Q^om
^7>and
*~'/lC6&CQ,„


NO. 233
.. . s
<4>.^
>kfk
• /On, AN IN SPIRIT FORCIO.^? LANG0AG€ ONLY
t^ifkTTg


Serving Chicago, Milwaiikee,. Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, Now York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MOKJN1NG, DECEMBER 4, 1973
Novi grobovi ! Dodatni opazovalci
Agnes Božic
Včeraj zjutraj je umrla v Cleveland kliniki 67 let stara Agnes i Božic s 19075 Meredith Avenue, roj. Turk v Newcomerstownu, Ohio, žena Franka, hči pok. Franka in pok. Johanne, roj. Arko, Turk z E. 63 St, sestra Franka, Johna, Josepha, Willia-ma (vsi že pokojni), Mrs. Joseph Bortnick, Jean Turk in Edwarda (od gasolinske postaje na St. Clair Avenue in E. 61 St-).
Včeraj je priletelo na Srednji vzhod 28 ameriških častnikov, ki so bili pride-Ijeni Združenim narodom kot opazovalci položaja.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Na poziv Združenih narodov so ZDA poslale včeraj na Srednji vzhod 28 častnikov svojih oboroženih sil, da se priključijo
Pri razgovorih za obnovo dogovora o rabi ameriških oporišč v Španiji napovedujejo, da bo ta zahtevala z ZDA varnostno pogodbo.
WASHINGTON, D.C. - Združene države imajo v Španiji od leta 1963 letalska oporišča Tor-rejon, Saragosso in za slučaj potrebe še Moron ter pomorsko oporišče Rota za operacije atomskih podmornic Polaris v Sredozemskem morju. Dogovor ima značaj sporazuma med dvema vladama in ne značaj pogodbe.
ZDA so ga sklenile, ker so potrebovale vojaška oporišča za bombnike B-47, ki so tedaj igrali še važno vlogo v vojaških na-!
Črtih. Poskus vključiti Španijo v j NATO ni uspel zaradi odpora i Velike Britanije in nekaterih' drugih članic, ki so hude na-! sprotnice Franca.	j
Dogovor bo leta 1975 potekel j in v nekaj mesecih pričakujejo' začetek pogajanj za njegovo ob-! novo. Pri tem prihajajo iz Ma-|
drida vesti, da Španija tokrat ne j SAIGON, J. Viet. — Rdeče bo zahtevala kake posebne go-1 gete so napadle z raketami vče-spodarske in vojaške pomoči, |raj obsežno skladišče olja na pač pa bo predložila posebno vo-jrcbu mesta. Zadetih je bilo več i izraelskega umika. Tudi v Jeru-jasko-obrambno pogodbo, v o- dUCatov velikih tankov in ogenj | zalemu so izjavili, da so se pri-kviru katere bodo ZDA obveza-j je uničil milijone galonov olja. j pravljeni znova začeti pogajati z ne braniti Španijo, če bi bila na-; T\Ta Shellovo skladišče pri Nha j Egiptom. V Kairu zahtevajo padena. Vprašanje je, kaj bi k'Be je padlo 49 raket, uničenih j brezpogojno, da se Izraelci u
Pogreb bo iz Grdinovega po- j opazovalci enotam čet Zdru-grebnega zavoda na Lake Shore • Ženih narodov, ki nadzirajo pre-Blvd. v četrtek zjutraj. Podrob-] mirje me^ Izraelci in Arabci. S nosti še niso urejene. Truplo ’ prihodom nove skupine ameri-pokojne bo položeno na mrtva-j častnikov je ta po številu ški oder nocoj ob sedmih. I enaka sovjetski, ki so prišli na
Srednji vzhod že preje.
Premirje je med tem precej negotovo, odkar* so bili prekinjeni razgovori na “cesti miru” Kairo-Suez pri 101. kilometru
Rdeči napad z raketami na skladišča olja na robu Sai-gona je uničil obsežne tanke in povzročil požar, ki je pokončal milijone galono v olja.
John A. Love, bivši državni guverner Kolorada, ki je bil vodnik Nixonove politike za energijo, s svojim predlogom za uvedbo nakaznic za gasolin ni predrl in je zato odstopil. Vodstvo reševanja krize 'energije je Nixon izročil W. E. Simonu, pomočniku zakladnega tajnika G. Shultza.
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Iz Clevelanda in okolice
i da naj bi se porabo olja in nje-WASHINGTON, D.C. — John	produktov omejilo z uved-
VEC KOT DOVOLJ SKRBI —
A. Love je v nekaj mesecih spoznal razmere v glavnem mestu dežele, v zvezni vladi in prav posebno tudi v Beli hiši. Predsednik Nixon ga je pred meseci izbral za vodnika zvezne politike v pogledu oskrbe z energijo, ko je ta zašla v kočljivo krizo. Na splošno priljubljeni republikanski guverner Kolorada je na-
skrbi in dela preko mere. Kriza energije je vedno bolj pereča, pretekli četrtek. Izraelske čete ko je zima na pragu in potreba
so od tedaj v pripravljenosti, ker računajo z možnostjo obnove vojne. V nedeljo je prišlo do štiriurnega streljanja med Sirij-ci in Izraelci na Golanskem višavju. Včeraj se je to ponovilo.
Egipt je izjavil včeraj, da je voljan obnoviti neposredne vojaške razgovore z Izraelom pod pogojem, da bodo ti privedli do
John A. Love, predsednikov sve-^i(yg0 prevzel, pa kmalu spoznal, tovalec v Beli hiši za zadeve kri- da jma komaj kaj možnosti res-ze energije, ima v tehle dneh] ničnega odločanja. Zapletel se
je v trenja z notranjim in zakladnim tajništvom s svojimi predlogi za reševanje krize. Love je predložil uvedbo nakaznic ža gasolin, čemur se je uprl zakladni tajnik Shultz. Ko je Shultz prevladal, je Love s
po gorivu raste iz dneva v dan.
se
Paril, ki Ogroža’ pomiijavanp
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetsko časopisje-je objavilo prve kritične sestavke proti Franciji v zvezi z razvojem na Srednjem vzhodu. Da so Francozi gledali na to, kako so ZDA in ZSSR nastopile, ko se je začela oktobrska vojna nevarno zapletati, z
taki pogodbi rekel Senat, ki jo naj bi bilo do 35 milijonov ga-mora odobriti; predno bi postala, ionov olja.
Peter Leach, namestnik u-
Veljavna.
maknejo na črto premirja 22. neievolj°> niso Prfv nič skrivali, oktobra, kot so jo oni zaznamo-j Zun£:nV ministe~ T',bert -ie to vali Združenim narodom. Izrael I iavno obsodil m ugotovil, da sta
Španska letališča so od leta ! pravitelja Shell družbe v Juž- zanika, da bi ob uri prvega pre-1 ®be S13™ sili sveta sle mimo
1963 izgubila dober del svojega nem Vietnamu, je dejal, da so ' mirja sploh obstojala kaka jas- ’ ~vr°.Pe’ kot da bl ]e ne bll°-
J J	...	............'V Parizu so zato pozivali k no-
ni bilo.
pomena za ZDA, pomorsko opo- rde5i uničili 25 do 30 oljnih tan- na črta> ker premirja dejansko rišče Rota ga ni. V Madridu so- }i0V_ Treba bo vsaj 6 mesecev, sP^ob W)o, da so obojna oporišča za predno bodo ti nadomeščeni.;
.' ~ PDmembna bolj, kot so bi-’ Qe ^ bili polni, bi bilo v njih V odkar je v Sredozemskem okoli 35 milijonov olja. Leach je p°rjU mocna sovjetska flota. V dejal, da ni gotov, koliko je te-entagonu ^mislijo med tem na ga piiQ dejansko v uničenih tan-°> da jim španska oporišča niso kih
k° 50 v oktobru Oblasti so po napadu na to ia l-ai or°vev v b,raeb Špani- skiadišče olja in njegovih pro-
An! Tfriki,Tdo™ma!eda M	^
Ucl postaje v Saigonu, pa trdile, da sk. rp etena v izraelsko-arab- je bila zapora že preje v načrtu,
V	P0SrednO “• i ^ bi ugotovili Joge.
k°Cej0 5 P03613110, Uničenje tako velikih količin
t godbo z ZDA doseči enako- 0iia v xasu ko teea novsod
Pravnost z državami NATO v -	•* - ’k
, ,	,v	indici v primanjkuje, bo pozrocilo nove
Por^6 v-1 a^ner:‘3be vojake P°d- težave južnovietnamskemu go-
Nato^ so vedu° ne morejo v Sp0darstvu, ki se mu še ni no-
j vi, trdnejši povezavi Evrope v ■političnem in vojaškem pogledu, ki naj bi v bodoče preprečila tako postopanje z njo.
Sedaj so se oglasili v Moskvi,
! kjer jim novo povezovanje svo-
Guv. R„ Reagan na obisku v Indoneziji
DJAKARTA, Indonez. - Ronald Reagan, guverner Kalifor- bodne Evrope ne gre prav nič v ni j e, je kot posebni zastopnik račun, z očitkom Parizu, da po-predsednika Nixona prišel sem živa k obnovi NATO in k cina dvodnevni obisk. Sprejet je stvarjanju nove vojaško-ob-bil pri predsedniku republike, rambne skupnosti, ki bo Evro-gen. Suhartu in se razgovarjal z po znova razbila in zavrla nje-zunanjim ministrom Adamom no pomirjevanje in popuščanje Malikom.	I mednarodne napetosti. ■
V razgovorih s časnikarji je^ “Literaturnaya Gazeta” je za-omenil, da se bo razgovarjal tu-; pisala, da je “bistvo” novih fran-di o olju, ki ga ima Indonezija coskih predlogov in načrtov vo-precej, pa še niti ni večji del jaško-politična združitev Zahod-
bo posebne trošarine, kar bi močno povečalo njihovo ceno.
Love je bil prepričan, da Kongres ne bo pristal na nobeno trošarino in je zato predložil uvedbo nakaznic. Proti temu se je predsednik Nixon že preje odločno, izr azil, prav posebno pa se je proti taki rešitvi postavil Shultz. Njegovo stališče je končno prevladalo in Love je potegnil edini možni zaključek ter s svojim namestnikom Di-Dono odstopil.
Predsednik je imenoval za novega splošnega vodnika reševanja vprašanj o oskrbi z energijo Williama E. Simona, zakladnega podtajnika, namestnika G. Shultza. S tem je uvedba
svojim namestnikom Di Bonom prodaje gasolina odložena vsaj včeraj odstopil. Predsednik je odstop sprejel ”z obžalovanjem”.	j
Predsednik Nixon bi bil rad | guv. Johna A. Love-ja rad zadržal v Beli hiši in mu ponujal mesto svetovalca ter nato tudi poslaništvo v Ottawi. John A.
Love je vse to odklonil in se odločil vrniti domov, kjer se bo lotil opravljanja odvetniških poslov, ker je spoznal, da v Wash-ingtonu nima kaj koristnega početi, kot je dejal zastopniku Denver Post L. Larsenu.
Pisemske bombe iščejo—
Iz Kanade naj bi bilo poslano v ZDA večje število “pisemskih bomb”, med njimi nekaj tudi v Cleveland. Včeraj so vneto in pazljivo pregledovali vso pošto iz Kanade, da se ne bi zgodila kaka nesreča.
Seja—
Jutri, v sredo, ima Misijonska znamkarska akcija v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti ob 7-30 zvečer važno sejo na katero so poleg članov odbora vabljeni tudi vsi drugi prijatelji in podporniki misijonov.
Dopolnilo—
V “Zahvali” za pok. Johna Slugo je bilo pomotoma izpuščeno ime vnukinje Kathy.
Božična Ameriška Domovina—
V petek, 14. decembra izide božična številka Ameriške Doza nekaj mesecev,” kot trdijo v m°vine. Natisnili jo bomo nepoučenih krogih. Novi vodnik bai izvodov več. Kdor bi jo žeje napovedal nagle odločitve, porini svojcem ali znancem med tem ko so J. A. Lovu oči- j P° Združenih državah in Katah, da je bil preokoren in pre- ; nadii naJ pošlje naslov prejem-počasen. Očitno je, da se John jn3ba 3n ^0 centov (lahko v A- Love v Washingtonu in v!znamkah), ali osebno odda na-Beli hiši ni prav znašel, ko se je i r°čilo v našem uradu na 6117 zapletel v trenja s starimi, pre- j Cmi1- Avenue. Za pošiljke v skušenirni vodniki zvezne biro- • Evropo in v druge prekomorske
kracije in vlade.
Zadnje vesti
dežele je cena 75 centov.
ftasmifa lise ar^srišks za podjetja
John A. Love je Larsenu razlagal, da predsednik Nixon ni dojel vse resnosti krize energije. To naj bi bil prav posebno pokazal, ko je na konvenciji Seafarers Union' trdil, da bo “vse to v enem letu mimo”. Love se je pritožil, da skoro ni imel dostopa do predsednika Nixona in da ga je ta v trenjih z zveznimi tajništvi pustil enostavno na cedilu.
Posebno ostro se je zapletel Love v spor z zakladnim tajništvom, katerega vodnik G-Shultz je znan kot predsednikov glavni gospodarski svetovalec. Shultz in njegov namestnik Simon sta se postavila na stališče,
BUKAREŠTA, Rom. — Pred-
KRIZA ENERGIJE JE PRIHAJALA, PA JO NISMO HOTELI VIDEU
nai* +0 p	■	, -a. -	,	-	- -- — o.-- .geološko preiskana. ZDA dobi- ne Evrope, brez katere da ta ne
sebna pogodba	^ °PraV1	P°’ SreČil° reŽiti osnovnih	vprašanj! jo sedaj iz Indonezije 4% olja,	more preživeti. Ti načrti pa se-
1 obstoja 10 mesecev po	uradnem pa upajo, da bodo uvoz od tam	veda onemogočajo izenačenje	Evrope	z onimi v Vzhodni Ev-
1>	T-. ,	končanju vojskovanja.	povečale, je dejal Reagan.	odnosov med državami Zahodne	ropi.
^az Jbstenssoro se hoče oddaljiti od vlade v Boliviji
A PAZ, Bol. — Predsednik 6publike Kugo Banzer Suarez re je trudil ohraniti v vladi Na-°ano revolucionarno gibanje, ro 8a.V°di Viktor paz Estensso-0> bivši predsednik republike. vj*j ni uspel. Estenssoro je izja-1 > ha hoče s svojo skupino proč od vladne koalicije.
se Pripravlja na predsedni-eiia V?ltve* B°livijska falanga,
ie PrediniPin Vladne koaliciie’ zer 7 lla’ nai kandidira Ban-
kat« to 50 se izjavile tudi ne-do p 6 drUge skuPine> Pa je Hu-0 anzer kandidaturo odklonil.
niese ^ priael na oblast pred 27 ta 0Cl i301*0111 vojaškega prevra-
rbonski prerok
Nai Ljloma oblačno in deževno. - JVlsja temperatura okoli 55
CLEVELAND, O. — V razgovoru z novinarji na televiziji je zadnjo nedeljo guverner Ohio John J. Gilligan o-pozoril na dejstvo, da je kriza energije prihajala več let, pa; niso marali tega videti. Ne Kongres, ne Bela hiša in ne javnost. Na zadnjo pade najmanj odgvornosti, ker ni imela prave možnosti pregleda položaja. Brez odgovornosti ni tudi ta, kajti v zadnjih letih je bilo mogoče v časopisju vedno znova brati opozorila, da olje in druga naravna goriva pohajajo in da se moramo pripraviti na nov način oskrbe z njimi, oziroma najti primerna nadomestila za nje.
Najtežjo odgovornost pripisuje guv. Gilligan zvezni vladi, oziroma Beli hiši. Ta je imela možnost spoznati položaj in nanj opozoriti javnost in Kongres, pa tudi izdelati primerne načrte. Predsednik Nixon se izgovarja, da je kot prvi predsednik opozoril Kon-
gres in javnost na prihajajoče težave, da je torej storil svojo dolžnost. Guv. Gilligan pripominja k temu Nixono-vemu opravičevanju, da predsednik ni stavil nobenih trdnih predlogov in še manj pokazal odločno in trdno vodstvo za njihovo odobritev in izvedbo.
Tudi Kongres nosi odgovornost za nastali položaj. Njemu ni vedno treba le čakati na to, kaj bo predložila zvezna vlada, oziroma predsednik ZDA, lahko začne tudi sam preiskovati položaj in stavi predloge, ki so nujni za njegovo popravo. V vprašanju krize energije ni Kongres sam ukrenil nič, pustil je celo v miru počivati še tiste skromne in splošne predloge, ki mu jih je predsednik poslal.
Huda odgovornost leži na naši industriji. Avtomobilska in oljna industrija sta podpirali druga drugo. Avtomobilska je gradila velike avtomo-
bile, ki trošijo ogromne količine gasolina in se pri tem ni prav nič menila za to, da bo tega neki dan zmanjkalo. Ko so v Evropi že davno prevladovali avtomobili z malo porabo gasolina in se je tamkajšnja avtomobilska industrija prizadevala to še zmanjšati, pa vendar ohraniti avtomobilom potrebno moč in brzino, se v Detroitu za to niso zmenili. Začeli so sicer izdelovati manjše avtomobile in celo prav majhne, toda za večjo omejitev rabe gasolina se niso gnali.
Človek dobi vtis, da je avtomobilska industrija delala vse to v tihem sporazumu z oljno industrijo, ki je videla v čim večji porabi olja tem večji dobiček. Iskanje olja doma je omejila, da je bilo mogoče olje poceni kupiti na Srednjem vzhodu in v Venezueli. Tako smo v raziskavah zaostali in je trenutno znanih
rezerv olja v ZDA le za nekako eno desetletje pri sedanji količini uporabe. Strokovnjaki trdijo, da so v zemlji v ZDA in na kontinentalni plošči, ki jim pripada, verjetno še velikanske zaloge olja in naravnega plina. Geološki sestav govori za to, da so te zaloge nemara tolikšne, da bi nam zadostovale vsaj za par stoletij. Pri tem zaloge olja v oljnem škriljavcu niso niti vštete. Zaloge premoga so v naši deželi naj večje na svetu in bi zadoščale za poldrugo tisočletje pri pametni rabi.
Čas je, da se ZDA zbudijo in se zavedo položaja. Naše sedanje stiske niso krivi A-rabci, krivi smo jo sami in zato jo moramo tudi sami reševati. V prvi vrsti moramo s prirodnim bogastvom, ki nam je bilo dano, gospodariti pametno, trezno in varčno, ne pa kot bedaki, ki ne vedo, kaj imajo in za kaj imajo!
WASHINGTON, D.C. — Po po-1 novem porazu poskusa usta- j viti razpravo v Senatu je ta sednik republike Nicolae Ceau-opustii dopolnilo o javnem sescu, ki pride te dni na uradni financiranju predsedniških vo- ckisk v ZDA, je v posebnem litev ter poslal v Belo hišo že' razgovoru z zastopniki ameri-preje v Domu izglasovani škega tiska dejal, da je Romi-predlog o povišanju gornje nija zainteresirana v sodelova-meje zveznega dolga na 475.7 niu ameriškega kapitala v ro-bilijonov, s čimer je redno rnunskem gospodarstvu, pred-poslovanje zvezne vlade v fi- vsem v skupnih podjetjih, nančnih zadevah spet v teku.	smo z a i n t e r esirani v
WASHINGTON, D.C. — Pred- skuPnih družbah s podjetji v stavniški dom je včeraj izgla- Združenih državah, je dejal soval posebni Saxbe zakon, ki Ceausescu, in dedal, da so neka-znižuje plačo pravosodnega *'er3 zac^evni razgovori že tako tajnika od 60,000 na $35,000 dalec’ da utegnejo biti podpisa-letno ter tako omogoča ime- ni tekom njegovega obiska v novamje sen- W. A. Saxbeja ZDA ta teden, na ta položaj. Potrditev tega Romunija je nedavno sprejela imenovanja je začasno odlo- sbcen zak°n, kot ga ima Jugo-žena, da se Senat in Dom ^avBa’ k3 dovoljuje tujo ude-sporazumeta o besedilu zakon- ezl';)0 do /' v romunskih pod-skega predloga.	I jetBh* Doslei Je tako pogodbo
WASHINGTON, D.C. — Pi-ed- 1 ^°™unl podpisala le Cnotrol
stavniški dom je včeraj izgla-	!fJ*
soval omejitev brzine na vseh avtomobilskih cesta na 55 milj na uro za vsa vozila. Predsednik Nixon je zadnjič dejal, da naj bi tovornjaki in avtobusi vozili 55 milj, osebni avtomobili pa le 50 milj na uro. V Predstavniškem domu so prišli do zaključka, da bi taka ureditev povečala število nesreč, ko bi tovornjaki in avtobusi prehitevali osebne avtomobile. Zato so določili za vse isto brzino, kar naj bi omogočilo miren in reden tok prometa.
OTTAWA, Kan. — Vlada je predložila parlamentu, naj da polnomočja za uravnavanje prodaje goriv. Minister za | energijo Donald McDonald je dejal, da bodo ta prišla v poštev v Quebecu in v atlantskih provincah, kjer je pomanjkanje kurilnega olja, gasolina in drugih oljnih produktov kočljivo, da pa to drugod ne bo potrebno. Minister je dejal časnikarjem, da dodeljevanje ne bo mogoče iz-
sodelovati pri izgradnji tovarne za računalnike, ki jo bodo začeli graditi prihodnji mesec.
V Evropi prvi mraz
BONN, Z. Nem. — V Zahodni in Srednji Evropi je za konec preteklega tedna pritisnil hujši mraz, ko skušajo povsod omejiti rabo kuriva in so bile v 7 državah prepovedane vožnje z avtomobili.
Ljudje so se držali doma ali v bližini doma, kjer ni ugodnih prometnih zvez z javnimi množičnimi prometnimi sredstvi.
vesti v prvih mesecih, da bo to možno šele v marcu ali aprilu 1874, ko pričakujejo, da bo sila največja.
BONN, ZRN. — Kancler Brandt se je odločil podpisati sporazum s Prago, četudi vprašanja Zahodnega Berlina ni bilo mogoče rešiti. To je “odloženo na poznejše” razgovore z Moskvo.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 4, 1973
/tMERIŠKA DOMOVIN/!
flLfVUEi? I e/»• [%l—H O/V» E-
•auanuiuiiM^	IwSSSfe'«
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 441GS
National and Internationa! Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
*18,0G na leto; $9.09 za pol leta; $5.50 za 3 %Hk Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.09 na leto; $19.00 za pol leta; $G.C9 za 2 mesec© Petkova izdaja $6.09 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 8 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 233 Tuesday, Dec. 4, 1973
Delavci prevzemajo tovarne v Evropi
Tovarna ur “Lip” v vzhodno-francoskem mestu Be-sancon je zašla v težave. Za pičla naročila je bilo delavcev in stroškov preveč, zato je uprava predlagala odpust 180 u-službencev. Delavci so predlog v tajnem glasovanju z več kot tričetrtinsko večino odklonili. Zahtevali so polno zaposlitev ali pa brezpogojno nadaljevanje štrajka in s tem tvegali odpust vseh 1,200 uslužbencev. Vse ali nič!
Prepričani, da je samo vodstvo tovarne krivo, da ni dovolj dela za vse, so delavci zasedli tovarno, izgnali iz nje uradnike in sami prevzeli vse v svoje roke. Iz zaloge so vzeli 60,000 ur in jih prodajali po cestah po globoko znižanih cenah, z izkupičkom pa ustanovili štrajkovni sklad, iz katerega so si delili nezakonite plače.
Čeprav je bil ves nastop protizakonit, ga je javnost odobravala. Francozi so sprejeli trditev, da je to dovoljen način samoobrambe. Podprti po javnem mnenju in s polno Štrajkovno blagajno so delavci odklonili vse kompromise, tudi predlog vlade, da bi s podporo 30 milijonov frankov pomagala tovarni nazaj na noge. Edini pogoj: odpust kakih 200 delavcev, ki bi zaradi brezpogojne potrebne racionalizacije podjetja morali iskati delo drugod, so delavci ponovno odklonili.
Štrajk je trajal 4 mesece. Dva meseca so se delavci pogajali z zastopnikom vlade, nazadnje jim je pa sam ministrski predsednik Pierre Messmer povedal odločno: “Lip je na koncu!”
Komunistična unija se je sicer podala, toda ona je v tovarni v manjšini; večino delavcev zastopa še bolj levičarska CFDT, ki je pozvala svoje člane, naj z glasovanjem odklonijo vsak komromis — kljub svarilu ministrskega predsednika, da bi to pomenilo smrt za podjetje.
Sedaj bo odločalo konkurzno sodišče. Sodnik je že povedal, da bo ukrenil vse potrebno, da bodo upniki tovarne prišli do svojih pravic. Tako je skoro gotovo, da bo tovarna prodana na javni dražbi. Popolna razprodaja in likvidacija znanega podjetja bosta oropali mesto Besancon 1200 delovnih mest. Levičarji so ponovno dokazali, da jim ni za delavce, ampak, da hočejo z njih pomočjo doseči zase vse — za delavce nič.
Podobno zgodbo je doživela tovarna motociklov “Triumph Werk” v Meridanu pri Coventriju v Angliji. Tudi tam je 1750 delavcev zasedlo tovarno, izgnalo iz nje upravo in zabarikadiralo sebe in 2500 motornih koles. Njihov namen je bil: preprečiti nameravano zaprtje tovarne in zagotoviti nadaljevanje proizvodnje in seveda — svoj zaslužek. Edini uspeh dosedanjih pogajanj z upravo je bil, da je družba ustavila izplačevanje plač in predložila za februar 1974 napovedano zaprtje tovarne na bližnji datum.
Ko je družba “Norton Villiers Triumph” razglasila, da bo svojo tovarno v Meridanu zaprla in proizvodnjo motornih koles osredotočila v drugem obratu pri Birminghamu, so začeli delavci najprej z “demonstrativnim” delom. Na dveh tekočih trakovih so se igrali toliko, da je bil protest viden. Pozneje je nekdo predlagal, da bi ustanovili zadrugo in odkupili tovarno ter si tako zagotovili trajno delo. Predsednik družbe Triumph Dennis Poore je voditelje pohvalil: “Velikopotezna ideja” in jim zagotovil svoje popolno sodelovanje pri razpravljanju o predlogu. Zahteval je samo, da delavski zaupniki odpro vrata družbeni upravi in motociklom, kajti družba potrebuje izdelke, da bi jih vrgla na ameriški trg. Toda delavski voditelji niso hoteli izpustiti svojih talcev (motornih koles) in zaradi tega je skopnela pripravljenost uprave za sodelovanje.
Delavski voditelji so izjavljali, da se delo v tovarni nadaljuje, uprava je pa vedela, da nimajo kaj delati, ker se je dovoz materiala skoro ustavil. Iz počasnega dela je nastalo posedanje v tovarni.
Dogodek v Meridanu je samo nadaljna stopnja propadanja angleške industrije motornih koles. Vlada jo je hotela na vsak način rešiti, zato ji je dal spomladi 4.8 milijonov funtov podpore. Izdelovalci znane znamke BSA so tičali globoko v blatu in v rdečih številkah. Enkratno “o-zdravljenje je družbi samo nekoliko podaljšalo življenje, ki ga pa uprava ni znala izkoristiti. Inženirji so prehitro spreminjali načrte, pa kljub temu še vedno šepali za tržnim razvojem.
Medtem so se pojavili v Ameriki “easy riders”. Japonci so' bili takoj na mestu in prevzeli trg za težke in najtežje stroje, — preden so se strategi BSA zbudili. Četudi je bilo ^povpraševanje veliko in je povišana vrrednost dala Angležem veliko prednost, ti vendar niso znali izkoristiti dane priložnosti.
Londonska konservativna vlada ni mogla prepustiti največje angleške tovarne motornih koles propadu. Videla je rešitev v povezavi s tvrdko “Manganese Bronze”, drugo in dosti manjšo izdelovalko motociklov, ki je znala svoje “Norton Commandos” dobro uveljaviti na ameriškem trgu.
Peli
Lake-u odlično govedino), Tonetu Gabru, G. Trinku, dr. Andreju in Tomažu Fischingerju in mojemu možu Alfredu.
Največ pa so se žrtvovale za jedilni paviljon naslednje gospe in gospodične. Levji delež je doprinesla ga. Vera Gregoričeva. Naj navedem imena ostalih po-
Vsi avtobusi in osebni avtomobili morajo parkirati v predmestju Venecije. Od tu smo pešačili v mesto k Velikem kanalu, kjer so nas čakale 4 gondole s krepkimi gondolieri, ki so nas vodili po “Grand Canalu” in večkrat zavili tudi v manjše kanale, kjer smo občudovali bajno razsveljene znamenitosti
žrtvovalnih sodelavk:	Ga. Ma-j Venecije. Pravijo, kdor je bil v
vec, ga. Stražišar, ga. Ana Ga-.Veneciji in se ni vozil po Veli-ber, ga. Nežka Gaber, ga. Rušo- j kem kanalu, ni bil v Benetkah, va, ga. Buhova, ga. ŽiberL Ker je bila krasna, tiha noč s
(Zmogljivost BSA Triumph se ceni na 50,000 letno, Nor- (ki nam je preskrbel v ton pa samo na 15,000.)
Upali so, da bo sposobna uprava “Manganese Bronze” znala izvleči “Triumph” iz blata. Na svetovnih dirkališčih pridobljeni ugled še ni bil zapravljen. Zakaj ne bi vodstvo podjetja te prednosti izkoristilo? Ko je minister Christopher Chataway, ki je bil pristojen za podpiranje industrije, objavil ustanovitev britanskega monopola za motorna kolesa (NVT), je mislil pri tem predvsem na koristi izvoza.
Stara BSA je osredotočila najprej proizvodnjo koles na tovarno Small Heath pri Birminghamu, pozneje se je pa premislila in se vrnila v Meridan. Sedaj se hoče spet seliti v Small Heath. Te “kufre gor, kufre dol” politike je bilo delavcem dovolj. Misel na možnost izgube službe je rodila idejo, da bi poskusili z nekako zadrugo. Jack Jones, predsednik unije transportnih delavcev — največje delavske organizacije v deželi — podira ta predlog; enako tudi okrožni tajnik, ki upa, da zagotovitev potrebnega kapitala ne bo ovira. Krajevni poslanec delavske stranke Leslie Huckfield se je je na lastne oči prepričal v Ameriki, kakšen je položaj in koliko je upanja na uspeh, — kar je najvažnejša točka vsega proračuna, — in če se sploh da doseči z NVT sporazum o tržnih pravicah in pogodba o produkciji.
Če se bo načrt posrečil, bo to važen uspeh. Dokazal bo, da delavska uprava more rešiti podjetje, ki ga je kapi- ’ Gizello Hozjanovo. Da smo vse talistična uprava že odpisala. Zastopnik NVT Hugh Pallin !prodali, je tudi njena zasluga!
ne vidi nobenega upanja. Triumph je zapisan smrti in mi-; Ko smo na skupnem sestanku ___________________________
sel na zadrugo, ki bi ga^rešila, je neizvedljiva. Nekateri !raZipravya^ jn pregledovali na-*zvon ter dve moški figuri, ki s ljudje žive v svetu sanj. štiri leta SO vodili podjetje, ne da račune, smo bili vsi veseli ob; pregibanjem rok in kladiv
, t
polno luno na nebesnem svodu, so gondolieri priveslali naše
Buhova, ga.
(preds. Oltarnega društva), ga.
Zorko (podpreds. Oltarnega društva), ga. Petrič, ga. I. Trinko, gondole holj na sredo Velikega ga. Šušteršič, ga. Auguštin, Ali-; kanala, kjer sta nas dva Bene-ce Martingič, gdč. Ana Ahačič, • čana zabavala s harmoniko in gdč. Holozan, ga. Humar, ga.; petjem lepih beneških in drugih Koželj in njena hčerka ga. Ku-1 italijanskih melodičnih pesmi, ca, ga. Mihaela Simrajh s hčer-'Bila je divna beneška noč, ki jo ko Magdo. Tudi otroci so poma-jne bomo zlepa pozabili.
Drugo jutro smo bili že zgodaj na trgu sv. Marka, kjer nas je pričakovalo tisoče golobov, da jih nahranimo z raznimi semeni. Zanimiv je visok stolp z veliko uro in nad njo bronasti
gali: Gregorič Vanda in Tonček, Herman Simrajh. Posebej naj omenim naš trgovski genij go.
bi bili v tem času spoznali, da mora država prispevati za vsako izdelano motorno kolo 100 funtov, da ga morejo prodati. To je denar “vržen skozi okno”.
Anže
1 BESEDA IZ NARODA
nwiiinii fifiiii in nul m Ttinr iiTTTrii»nrrrmii>rTTTfi(ith~Tiininn inr ~~7' ir-n—mn
Slovenski večer	ki hkinž, nebfT 7
Isle Bled — heavenly splendor . Paviljon je bil obdan z originalno slovensko leseno ograjo — zopet delo g. A. Kranjca.'Vred-
prav Mro uspel
FAIRFIELD, Conn. — Kljub slabemu vremenu je bila dvora- nost paviljona pa sta dvignila na nepričakovano prav lepo za- prisotnost ljubke Miss Slove-sedena.	| nia gdč. Zvonke Rozmanove v
Večer je vodil g. Hermin Kur-' narodni noši in naši ljubki pevč-bus, ki mu gre naj večji del za-: ki v narodnih nošah, ko so zape-hvale za organizacijo prireditve, li “Po jezeru bliz’ Triglava”, t Večerja je bila jako okusna in ' pod vodstvom ge. Fanike Hu-! kuharice kakor tudi točilci so marjeve, gl. tajnice Slov. ženske bili zelo prijazni in postrežljivi. zveze, v krasni narodni noši. S 1 Mimogrede naj omenim, da je pesmijo smo pričakali g. župa-skoraj vsak segel po dveh por- na. Vsakemu je srce zaigralo od cijah golaža in po dobri kaplji-! veselja in se mu je orosilo oko ! ci. Golaž je bil izrvstno naprav-:
ijen z vsemi dišavami, zato je bil tudi zelo privlačen in okusen; tudi kranjske klobase z zeljem so dobile dosti odjemalcev.
Kar je starejših Slovencev, “oldtimerjev”, pridejo radi na zabavo zaradi slovenske družbe in večerje ter dobre kapljice, ne samo zaradi plesa. Natakarji bi mogli biti boljše založeni z dobro kapljico, ker možje radi plačajo, kadar gre za slovensko stvar.
Občinstvo je napolnilo dvorane, kar se je pri plesu poznalo.
Podrobnosti koncerta ne ibom opisoval, ker vam bo to orisal in opisal vodja večera sam.
Brez pretiravanja moram zapisati, da je bil slovenski večer s koncertom in plesom zelo velik uspeh, ki ga nismo pričakovali.
Bog živi!
Stanislaus Mally
Hkk bleski ~ kani nebeški
CHICAGO, lil. — To je bilo geslo naše kulturne razstave v Navy Pier-u 17. in 18. nov. 1973 v Chicagu. Folk Fair — kulturni center okoli 50 raznih narodnosti — je privabil stotisoče navdušenih gledalcev. Marsikdo je izrekel laskavo oceno velikanske slike Bled, kar je mojstrsko delo naše priznane umetnice Razman-Bucikove. Ta slika je bila že lani na razpolago našemu slovenskemu Radio klubu, ki je ugodil naši prošnji in tako je naš kulturni paviljon blestel v vsej lepoti. Bled — svetovno znani biser Slovenije, je stopil pred naše duše, ko smo občudovali sliko. V ozadju “Bleda” so bile svilene .modre zavese — spomin na naše ažurno modro nebo. Na sredini zgoraj je visel naš slovenski grb, mojstrsko delo našega znanega kulturnega delavca g. Adi Kranjca. Na o-beh straneh grba sta bila napisa
ob pogledu na cvet mladine, ki je s pesmijo poveličal lepoto naše mile domovine Slovenije.
Letos smo se Slovenci prvič postavili v bazarju, kjer je naša umetnica ga. Razman-Bucikova razstavljaj a svoje umetniške slike. Naprodaj so bili v tem paviljonu tudi male majolke, cekarč-ki in veliko slovenskih znamk — darilo ge. dr. Angele Čema-žarjeve, za kar ji izrekamo Slovenci prisrčen Bog plačaj.
Naj se vrnem še k našemu kulturnemu paviljonu, kjer so bili razstavljeni originalni slovenski krožniki s krasnimi pokrajinskimi slikami in ornamenti; te krožnike sem delala vse leto in sem vesela, da so naši ljudje upoštevali trud in niso štedili s priznanjem.
Ves dobiček, ki ga imamo od te mednarodne razstave, pa je prišel, kot vsa prejšnja leta, od jedilnega paviljona — kjer smo prodajali izvirna slovenska jedila: kranjske klobase z zeljem, govedino v divjačinski omaki, jabolčni in sirov štrudelj in potice. Ves teden smo ženske pripravljale ogromne množine jedil. Vse smo prodale, kar je znak najboljše kakovosti jedil.
Ne bi bilo prav, če ne bi omenila vse sodelavke in sodelavce, ki so nam omogočili naše paviljone na razstavi.
Najprej naj omenim g. Adita Kranjca, ki že čez 20 let nesebično s svojim talentom in rokami pomaga Slovencem, Radio klub in Liga ga imata v hvaležnem spominu. Odri — tako potrebni pri prireditvah — so bili njegove kreacije. Tudi letos se je g. Kranjc izkazal s kulturnim paviljonom, žrtvoval svoj čas in denar in zaslužek. Vse to je daroval v namen, da prikaže Slovence kot kulturni narod. Bog plačaj za vse — ljudje nismo sposobni poravnati takih dolgov!
Posebna zahvala naslednjim gospodom za sodelovanje: gg. Gregoriču, Bur jeku, Medvedu
u-
lepem uspehu. Čisti dobiček smo dar j ata vsakih 15 minut po zvo-naklonili sledečim: 200 dolarjev nu, tako da so domačini in tu-za slov. bogoslovce, 100 dolarj ev f risti vedno na tekočem glede za Rožmanov zavod v Argenti-1 točnega časa. Patrona oz. za-ni, 30 dolarjev za Baragovo za-. ščitnika Benetk sta sv. Marko devo, 20 dolarjev za Slomškovo in sv. Teodor, ki na visokih stol-zadevo. 120 dolarjev smo pa na-:pih simbolično čuvata nad me-klonili našemu dobremu župni-; stom. Simbol moči in slave Be-ku g. p. Tomažu pri Sv. Stefanu, netk je lev, ki ima na vsaki
strani telesa vzraščeno ptičje krilo.
Pot nas je zanesla tudi v malo prodajalno oz. delavnico, kjer iz žarečega in tekočega stekla
Bog Vas živi še naprej, g. p. Tomaž!
Vsem in vsakemu posebej še enkrat Bog plačaj, kar je obenem že prošnja za sodelovanje za prihodnje leto, če nas Bog še izdelujejo raznobarvne steklene
ohrani pri zdravju. Bog daj!
Metoda Fischinger
S p@fi po ifropi
VI.
MILWAUKEE, Wis. — V sredo, 12. septembra, ob 9. dopoldne smo se z brzovlakom odpeljali iz Lucerna proti Italiji. Vožnja je bila zopet po lepi, gorati Švici med soteskami, rekami in jezeri. Po par urah vožnje smo zavozili v dolgi St. Gott-
umetniške izdelke. Za kratek hip smo se ustavili v krasnem opernem gledališču “La Feni-ce’, nato pa smo pešačili še proti znanemu mostu “Ponte di Rialto”. Na tem mestu in okrog ; njega je velika tržnica vseh mogočih in nemogočih stvari, ki ti jih ponujajo izvrstni mešetarji. Ta most in življenje okrog njega sta dala Shakespearju osnovo za njegovo mojstrsko delo “Beneški trgovec”.
Apetit nas je prisilil, da smo se začeli ozirati po neštetih re-natrpanih do zad-
hard predor, kjer smo se potem pri mestu Luganu poslovili od | stavracijah, dežele švicarskega junaka Vi-1 njega stola. Končno smo dobili ijema lella. Domačini v švicb v neiQ mali restavraciji mizo in
odlično kosilo. Toda v tej restavraciji je v normalnih časih prostora samo za 25 gostov, nas pa je bilo sigurno 100 lačnih turistov. Imela je samo eno stranišče. In zdaj pomislite na obraze tistih, ki jim je bila sila in so morali čakati pred vrati.
(Dalje sledi)
so bili do nas turistov korektni, toda hladni. Resnica je, to sem opazil v vseh deželah, da so tu-risti-tujci v skupinah veliko mani cenjeni kot privatni turisti. Razumljivo, ti več zapravijo. V Luganu smo presedlali iz vlaka v udobni avtobus, ki nam je bil na 10-dnevnem potovanju po Italiji naše stalno prevozno sredstvo. Vozil nas je preizkušeni in izvrstni avtobusni šofer z vodnikom in tolmačem P. Grayjem.
*
Ko smo prešli okrog jezerske gladine krasnega jezera Como. smo bili že globoko v severni Italiji z velemestom Milanom, ki je gospodarsko in , kulturno središče Italije. Stolnica “Du-omo” je največja gotska zgradba Italije, grad Sforzesco, danes bogat muzej, umetniška galerija Breda in operna hiša milanska “Scala” so največje privlačnosti in zanimivosti tega bogatega mesta.
Potem smo nadaljevali pot po pokrajini Toscani, kjer smo se vozili mimo bogatih kmetij, kjer imajo velike namakalne kanale, zgrajene za slučaj suše. V vseh malih in večjih mestih je močno razvita mnogovrstna industrija. Ker se je med tem vreme zvedrilo in nas je poslej spremljalo toplo italijansko sonce, smo nenehno 'občudovali o-gromne, odlično urejene vinograde z belim in črnim grozd-jem, kjer se pri prešanju rodi odlično italijansko vino “Chianti". Po lepi vožnji smo okrog 6. ure zvečer prispeli v mesto Me-stre, kjer smo našli v hotelu čiste in udobno urejene sobe.
*
Še isti večer, takoj po večerji, smo se z avtobusom odpeljali v lepo Venecijo, ki je 10 km oddaljena od 'našega hotela.
Iz naših vrst
Montreal, Que. —■ Spoštovano uredništvo! Hvala lepa za Vaše obvestilo, da mi v začetku decembra zapade naročnina. Čeprav še nikoli nisem pozabil poslati denar za časopis, sem bil Vašega obvestila vseeno vesel.
Jaz, kakor tudi mnogi Vaši sodelavci, smo prav gotovo istega mnenja, da moramo čimdalj o-hraniti obstoj tega našega slovenskega dnevnika. Kako blagodejno de človeku, ko v mrzli tujini prebira svetovne novice v materinščini. Ko pa bere novice iz naše lepe Slovenije, se morda prenekateremu utrne solza po licu, kajti domotožje še vedno v naših srcih tli.
Večkrat pokažem Ameriško Domovino mojim prijateljem. Mnogi so mi že rekli, da se bodo na njo naročili. Trudim se tudi, da bi Vam pridobil kakega novega naročnika.
Končno mi dovolite, da nekaj pripomnim. Z Ameriško Domovino sem povsem zadovoljen, moti me le, da jo tako neredno prejemam. Rad bi vedel, kaj je temu vzrok. Bi mi hoteli odgovoriti?
Uredništvu, upravi, vsem so-
Novembrske misli in spomini po 30 letih
(Nadaljevanje)
Ker je bila Ljubljana dobro zavarovana, so še vedno naduti Nemci hoteli “po svoje” spraviti v red tudi še ostalo pokrajino. Začeli so s čiščenjem od novomeške strani in preko kočevskih gozdov, v jutru ponedeljka, 1. novembra, na praznik Vseh svetnikov, so bili že v Ribnici. Od tam so streljali na rdečo vojsko, ki se je preko Travne gore u-maknila v Veliko goro ter v prostrane gozdove Mokrca in Krima. Popoldne praznika Vseh svetnikov je posvečen tudi že dušam v vicah, bil je lep in sončen dan. Na bližnjem ižanskem pokopališču so farani obiskovali s cvetjem okrašene grobove, zvonjenje je bilo prepovedano. Skupna pobožnost pri velikem križu je bila končana, ko sem v skrivališču zaslišal močno streljanje od dveh strani, potem pa tekanje in vpitje. Letalo se je pojavilo nad vasjo ter obstreljevalo stražne položaje; vse j c bežalo in iskalo kritja, jaz pa — kam naj se umaknem!
Nemške izvidnice so se bližale in partizani so brez odpora v zmešnjavi pobegnili v gozdnati hrib nad vasjo, katero je nemška vojska mirno zasedla in že postavila svoje straže. Bil sem v strašni negotovosti, kaj se godi, tembolj, ker sem slišal ropot vozil in tankov in nemška povelja-Kaj bo pa zdaj — Nemci, mi šine strašna misel v glavo. Segel sem po rožnem vencu in počasi prebiral jagode, ^ilil sem se; seveda sem pridal tudi desetko za uboge duše v kraju trpljenja) saj je bil tudi njih praznik; e' nega sem pa nedolgo preje končal med farno pobožnostjo na pokopališču, njim v spomin ^ za pomoč.
Pod seboj zaslišim že znano mi hojo in potrkanje na strop-Odpabnem desko in začuden gle' dam gospodinjo, saj me je že dopoldne obiskala. “Znate nemško?” — “Zakaj vprašate?”
“V kuhinji je nemški vojak, vse kaže, da je kak oficir, nekaj pr°' si, pa ga ne razumemo. Zelo pri' jazen je in ko je na steni opazil križ, se je prekrižal, pojdite n° doli.” Molčal sem in premišlj^ ter ji rečem: “Pred Nemce si tu' di ne upam.” — “Tudi Vašeg3 trpljenja mora biti enkrat konec,” pravi, “morda bo pa to še rešitev za Vas.” — “Dobro, u' tegnete imeti prav, hvala Van1) pridem kmalu za Vami, prosing prislonite lestvo poleg vrat, ^ tega brloga se bom pa že kak0 sam izkopal.” Z veliko težavo i11 naporom ter v bolečinah sem si kopal v senu rov, se otepel sen° in prahu in nato previdno spuščal po lestvi ter v velike111 sriahu in s težkim korakom ri0' pal preko dvorišča. Stopim v ku' hinjo, družina je sedela za miz° in me debelo gledala, kdo in °^' kod sem prišel. Prijazen voj3^
—	podčastnik je bil — mi breZ kake besede (Hitlerju v slaV0^ mirno salutira ter me prijazh^ vpraša: ‘Sprecben Sie Deutsch-
—	“Jawohl,” sem mu odgovoril'
On se predstavi in me vpr3^3’
kdo in kaj sem in zakaj im3llJ roko obvezano. Kar odkrito se^ se mu predstavil in mu na kr3*-' ko povedal vso zgodbo. PrijaZ110 me je gledal in nehote vihal n°5 in se mi približal, če sme P°' gledati in potipati roko, da bil pred mobilizacijo redov111, pri “Usmiljenih bratih” in v bolnici; sedaj je tudi voj , glavni bolničar v četi in mi bl rad kako pomagal. Bil je
uv-
del3 iak) bi
bNž
kakega prstana in lep nastop je pričal, da je iskren. Nala^ je tipal po roki in me porh
il°'
val. Na vprašanje, s čim bi ^ gospodinja rada postregla, je ^ za pasu potegnil čutaro in sil za domače mleko in kos
pf0'
d°'
delavcem in naročnikom po šve-1 mačega kruha, da je voj3Šlf tu želim prav vesele praznike, brane, katera da ni slaba, z
v novem letu 1974 pa zadovoljstva in božjega blagoslova.
S spoštovanjem!
Franc Kramberger
prenaveličan in se je opravif' val, da rad vse pošteno pl3C^ (Dalje sledi)
RLb
ameriška: domovina, december 4,1973
DOMA IN PO SVETU PRETEKLI TEDEN
Pripravljamo se na Božič in le tu in tam nas okoliščine pritisnejo1, da pomislimo na položaj v svetu, ki ni nič kaj rožnat. Slovenci se shajamo, se pogovarjamo o razmerah med seboj, po naših domovih, po naših organizacijah, v naši stari in v naši novi domovini. Tu in tam se pri tem kaj sporečemo, na splošno pa se kar razumemo. V skoraj četrt stoletja, kar smo prišli v Kanado iz evropskih begunskih taborišč, se je veliko spremenilo.
Odrastel je novi rod, ki ve o razmerah doma, ki so nas pognale v svet, samo to, kar je slišal od nas samih ali pa morda tu in tam bral v kakih zapiskih in knjigah. To seveda ni tako neposredno in prepričujoče, zato tudi ni tako globoko in trdno, kot je pri starejšem rodu.
Spomini so se tudi med nami že nekam zbrisali ali vsaj poble-deli, ko smo pognali korenine v novem svetu ob življenju in delu za svoje otroke in ko prene-kateri gledamo že drugi tu rojevajoči se rod. Slovenska dediščina slabi, preraščata jo kanadska vsakdanjost in resničnost, dosti truda bo treba, da bomo vsaj nekaj slovenskega izročila prenesli na novi rod.
Božični prazniki so prav posebno primerni za to, da oživimo in obrazložimo stare običaje novemu rodu, da ga poglobimo vanje, ga na nje privežemo, da Jih bo ohranjal v svojih domovih, ko si jih bo ustvaril. Slovenski božični običaji niso le lepi, imajo tudi svoj globok smisel, in o tem naj bi naši mladi kaj več zvedeli iz naših ust.
vražnike” arabski stvari, bo ga-solin na nakaznice že ta mesec.
,*
Naš zunanji minister Michell Sharp je ptič, s nenarejeno brzojavko poslaniku v Čilu mu je uspelo odkriti uradnika, ki je izdal uradne tajnosti v zvezi s septembrskim prevratom v Čilu iz brzojavk in sporočil med poslaništvom Kanade v Santiagu in vlado v Ottawi. Minister je izjavil, da bo ta uradnik odpuščen.
9
Ker ni pravega tekmovanja na trgu, plačujemo v Kanadi dvakrat do1 trikrat več za očala, kot bi bilo treba, trdi uradna vladna študija položaja v Sa-skatchewanu. Tam premišlja vlada, da bi ustanovila lastne optične trgovine in prodajalne za očala.
*
Jean Gerin-Lajoie, načelnik jeklarske unije v Kanadi, je napovedal za prihodnje leto trši nastop delavstva v Kanadi, prav posebno še v pokrajini Quebec. Jeklarji v tej pokrajini so v letu 1973 sodelovali v 23 štrajkih in vse kaže, da ni mogoče pričakovati prihodnje leto nič boljšega, ko je nered v gospodarstvu preje večji kot manjši. Iz njegovih izjav je razvidno, da bodo pri delavskih nemirih v Quebe-cu igrali svojo vlogo tudi politični vidiki...
ODMEVI S PRERIJE
a * a
Zanimanje za gradnjo plinovoda z Mackenzie delte na jug je začelo v gospodarskih krogih padati, odkar je gotovo, da bodo ZDA skoro začele graditi oljevod preko Aljaske. Pri seda-
LETHBRIDGE, Alta. — Tele čase se svet spet vozlja v sama neprijateljstva, prepire, očitanja, vsega ima ponekod svet preveč, samo ljubezni, strpnosti in razumevanja malo. Hudo malo.
Zima in draginja sta nas letos zgodaj pritisnili do škripanja, zlasti še, ker ni videti konca lestvici izdatkov za hrano, obutev, živila, skratka vse življenjske potrebščine. Vse se draži in še draži, sem in tja kake stvari za dan in dva ni na policah, ko pa se spet police napolnijo, so seve predmeti podraženi... Pritožbe malo zaležejo, oblasti in vlada pa v samih pogovorih in načrtih, kako draginjo ustaviti ali vsaj uravnovesiti. ..
Gradi se v Kanadi še veliko, a lasten dom se večini, ki ga še nimajo, bolj in bolj odmika... ker cene hiš so se v zadnjih 15 letih kar potrojile. Dom, ki je stal pred 1. 1960 okoli $10,000, je danes med 25 in 30,000 dolarjev. Le kako naj si mlad par, ki je komaj na svoje začel skupno pot, in navadno bolj pri dnu zaslužkarske lestvice, kupi lastno hišo? Kako naj si ustvari družino brez strehe, ko pa oglasi o-pominjajo, da psov in otrok lastniki stanovanj ne žele oz. ne
mota. Nobeden ne ve točno, koliko ljudi živi gori; verjetno precej manj kot eden na kvadratni kilometer. Čemu je potem železnica potrebna? Odgovor se glasi: zaradi olja.
Na obali Severnega Ledenega morja so našli bogata ležišča olja najprej Amerikanci, potem pa še Kanadčani. Prvi so našli svoj delež v Prudhoe zalivu,
dobro letino, obenem seve tisoč sreč...
*
Kot vsako jesen nas je te dni obiskal mlad misijonar g. Plaz-nar, ki domuje sicer v Torontu, pa vedno obiskuje raztresene slovenska naselja po celi Kanadi. Se nam prileže topla beseda, —^ -------- ■ --------- -------;
tudi njegov resen opomin in na-! drugi pa v delti reke Mackenzie svet nam ne škodita in dvakrat v Beaufortovem morju. Kanad-veseli smo, ker nas poleg ka- čani so našli zaenkrat samo kega izrednega dogodka samo še phn, pa so trdno prepričani, da njegov obisk združi in vsaj' malo poveže.
Ker smo že pri raznih praznovanjih, skoro ne smem pozabiti, da sta dve naši mladi korenini g. Ivan Boh in g. France Špenko praznovala 60-letnico tlačenja te naše lepe zemlje. Malo smo zapeli in zalili na njuno zdravje, seve sem bil zraven tudi jaz, ker sem od julija sem “SO preč”,
Pak
mora biti tudi olje. Velike zaloge na Aljaski mi mogle rešiti A-meriko odvisnosti od Arabcev in drugih uvoznikov. Kanada ima sedaj dovolj olja za lastne potrebe, zato se ji ne mudi izkoriščati novih virov.
Za prevoz olja z Aljaske obstoja več načrtov. Kanada je najprej ponudila, da bi zgradila oljevod po svoji zemlji vse do ameriškega Srednjega zapada. Amerikanci so se pa odločili za oljevod po lastni zemlji od zaliva Prudhoe čez Aljasko do Val-deza ob Tihem morju, kjer mor-Prekmurski rojak Štefan Bo- • Je ne zamrzne. Od tam bodo olje kan je prestal v St. Joseph’s prevažali z ladjami dalje na jug bolnišnici v Torontu, Ont., tež- v rafinerije na Zapadni obali ko operacijo, tretjo v treh letih. ZDA. Kanada je proti temu na-V bolnišnici bo moral / ostati	ker se boji, da bi moglo
olje iz tankerjev ponesnažiti
Ob njej so že zgrajeni moteli za vozače. Zakaj jih ne bi odprli tudi turistom?
Seveda bo treba poskrbeti tudi za čistost okolja, da se ne naredi preveč škode. In kaj bo s severnimi jeleni? Sedaj grejo za pašo popolnoma svobodno po planjavah Arktike in Subarkti-ke. Ali se bodo tudi oni obnašali tako kot ameriški bivoli, ki niso nikdar prestopili železniškega tira ne v ZDA in ne v Kanadi in s tem znatno pripomogli do lastnega iztrebljenja. Ali se bo to s severnimi jeleni ponovilo?
iojak ¥ MnišsfiGŠ
najmanj dva tedna.
Bolnik prenaša junaško bole- njeno zapadno obalo, čine, družina pa trpeč z njim k)a bi preprečila izvedbo te-u/.. J.1C mirno prenaša preskušnjo. Ste- £a načrta, je predlagala Kanada trpe? Pa mnogi pasji lajež pre-jfan je prenekaterim pomagal v gradnjo železnice do Prudhoe je in lažje prenese kot otroški | begunskem taborišču Asten pri za-hva. Pravijo, da bi bilo to ce-jok, četudi ne eden ne drugi ni'Linzu v Avstriji, prav tako tu-;neje oljevod. Železnica bi kaj prida ubran? Po 2000 letih di v novi domovini številnim, s še vedno težave z domovi kot ta-, katerimi je bil skupaj, krat v betlehemskih dneh in' skromnih razmerah.
Prijetno s koristnim, smo vča-sih dejali, ko smo prirejali raz-116 zabave, pa jih povezovali s programi, ki so nas duhovno bogatili, nam, skoraj bi dejal, mimogrede pokazali stvari in pota, ^a katere sami nismo mislili, pa čotudi so nam bile blizu... Pri ^aših sedanjih shajanjih in pri-reditvah vseh vrst bi človek de-■lal, da bi se dalo v tej smeri tu-še zdaj marsikaj napraviti.
*
Oblasti nas tolažijo, da nas ne
0	prehudo zeblo, da nas bodo v ovoljšnji meri oskrbeli s kuri-
V°m- Oni na vzhodni obali so Pokara bolj v nevarnosti kot mi osrednjem delu deleže, med em ko so oni na Zahodu kar Varoi, saj imajo olja na pretek.
Ko južno od naše meje veliki avtomobili ne gredo več tako v ^etiar, kot so šli, ko ni bilo tre-v a misliti na gasolin, se to v na-
1	deželi še ne čuti, kot je pravil ^adnji teden vodnik General Mo-j0rs tovarn v Kanadi. Kanada
dov°lj olja za vse svoje po-
naravnega plina trdijo, da bi količinah in izvaža po svetu, se gradnja takega voda ne bila o-;-*6 Precej
treh
)e; pa je vendar arabski svet
tudi
®VoJo omejitvijo prodaje olja
jrix seučt-;• Cena časopisnega papirja, ki
njem stanju preračunanih zalog ^zdeKje Canada v ogromnih •nar-QTr-r.0^0	,1 „ u- količinah in izvaža
podražila ... Morda bodo pa zdaj časopisi malo prisiljeni zgostiti vsebino (mnogo je mlatenja slame in otrobov posebno v političnih godljah in umazanijah, doma in po svetu) in zmanjšali obseg dnevnikov.
bi
do
pravičljiva. Položaj se bo stveno spremenil, če pride novih odkritij.
Plinovod preko Kanade na jug do tržišč bi bil 2,500 milj dolg in bi stal okoli 5 bilijonov dolarjev.
*
Upiranje E. Heatha povišanju plač britanskim premogarjem je privedlo poslanca Enihac Powel-la, da je v parlamentu postavil vprašanje “duševnega in čustvenega ravnotežja” predsednika vlade.
E. Powell je bil posebno hud na trditev predsednika vlade, da
Letos je
premogarji s svojimi zahtevami j vsaJ P° en
po višjih plačah, kot jih dovoljuje okvir odred za boj proti inflaciji, nasprotujejo volji parlamenta.
Čemu hodiš z njo?
Ona je nekaj posebnega med dekleti!
V čem?
Da hodi ven z menoj!
#
Denison Mines Ltd. iz Toron-
Naši, tod rojeni otroci, silijo pod vrh — nekaj jih je že doštudiralo' in se poskušajo osamosvojiti, ko vstopajo v novo življenje.
Te-le dni so spet prejeli otroci slovenskih novonaselj encev po zadnji vojni šolske nagrade za lanskoletne šolske uspehe.
bil menda nagrajen član skoro vsake družine, kjer imajo kaj učencev in študentov...
*
Ena uglednih slovenskih družin tod je Bohova. Oče Ivan in mama Tončka sta dobra pevca in pojeta v cerkvenih zborih že z mladih let. Sin Marko, ki je končal univerzitetne študij e, nato pa malo brkljal po Evropi, pokušal kranjsko košto in jo zalival z dobrom slovenskim
stala 2.5 milijardi, oljevod pa 3 milijarde. Železnica bi bila speljana na Aljasko in bi lahko
Splošno spoštovanemu rojaku, -	„	— ---------
želimo vsi prijatelji in znanci, j Prevaza^-a kanadsko kot ameri-da bi se skoro po božji dobroti °^je- Bo njej bi lahko prepe-
vrnil zdrav med nas.
Bolni rojak bo vesel, če se ga bomo spomnili. Njegov naslov je: Štefan Bokan, 502 Rathburn, Etobikoke, Toronto.
Janez Grabar
275 Summit Hill Dr.
Rochester, N.Y.
Železnica do ievernega Ledenega
V času splošnega propadanja železnic se kaj čudno sliši, da hoče Kanada . graditi železnico do Severnega Ledenega morja. Zato ta velikopotezni načrt ni naletel do sedaj v svetovni javnosti na primerno uvaževanje, čeprav gre za moderno čudo. J Kanadski vladni strokovnjaki bi
Ijali 2 milijona sodov na dan do mesta Hay River ob Velikem Suženjskem jezeru, od tam dalje pa po že obstoječem oljevo-du v Alberto in dalje v Chicago in Toronto. Hay River je zvezan z jugom tudi z železnico in avtomobilsko cesto.
Kanada namerava graditi svojo železnico neglede na to, kaj bodo počenjali Amerikanci. Ona ima večje izkušnje z gradnjami v permafrostu (to je zemlja, ki se nikoli ne otaja). Vse mesto Aklavik so morali Kanadčani preseliti, ker se je zemlja tajala pod ogrevanimi stanovanji in so se hiše potapljale v blatu. (Rusi grade v Sibiriji hiše na betonskih stebrih, vlitih globoko v permafrost; hiše so podobne stavbam na koleh.)
Za Kanado je važno tudi, da železnica
„ —-. —	povezala Sever
resno študirajo možnosti grad-j Jugom in ga odprla turizmu in nJ’e-	[rudarstvu. Sedaj pelje samo ena
Kanadski sever je popolna sa-' avtomobilska cesta na Aljasko.
morda , bod zavarovala pred hujšimi °cimi težavami.
arLuIiki Mtmiji, M jo je
den SVe^ Poznal zadnji te-
<<	a avaiij i ic-
bil o? prijatelJsko” in ji oblju-izdap'16 V p°B’ebnih količinah, so “iib Knaka2nice za gasolin, če bi
potrebnih količinah, so “iih , 'Laznice za gasolii ^ bdo le treba uvesti”, rabei Nizozemskem, kamor A-ker i*16 PUsdajo nobenega olja, Sedajo v Nizozemcih
Ž^1 nas ustvaril precej te-1 ta bo dobavila Japonski v letih vinčkom, je poznan kot zelo ce-
SO nas prepričale, da je »° boljše gledati na splošne ^ rebe tako, da smo v teh čim sko^ 0C*v*sni od tujine. Arab-eene°^e ^ na vzhodni obali k ejbe °d domačega, pa smo ga je rfVakJ Stari vod, po katerem sm	olje teklo na vzhod,
koV61*0 opustili in nam zdaj, služ.1. Potrebovali, ne more mota1' ®edanja skušnja nas bo
1984-1993 za 800 milijonov dolarjev vrednosti urana, če bo dokončno odobren in podpisan načelni dogovor med Denison Mines in Tokio Electric Power Co.
ijV 1 '	*
V Ontariu imajo načrt za boj proti steklini, ki predvideva zavarovanje vseh divjih živali pred to boleznijo. S sredstvi, ki napravijo živali odporne proti bolezni, bodo skušali v nekaj letih v obliki privlačne hrane doseči vso divjad, ki je steklini izpostavljena. Ta je najčešča pri rdečih lisicah, nato pri dihurjih, rakunih, kojotih in netopirjih. Odkrili so jo celo pri neki črni veverici.
— Ljudsko štetje leta 1950 je prvič pokazalo več žensk kot “so-{moških v ZDA.
njen južnoalbertski muzikant. Verjetno je doma med drugimi pesmimi čul tudi tisto:
. . jaz pa si dekle bom izvolil, jo popeljal pred oltar.
Prstan zlat ji bom podaril, bom nje mož in gospodar.”
Ni samo slišal te slovenske pesmi, te dni je njeno vsebino 'u-resničil, se oženil z brhko Jen-niffer, mi iz slovenske srenje smo mu pa “fejst” pomagali na proslavljanju te svečanosti... na domačnosti, dobrot in vesele muzike bogati ohceti. Tudi zapeli smo kot že leta ne, kako ne, ko je Bohov in drobiža za dober zbor in Dimnikov in Hribarjev za dva ... drugi pa malo potegnemo zraven. Staršem Ivanu in Tončki, predvsem pa Marku in ženki iskreno čestitamo, mladima pa seve želimo zgodnjo in
Ena latilev na tri poroke
V tradicionalnem mišljenju je poroka dosmrtna zveza moškega in ženske, ki sta jo sklenila zaradi otrok. Za vse večje število današnje ameriške mladine pa postaja poroka samo začasna stvar, največkrat le kratkotrajna. Leta 1920 je na 7 ameriških zakonov prišla ena ločitev, 20 let pozneje na 6, leta 1960 na 4 in lani že celo na tri zakone!
Sociologi trdijo, da mladina v Ameriki dozoreva, ko družina razpada: babice in dedki so se umaknili v Florido, bratje in
DARUJTE
ZA
TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO
SLOVENSKO USTANOVO!
sestre so v šoli, družina torej razpada. Mnogi sociologi predvidevajo “smrt družine”, Lund-berg, avtor knjige “Pred nami je preobrazba sveta”, pa je celo mnenja, da bo družina “kmalu povsem izginila”.
Drugi niso tako črnogledi in menijo, da se današnji zakoni samo prilagajajo načinu življenja 20- stoletja. Antropologinja Meadova smatra, da bodo dekleta še naprej živela z očeti svojih otrok — če jih bodo le lahko ujela!
Statistika dokazuje, da je 34 milijonov Amerikancev v idealnih letih za sklepanje zakonske zveze. Prav lani je bilo sklenjenih največ zakonov po letu 1950 in demografi pričakujejo, da bo tako stanje trajalo do 1980.. leta, ko bodo dozoreli otroci, rojeni do leta I960. Potem je začelo število rojstev v Ameriki padati... Amerikanci so že popravili svoje optimistične načrte: število prebivalcev v letu 2020 pri njih ne bo doseglo 400 milijonov, ampak le 300.
Mnogi strokovnjaki trdijo, da je zakon bodočnosti — poroka v nizu, se pravi serija porok in ločitev, resnejši pa raje iščejo vzroke za propadle zakone. Ugotavljajo: na prvih mestih so nesporazumi glede denarja in seksa.
Bržkone je najbolj točno zadel dr. Etzioni, ko trdi: “Družinsko življenje je na razpotju- Ne razpada, je pa v težavah. Najbolj so potrebni novi, pozitivni elementi zakona!”
CLEVELANDToT
MALI OGLASI
PRODA SE ena družinska hiša, veliko dvorišče in veliko sadnega drevja, v, Grovewood okolici.
Kličite-486-0709
—(234)
Na odplačila
DETROIT, Mich. - Okoli dve tretjini vseh avtomobilov je v ZDA kupljenih na mesečna odplačila.
CLEVELAND, O.
Help Wanted Male
EUCLID ZIDANA HIŠA
Za dve družini, pripravno za mater in hčer, tri spalnice spodaj tri spalnice zgoraj, rekreacijska soba s pol kopalnico. Dvojna garaža. Se mora videti, da se prepričate. V spodnjih štiridesetih.
EUCLID ZIDANA HIŠA
6-6, tri leta stara, tri spalnice, IVz kopalnica, razdeljena klet, 2% garaža. Kličite da vam pokažemo.
BLIZU E. 185 ST.
hiša za dve družini, 4-4, moderna kuhinja, klet, dvojna garaža.
EUCLID RUSSELL
razvoj, sedaj se dobi, nova hiša s tremi spalnicami in z aluminijem obiti ranč, tudi zidani ranč z dvojno priključeno garažo, klet. Kvalitetno delano.
EN AKER LOT
blizu Rt. 6, Berkshire Estate, Chardon.
UPSON REALTY
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9 do 9
(233)
Moki dobi delo Kot pomivalec posode in splošno delo, poln čas, ponoči, 7-12. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214
(235)
PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS
to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady v/ork. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM.
FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave.
go south on E. 152 St. to end of St.
(x)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(X)
Sobe se odda
6 sob, na novo dekorirane na 980 E. 77 St., se odda odraslim arez živali.
Kličite 431-3237 po 4. uri.
— (235)
V najem
Štiri sobe se odda zgoraj na 7215 Hecker Ave., samcu ali penzijonarju. Nič živali.
— (233)
Wanted
Experienced sheet metal layout man; punch press operator; turret press operator. Must be able to read blueprints.
PROTO METAL CO.
1473 E. 361 St. Eastlake, Ohio Vprašajte za Mr. White _____________________(245)
Help Wanted — Female
Radi bi dobili
žensko za lahka hišna dela pri dveh starejših ljudeh, lahko živi pri nas v Highland Heights. Kličite 449-4594
(x)
General Office Work
Bypmg, Knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
lillllill
KO JE BILA ŠE. DEKLE — Slika kaže britansko princeso Ano-, sedanjo Mrs. Mark Phillips, tekom njenega obiska v Iranu leta 1971.
m L MOČ
Tl

Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628
iOllUUillll
Johan Boj er:
IZSELJENCI
Ko je zvečer prignala krave domov in jih molzla, se je pričela pogovarjati z njimi. Opreti čelo v topli bok tako velike in miroljubne živali, je pravi užitek. Doslej jima ni dala še nobenega imena, zdaj pa je krstila eno za Barbro po stari kuharici na graščini, drugo pa za Joze-fino po svoji lastni materi. Zdaj ni bila več sama.
Potem je stopila na prag koče in strmela v mrak. Nad ožgano prerijo se je bočilo neskončno sivopisano nebo in mračilo se je vsebolj. Zdelo se je, kakor da se neopaženo plazi noč preko zapuščenega sveta in Elza je videla, kako prihaja. Da, da, le pridi! Dosti slabše, kakor je, ne more biti.
Ni težko zapreti vrata, vendar ko se Elza nazadnje pripravlja, da leže v posteljo, je huje. Edino luč daje košček blaga v majhnem lončku z oljem, ampak luč je vendarle. Kaj se bo nocojšnjo noč zgodilo? Malček je tako nemiren, upira se in zdi se, da je slabe volje. Pogovarja se poti-hem z njim in ga prosi, naj ji privošči malo miru. Ali je utrujena? O moj Bog! Ko nazadnje leži in strmi v temo, sklene roke. Ali moli? Ne, mimo nje se vrste slike.
Vidi mater in očeta na posestvu- Eno samo hčerko imata, ali kakor da ni od njiju, ušla je z zločincem. Zdaj pa se jima počasi bliža na kolenih. Boli jo, ker se mora tako ponižati, ali kar je za njo, je hujše. Zdaj izteza roke. In mati in oče pravita:	Pridi, pridi, izgubljeni
otrok! In kaj še pravita? Da ji bosta odpustila, če bo le pustila Ola.
Tako drago mora plačati. Ali bo to storila? Ali bo pustila Ola?
Vzpne se v postelji, zbudi se. Zunaj sta prerijski veter in noč. Zdaj so se že bržkone tudi možje na svoji poti v mesto odpravili k počitku, vsak pod svoj voz na golo zemljo, če le Ola ne zebe!
Prihodnji dan stoji v koči in pomiva posodo. Naenkrat natanko začuti, da so v bližini še drugi ljudje. Obrne se, nikogar ni.
Ali komaj se je obrnila spet k svojemu delu, ko zasluti, da se vrata neslišno odpirajo. Pred njo stoji tuj človek, velik, bakrene barve, brez brade. Z obeh strani glave mu padajo gladki temni lasje. Lične kosti so močno poudarjene, za pasom mu tiči nož, na nogah ima mokasine — Indijanec je-
Ni se onesvestila. Najbolje je bilo, da mu je neustrašeno gledala v oči. Po angleško ga je vprašala, kaj hoče.
Preko obraza mu je šinila svetla senca. Odgovoril je v istem jeziku: “Rdeči mož zelo truden. Rdeči mož zelo lačen.”
Elza je premišljevala. Imela ni ničesar drugega kot mleko in mrzlo kašo. Postavila je oboje predenj, please!
Ampak ni hotel sesti k mizi. Mleko je zlil na kašo in se umaknil k vratom, kot da bi si hotel zavarovati hrbet. Tam je počepnil in jedel. Rada bi ga bila vprašala, ali je veliko rdečih mož z njim, pa si ni upala.
Ko je skledo izpraznil in jo z žlico vred postavil na tla, je nenadoma opazil nekaj svetlega na stenski polici. Splazil se je tja, vzel predmet s police in ga otipaval. Bila je medena doza za tobak, ki je imela vrezan run-ski znak na pokrovu. Vprašujoče je pogledal Elzo. Ali je to kaka čarovnija?” Potem je doza izginila nekje ob njegovem telesu in šel je spet ritensko iz
koče.
Elza je stala in prisluškovala. Ali je več korakov? Ne- Upa si ven in gleda okrog sebe. Tam teče Indijanec s trnkom v roki v lahnem teku preko ravnine proti reki. Zdi se, da je sam.
Ali naj steče k sosedom? Ne. Strah jo je res, ampak da bi ga pokazala — ne.
Prihodnji dan sta fanta iz Ska-reta pridrvela od ribolova domov in čisto brez sape pripovedovala, da zdaj—zdaj sta videla rdečekožce. Celo taborišče pri reki, konje in vozove, žene in može. Ko sta si upala bliže k njim, je vstal velikanski Indijanec, jima šel naproti in ju z i grozečimi kretnjami podil stran, i Izginita! Ne hodita blizu! Fan-'ta sta se spustila v beg. Ali ko sta se pozneje obrnila, sta videla, kako se je taborišče dvignilo in so se vozovi in ljudje obrnili proti severozahodu. Nekaj mož je jahalo. “Zdaj pa so vsi odšli!” se je glasilo poročilo.
Kal se je praskal po svojem šopu brade in se oziral na puško, ki je visela nad vrati. Karen je pogledala najprej njega, potem otroke- “Za božjo voljo, ne pripovedujte tega Elzi!” je rekla. “Pomislite, saj je sama.”
In ko sta deklici prihodnje jutro prišli k Elzi, sta bili vsi polni velike novice, vendar pa sta poskušali govoriti o tisoč drugih stvareh. Potem sta spet odšli. Le s težavo sta se prisilili k molku.
Isti dan stoji Elza v koči, ko
*	r- III
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA, BRATA IN STRICA
Henry F. Ubic
ki je umrl v prometni nesreči 4. decembra 1972
Kako žalostni smo vsi, ker Te več med nami ni.
Tvoj pogrešamo smehljaj, zaman Te kličemo nazaj.
Ljubeče misli k Tebi hite, po Tebi naša srca hrepene.
Ne prikličemo Te več nazaj, od tam, kjer spavaš zdaj.
Vlour gentle face and patient smile
with sadness we recall
You had a kindly word for each
And died beloved by all.
The voice is mute and stilled the heart
That loved us well and true.
Ah, bitter was the trial to part From one so good as you.
You are not forgotten loved one Nor will you ever be As long as life and memory last We will remember thee.
We miss you now, our hearts are sore
As time goes by, we miss you more.
Your loving smile, your gentle face
No one can fill your vacant place. Žalujoči:
Katarina — mati Charley — brat Frederick Ubio nečak Ostalo sorodstvo
Cleveland, Ohio 4. decembra 1973.
zadoni zunaj konjski peket. Vrata se odpro. V kočo huškne isti Indijanec, s svežnjem rib v roki. Smehlja se kakor zadnjikrat, vrže ribe na klop in hušne spet s hrbtom proti vratom iz koče.
Ko gre kmalu potem ven, vidi, kako dirja jezdec v severozahodni smeri preko prerije.
Komaj je bila. pospravila ribe, je prišla Ana, Perova žena. Bila je bleda od razburjenja, vendar se je silila, da je govorila o mož-kih in o vožnji v mesto. “Ali nočeš spati, ponoči pri nas?” je vprašala- “Pomisli, da je zdaj tako malo moških doma!” Elza zmaje z glavo. Kmalu nato prideta učitelj in materin ljubljenček. Ponudita se, da ji prineseta vode. Da, prosim.
Pomembno pogledujeta Ano, vendar Elzi se v tem stanju pač ne sme ničesar povedati. Predlagata, naj obe ženski spita ponoči skupaj v postelji, ona dva pa bosta spala s puško v roki na tleh. Kdo namreč ve, ali je tukaj vse tako varno, kakor ljudje mislijo? Elza je spet obupana. “Ne, za nobeno ceno,’-pravi. “Moj oče je bil vendar vojak in saj vidite, da imam tam za polico sama puško.”
Končno so vsi . trije sosedje odšli in Elza je ostala spet sama.
Ali jo je strah? Ne, huje ji ne more biti, kakor je.
(Dalje prihodnjič)

T@ Wish Yaisr Friends
CHRISTMAS
GREETINGS
CALL
361-40S8
NOW!
£
i! AMERIŠKA SLOVERSKA KATOLIŠKA JEONOTA
greet incs
ii Put your personal Season’s Greetings Ad in the super ŠS P Christmas issue of American Home which will he issued on 3.1 I Friday, Dec. 14-	f
P Personal ads are only $3, so call 361-4088 any day except ^ H Sunday, from 8 a.m. to 4 p.m. daily.	a
P Ads are 2 columns by 1 inch and will include your name, address, and Merry Christmas and Happy New Year.	^
I OR MAIL your Ad requests to Frank Zupančič, Ad p I Dept., American Home, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, | J Ohio 44103.	I
GIHI¥i PeSREIM ZmSA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088 531-6300
GRUKOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
ŠTUDENTOVSKA ŠALA? — Na kampusu Duke University v Severni Karolini so kip ustanovitelja in dobrotnika te ustanove spremenili v obiskovalca iz vesolja.
jj
aiii liiie Ihis Ohrisfuras!
Call 361-4088
NOW!
Insert a personal Season’s Greetings Ad in the super Christmas issue of American Home on Friday, Dec. 14. Personal ads are only $3 each, 2 columns by 1 inch.
Ad will include words: Merry Christmas and Happy New Year” pins your name and address.	^
® Call 361-4088 weekdays between 8 a.m. and 4 p.m., and ^ ^j| Saturdays 9 a.m. to 12 noon for quick service-	ip
OR, mail your Ad requests to Frank Zupančič, Ad Dept., ^ djg American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. gjg
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznani svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino, Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
KUPON
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime ...............................................................................
cesta .............................................................................
mesto in država ..................................................................
Za to darilo pošiljam znasek $ ..............
Moja ime je ...................................................................... j
Moj naslov je ....................................................................
mesto in država .................................................................—
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta: vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N-Chicago St., Joliet, 111. 60431).
RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201 847 E. Hillsdale Dr., Seven Hills, Ohio
ANNE GROSEL, društvo št. 193, Tel. 531-2083 20260 Blackfoot Rd., Euclid
JOSEPH KOREN, društvo št. 224, Tel- 731-5586 26901 Elinore Road, Euclid
(v-(
6E SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avc.	Cleveland. Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
J
| SGIICNA M NOVOLETNA VOŠČILA f
I	DRAGI ROJAKI IN ROJAKINJE!	|
Ce ne boste razpošiljali voščilnih božičnih kart, voščite božic
Ji* in novo leto v našem slovenskem dnevniku Ameriški Dom0'
II	vini. S tem boste podprli dobro stvar, si olajšali delo &
'{i	.	Si
ilj stroške- Naročite čestitke pismeno, telefonično ali osehn0.
tf Storite to čimpreje, bo boljše za Vas in za nas. Božična šte' ji
S	Ji
S vilka	bo	izšla	14. decembra.	f
f	!
Se	priporočamo in hvala	v	naprej!	|
AMERIŠKA	DOMOVINA	I
i ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628