jezik pri drzavnih oblastvih. 0 slovesnem sprcjerau ruskcga carjevida na dunajskem dvorn pi§e ,Journal de St. Petersburg": 2 ozirom na prt-jatelske razmere. s katerirai sta sklenjena vr-hovna vladarja obeli kraljestev in obeh cesar-skih rodbtn, niso mogli sicer na Dunaji dragade sprejeti naiega carjevida, kakor so to storili j vendar je ruski narod s dutilom zahvalne za-dovoljnosti vsprejel dokaze posebnih simpatij, katere je Avstrija in ?zlasti Dunaj skazal ruske-ma prestoloriasledniku. Ti dokazi prijaznosti bodo le ngodno vpUvali na razmere sosednih si narodov ter pripomogles da sa vresnidi ielja, da se ohrani In vtrdi vsem potrebni mir. Dezelni zbor dolenjeavstri jski razpravljal je v S. seji q deieinih zavarovalni- call proti ognji. Ylada pri svojem naSrtu misli uvesti prisilao zavarovanje,"a"ptisti Ijudem prosto, pri kateri zavarovalnici da se zavarujcjo. Dr. Scheicher je bil mnenja, da se podrSavijo vse zavarovalnice. V de§ki spravni komisiji je odgovo-ril cesarski namestnik na Riegrovo vpraSanje glede oa razdelitev poslovanja deSkega dezelne-ga nadsodisSa na podlagi naredbe pravosodnega ministra z dne 3. feb. 1890. 1. .ter zavrnil Va-§atyja, ki je trdil, da je ylada zakrivila s to naredbo razdelitev Ceske glede na dezelno nad-sodiSce. — Med razpravo 28, 29 in 35 tofcke je predsednik Vasatyja vefckrat opominjal, naj ostane pri stvari. Ker je Vasaty ostal pri svo-jih zahtevah, dal je predsednik glasovati, ali naj Yasaty §e govori, kar so vsi zanikali, razun Mlado&ehov. Na Moravskem dovolilo se je vsled naj-vtijega zaukaza 200.000 gld. iz drzavnega za-klada v poraofc po raznik elemeutarnih nezgodah prizadetim prebivalcem. 0 deLelnem predsedoiku slezij-skem dr. pi. Jager-ju porodajo listi, da se misli umakniti politiskemu zivljenju. Slezijski Slovani pa6 ne bodo zalovali zaradi tega. Bosenski in hercegovinski turSki romarji so se pri pelj ali zdravi dne 9. t. m., vracaje se domu iz Meke, v Serajevo. Na kolodvo-ru jih je sprejel baron Kucera in obila mnozi-ca. — Kdo bt tn ne mislil na kaiolilke romarje! Zunanje driavc. 0 r e c i j a. Komaj osnovana grlka vlada iraa neki ze neprilienosti. Yplivoi poslaaee ltalli uaueravul je vloziti dvc intcrpelaciji, in sicer z ozirom na razpor med grikim patrijarhom in turiko vlado, in glede mr.ogc naredeb, katero jo izdaia Turcija za Kreto. Co ne bo mogla nova vlada Italli-ju povoljno odgovoriti, bo ltalli s poiuocjo Trikupisa in njegovih tovariiev lahko odstrftnil Delvannis-ovo roinistrstvo. Dne 10. t. Odbkovanje. Presvitli ceaar je imenoval bil- I Sega c. kr. okr. glavarja v Seiani, g. Holmel-a, o { priliki naprolenega vmirovljenja y priznauja Djegovih : zatlug nameatniskim avetovnlcem. Nj. Vclioanstvo po-delilo je Kranjske define vlade evetniku in bivSemu c. kr. okrajnemu glavarju v Postojni, gosp. Antonu GloboSuiku ob priliki njoga umirovljeaja plemeni-taS t vo. Zalostna vest nam je dosla, da je pre&aatiti gospod vitez Andrej Jekse, dekati r Kobavidu, hudo zbolel. Zaupamo v Boga, da to bolezen Se promaga z zdravnisko pomocjo. Petdesetletnieo je obhajal kot odvetnik v toifik dae 11. t. m. goup. vituz dr. Karol Do* liae 21. Cipriaui, kateri opravlja, akoravno Le 85 let star, fie vse poile avojoge. poklica, in je predsednik goiiSke odvetui&ke aborntae. Odlikuje ga zra-von velike uttanoati in isvanredne nataujcnonti njego* v» pobozuoGt. Verako avoje prepiifouje kazal je ia kaze o vsaki priliki. Slisimo praviti, da je zdaj naj-starejSi odvetnik v Avstriji. Krasno vozano doatitko izrocili so guap. vitezu goriski odvetuiki. K!o- odstrauil Delyannis-ovo ministrstvo. m. otvorila se je zbornica. Irsko. Nedavno v Dublinu zbramikofje so izdali vkupni pastirski list, v katerim pojas-nujejo svoje stalisce glede na razlidna irska vprasanja. Fred vsera pa omenjajo slabe letiue in opominjajo vlado, naj pomaga vbogemu Ijud-stva s tem, da ma vdobi delo. & p u n i j a. Kakor se poroca iz Valencije, ponehaia je smrtonosna boiezen v Valenciji na Spanskem popolnoma. Tent povodom je zvonilo po vseh cerkwah in godbe so svirale o spre-vodih vesele pesmi. Tem povodom se bo tudi dne 18. t. m» pel v Skofijski cerkvi Te Deum tcr objavilo, da ni v mestn in pristaniict ni-kake kolere veL. Dan pozueje se bo darovala Lrna sv. mala za vse one, kateri so vmrli vsled stralne bolezni. N e m 6 i j a. Prestolni govor pri otvorjenju deielnega zbora povdarja prijateljske razmere nemske drzave z vsemi tujimi drzavami, katere so se v tektt tega leta |§e ukrepile. Prieakuje i se torej lahko z vsem zaupanjem, da se mir ! §e nadalje vzdrzi. Polozaj drzavnili financ ne zahteva nobenega poviksanja drzavnili dohodkov, a tudi ne pripu^a, da bi se davki zmanjsali. Portugalija. Polozaj je vsezkozi mi-ren. Stranke se razorozujejo. Ylada opaza poli-tiSni polozaj z najvecjim zaupanjem. Kralj je sprejel generala Abren-a, da ga zahvali, ker je pomiril razburjene duhove. Domade ve^ti. Opoxnin gg, nax*oerdlLoiii« Podpisano upravnisitvo sSo5ett opozorja one gg. uaroCnike, ki na narocnini §e kaj doliujejo, da bo razposlalo v 8 dnch tirjat-ve za vse zastanke. Prosimo torej, da bi gg. zadevo §e p»fr^j poravnali ter nam poStue stroike prihranili. Upravnistvo ,So6eu. PremeSfien je vojaiki kurat gosp. Ivan bovs iz Zadra v Maribor, lz Pulja ae poroSa, da io v aaboto r«Cer dne 8. t. m. naili f tamoinji Citalnici petardo. V zavodu usmiljenih, bratov v Gorici do. zidali so novo mrtvaSuico, ki ima vhod tudi iz ulica „vi,i L o ;". Y glavni »obi polozijose mrtveoina pare, kateri so vmrli v bolaiSuici. Na oni strani te eobe odludea je pros tor, kjor takajo mrlidi, da jih od-peljejo na mirodror; na drugi ttrani je proetor za raztelesevanje mrK6e? z vsemi pripiavami, kakor jih vede v ta immou zahtevajo. Odspodaj pa je prostor za prekajanje obleke. Avstro-ograko monarhije popiaovanje s slikami, (Die Osterreiohisch-ungarisobe Monarchie in Wort u. Bild.) Doilo nam je od uredni&tva naznanilo, da ae razpoiljo dne 15. fob, 1891 prvi Boopifi onoga zveska tega velikanskega patiiotignega dola, ki opi> auje l'rimorjo in Dalmacijo, ObStruo izglade nam je al. urQdniitvo kot prilogo nSoCi" avojofiasno dopoilati obljubilo. ltalija v nevarnosti. dlovck u v rosnici vo6 ne vc, kadar bore nckuteto laSko liate, ali ae mu v glavi meia, ali to je pa muSaio pisalou. Tako n. pr. javlja nek list prav renno: ^panalavizoin se dan na dan bolj Mrl io tudi po Italiji. — Znano je, da je bilo vuL Siovoncev,ki zivijo vnnSora kraljoat-v a, vablje.nih na shod v Ljubljano (na abod alo-venskih dtiavnih in degelnik poslancov), in verodo* st'\jno priCo nam zagotovljajo, da so se nekaterl tudi vdelozili shoda," — Na drugcni mestti: „pripoznali emo tudi mi, da ae nahajajo po nasih hribih tjc in som, poaebno po bivaliscih dubovnikeT, nekateri e-vaugolisti Svete Rusije, ki pripoznavajo potem takem dva papeza, onega v liimu in onega v Petrogradu. — Eden ten navdusenih ruakih apoetolov zagazil jo je tako dalc5, da je o priliki plesne veselice v Dren-kih razobesil na majn zastavo slovansko, da bi jo viddi bratje po soSki dolini. Lahko atavimo, da v celi ob6iui pet oseb ne pozna barv slovenske zastave, da ni zraven napiaa italijanskega: to je slovanaka zastava. Po tem napisu je seveda zvadela poacica onib, ki znajo brati, pomea te zastavo." — Lst daja pa BeneLanooi 5e dober avct: nMeja je blizo in mejniki uiso zaprti: pojdite in zdruzite se z brati sosednjega oesarstva; mi vas prav za gotovo ne bomo prosili, da ostanete, kakor niso prosili nasi predniki vaSib prednikov, da ao k nam doSli." — No, pred ^Lega nazionate" se prebivalcem po Booki dolini za zdaj 6e ni bati! Razne ifesti. Nadvojvoda Ivan Toskanski ae je Se pred leti odpcepal naslovu in predpravioam avstrijakih nadvojvedov. Od tacas kupcuje pod imenom „Ivau Ortli" in brodi z lu'stnim jwrobiodom po najbolj oddaljenih morjih. Parobrod - pogrcSajo Le delj casa, in vse poizvedbe vsiljujejo vedno bolj in bolj sum, dft se je s spremstvom vred ponesre5il. V sneguamerznili. Dne 2. t. m. na51i so, kakor ae poroCa iz Bele cerkve, 76 let starega Mihaala Pavli<5a kukih trideaet korakov od hige mrtvega v snegn. — 63letno 2enico, Nezo ^alezaik r kamniikem ok raju, miSli so na oboinski poti mrtvo v snegu. — Na veCor dne 27. oktobra zmrzoila je zena iz fare studenske nra6ajoCa io domu is Post.jne. Zapu.»ti|a je troje otrciioev. Bedmi shod, katoliiko-politifinega in goipodar-skega druitva za Slovence na Koroikem w bode vr* iil dne 26. novembra t. I. v Celovcu v veliki dvora* ni gostilno pri „SaDdwirthuu. ZaCctek ob Vt3- uri popoludne. Vrata govorov: 1. Nagovor predsednika. 3. PoroCilo o delova* nju deieluega zbora, 8. 0 ljudskom Btetju. 4. 0 po-UtiCnom poloLaju in o pribodnjih volitvah v dr^avni zbor, 0. Fouon! govor o goipodaritvu, 6. Hacni na* sveiti. K temu shodn ao uljud o vabljeai vsi udje po-UtiCaega druStva in tisti slovenski rodoljubi, ki •• Selijo zborovanja udeleziti in amejo a dovoljen* j e m o d b o r a od ttdOv upeljani biti* Zenstvu ustop k ihodu ni dovoljon, OMor. Vabilo k Kinspilerjovi elavnoitl, ktoro prlradi katolisko-politiCno in goipodaisko druitro za Slovence na Earolkeni v Gelovou dno 26. novembra t. 1, V veliki dvorani goatiltie pri wSai)dwirtbu". Zafiotek ob %1 uri zvoL@r. I. Fodrav predsednika, % Slavnostnl govor v epomin rajnemn mig. Audreju Einapielerjn. 8. Da-klamacija: flPosm koroSkih Slovencev* od dr. Lo« vro Tomana. 4. Eomidoi prizor. 6, Zabavnl govor. Med poiamezuimi tofikami vrftl ia petje in svi* ra godba. Pri siavnoiti sodelovali bodo iz pogebne prijac* nosti L6. gg. pevci ilavne Ljubljaoiko 6italuic# in koroiko-flloromki pevoi. Yhod v dvorano bodt dovoljen le proti iz-kaxu vstopnic, ktera so bodo iud*lil« pri po-poludaiiskem •hodu, K toj elavnosti vabi vae zavedne Slovence la Slovonke najuljudiieje Slavnottni odbor. Da so v Oarjigradu in po TurSkem grlke nerkve vated odlola patrijarhata Le delj caaa zaprte, Brno poroCali. Ljtdatvo je zaradi tega dan na dan bolj razburjeao, ker morajo eelo mriice broz oerkve-nih obredov pokopavati. Tje in 86m so ze ailoma cer-kvene vrata vlomili, da opruvljajo zaae avoje poboi-nosti. Zop&t drugod prosili so pa bolgarske pope, da jim ccrkvene tdovepnosti, zlasti pogreboe obrede o-pravijo. Frepcvcd vseh cerkvenih obredov (interdkt) grSkcga patrijarhata na TurSkem pa nimu vrskega zna^aja, raarvoC je nekako kljnbovaaje zarad znanega imenovanja tveh novih bolgarakih ikofov. Prepoved tudi ni izdal graki patrijarh, kateri se je odpovedal, teraveo v o d »t v o patrijarhata: bankir Zarifi, zdrav-nik Zografes in trgovec Zeniolumiz. Pa5 lepa prostost pravuslovne cerkve, katero vodijo Clani onih oddelkov 61oveSke draibe, katere je Jezua is tempeljna spokal t Le v zvezi z Rimom je prostost I ff &®m&5mw JAKO ZNI&ANE CENE U Coppag & Skert ^ Glavna Zaloga ^ fe SemeniSke ulice 12. A wManaKxnaKznm L^^^A obce posaita irfonu m mm in papirja PriporoCa slavnemu ob&nstvu svojo pomnozeno zalogo uradnega, listonega, tiskarskega in zavojnega papirja. Najvefia zbirka vradnih, solskih, risalnih 5n siikarakih potrebs5in. Mnogobrojna zbirka masnih in molitvenih knjig. Trgovcem in prekupcem Se poseben odbitek toCna poire^ba y PROtfAJA PAPIRJA TiskamPaUich v fiorici — Tram* 6. m Prodajam po najniii ceni rse, kar je pe-trettt n piaaoje m ioleko rata. Tiekam knjtge in dtogo. Imam ˇ ealogi tiakovine sa oMin-ake trade, Wake, molitveoe kojige, liate Uu-atroTta* to sa node, alotatvena delft nek atrok. Tiakatine TMke * rate se oakrbnjejo tocao in najoenejle. Nadejaje •omoogih tiaroeil se priporofiaro i odRoiin spoitOTaojam St priporo*a dalje erojo najfeeo io najoanajo itlogo tieb iolakik kajjg in piano priprate za oettne in Ijadske Sole. J. JPaUich. ftii»l^fatoi?nTljtM iBptttopKiia! Tt*4*r Slabaaja priporofo se -djudao pri visok© La?titi du-hofttini t ntprtTO cerkvcnih posod in oredja. najnotejSe oblike, kot: monstranc, keliltov ltd. ltd. po najnizji cent. State reel poprati, ier jih v ognji po-zlati in posrebri. Na blagovoljno tpraSanje radotoljno odgorarja. Poflja lligo dsto ipmljino ia pajtaiw pmtol Stev. 378 op. Oznanilo. Haznanja se, da javna drazba zastavii III. cetertlela t. j. mesecev julija, augasta in sep-tembra bo zacela v cetrtek, U. SEPTEMBRA 1890. in se lode nadaljevala detrtke. naslednje pondeljke in Bavnateljstvo zastavljavnice in L njo zdruzene branilnice. V Gorici, due 6 novembra 1890. Vozilni listi [li«u. tvornice za plio se kazejo ?saki dan dtakrat razlicne zveri ob Laaa ko ae jim daje hrana; krotilci in krotilke sq ne boje o tej priitki atopic! t zagradi§tSa1 kjer ee na* bajajo Jevi, tigri, in sloni. Na noto ae vidite eaL-mr^ tatj&LmzM. (Wandern Af.en>f katere je redko kedaj tideti in ae ˇ Gorici Se nikoli niao hazale. Zveri ostaiiejo le malo dasa Se v Gorici. I. predstava je ob 4. ari popoldne; I Ustopnina znaSa za I. prostor 40 kr.t za IL prostor pa ^O kr. Izdaten, stalen, postransk dohodek si lahko pris.ozijo spo-sobne in zanesljive osebe (doshizcsiim zendarmom se daje pred-nost), ki pridejo veckrat z obciustvoio v dotito. lesej „G. S. 1890," Graz postiagernd.