Uta; IV. Maribor, torek 2. oktobra 1923. Številka: 222. Maribor, T. oktobra, moderna država polaga veliko na razvc?j zlasti svojega gospo Woi6Sa ^°^stv'a’ ^er vidi v temi pred-io*a razvoj in' napredek narodnega iave, £fstv;ater s tem naroda in dr-Žave v Polagajo vso modorne dr- abjtg' _ važnost na razvoj svojega ^olstv°S t ^rgovs^ega nadaljevalnega *®a h- ° tvori naša država, oziro- Jen’ radikalski režimi Naša radi-tai0 a obravnava bas to Šolstvo Drej ^“cbovsko, da nas mora biti sram i . Kve^om' Leto za letom se Jz- ^čj012 ^^kalskih ministrov le z naj-ho, tj ezavo kak mali znesek' v to svr-istfoje T Sfvec^a Siti oddaleS ne zado-fofctvta ^ m mo8'a Panoga našega tajfQ -j. ^°^zdigniti ba višjo stopnjo in *ti našemu obrtniškemu in’ tr-*^a naraščaju, ono vzgojo, ki je .^a se ustvari soliden', izobra-trgovski stari. Občine in ^ trtrdr korporacije zlasti v Sloveniji 8Pe^° 0a mogoče načine, da s a šolgt1 Olno2očajo obstaffek navedenega ^'.a> Ponekod pa se je vkljub’ vse-da se jo radi popolnega tie-'ars]j an3a tega tako važnega gospo-a ^Prašanja morala zapreti ka-“«8aj^',a^ trgovska nadaljevalna šo-'..^a na našo sramoto zgodilo ce- ■ *a8°m J?a.^a sl°VCTlska metropola, vsaj °iečasnih poročil tamošnjih li-^eVajjje?^ 6asa bila brez obrtne riada-šrodn, m pri sedanji razpravi v ^Pščini o proračunskih dva<-®e ja ponovno izkazalo, da je ■uu ./5°stavila izdatke za razne manj 111 an.1 potrebne stvari, ne pa tudi .j ^o-naclaljevalne šole in še le po . ^ ostri kritiki h strani poslari-ni minister pristal tia novri Je za obrtne nadaljevalne šole. lJev ^fearuo eden izmed neštetih slu-fc- ’. ii kažejo, da ima naš današnji Stranko pač smisel za Hasilje v iiotranje-političriemi k4 WU’ .^a ™a smisel za korupcijo, Nftijn 'za milijonske izdatke v N* 2a .e Volilno svrhe, nima pa 'smi-l^aRog ri mitivnejše predpogoje nage- thr^ napredka iri razmaha. P&zova^11®8'^ Te drii sem imel priliko E**r°fllai ne'^ meji, kako vlada skrbi Sti, ki -e skrbi za one organe naših ob* ©prečev^^? na^°^° stražiti mejo in 1 tudi n. tihotapstvo ter s tem seve-,'Ž^ve. tJ; sP°dars.ko oškodovanje naše j j,; ®Kxn) tu na našo finančno kon-> 0jj' . ^Sarstvo. V kakih razmerah ■ ], zlasti ponekod člani naše ^»o. y j °ntrolo, je naravnost riezasli-^^iraviK ara^ah, kjer vteka deževje, v ■**» Stnr,«. SiU A. _ ,u6> kaznovanjih najdeš lahko te za državo svoje ?• ker tjj n°^i morajo stati v dežev-.* i . najprimitivriejšifi stražnic. a®n® im * ■ strarii pa vidiš povsod HteI.;v’V? stavbe tik ob meji, stavbe, ‘ 1Jlla?0 avstrijski finančni in Avgtpf^^1^ Svo-i° urade in stariova- * jj;rn ^ 8 svojo ubogo iri za smeh o-^tfe mn^° si privoščijo v to svrho C*’ da ^ne 's^av^>c’ ker pač dobro ' *e ODr»vnndanju, ki ja 'neizogib-riezadostni prehrani.iri stanovanjskim pri- -CH pokolji v Bolgarija. , y Nišu riaid VOO bolgarskih beguncev. 03-eograd, 1, oktobra. (Izv.) 0 dogod- zavzele tudi Orehovo', Zasledovanje u-kih: y Bolgariji prinaša včerajšnja »Po- parnikov po gozdovih iri planinah se ria-•litika« sledeče poročilo: Vladno čete so daljuje. Včeraj zvečer jo pribežalo na zasedlo vise kraje razeu Orehova, V Fer- riaše ozemlje zopet večje štvilo beguri-dinandovem, Beligradicku in Berkoviei cev, ki so pripovedovali, da je oddelek so vojaki in Macedonci pobili in potsre- bežočih upornikov, ki so nameravali lili krog 3.000 upornikov in njihovih dru- preiti' na našo ozemlje, v bližini riaše žinskih članov. Pri zavzetju Vidima so mejo zadel na Macedonce, ki so vse po-vladric čete zajele krog 1000 upornikov inorili. Streljanje se jo slišalo tudi y, ter večinoma vse pobile, ker so uporniki Carihrodu. V Vidimi, dokler jo bilo mesto v njihovi Niš, 1. oktobra, (IzV.) ,V Nišu biva oblasti, pomorili krog 200 državnih u- krog 70o beguncev iz Bolgarije, ki so Ss radnikov, 25 častnikov in vso policijske udeležili bojev zoper vladne čete. Vsi o-uradnike. Včeraj popoldne je dospela stanejo v, Nišu, dokler se ne odloči njih preko Caribroda vest, da so .vladno čete riadaljna usoda, i,> i ' Le$3!«!na reška vlada prosi za sprejem v Zvezo narodov. Njen protest proti italijanskim nasiljem nad Ecko. Beograd, 1. oktobra. (Izv.) KakoT ’jc vložila reška vlada pri ZVezi narodov se doznava, co zastopniki legalne reške oster protest zoper nasilno postopanje vlade, ki bivajo na našem' ozemlju, pred- Italije na Reki. V protestu se ifašteva ložili tajništvu Zveze narodov prošnjo različna nasiistva iri zločini, kii jih je za-za sprejemi reške državo v Zvezo naro- krivila Italija na Beki. Koška vlada od-dov. Svojo prošnjo opirajo ria razne ločno zahteva, naj dela Zveza narodov miedriarodne pogodbe, zlasti ria rapallsko ha to, da bo Italija v smislu rapallske pogodbo, ki priznava neodvisnost reške pogodbe čirriprej izpraznila Reko iri vse države, ki ima kot taka pravico prositi reško ozemlje, za sprejem1 v Zvezo narodov. Istočasno Krvavi spopada v Poruhrju. Boji Sonderbiindlerjev S policijo. — Policija strelja .brc?: povelja. Ideja je •Bttrkjla-alaiti-. matL dolavšfvorn na oster odpor, ničmarije pa tudi pri csn-trumaših. D ti s s e 1 d o r f, 1. oktobra. (Izv.) Po dosedanjih vesteh je btlb kros: 60 oseb težko ranjenih, med njimi več Nemcev in pristašev »SohUpo«. Mestni poveljnik je odredil aretacijo vseh kompromitiranih stražnikov in višjih' uradnikov. — Promet na ulicah je porioči ustavljjn' D ii s s,o ld o r f, 1. oktobra. (Izv.) Potrjuje se vest,'da so, člani »žolezne« policijo, ki so prišli iz vojašnic, brez povelja oddali prve strele med manifestante. Ko so člani fensko garde na streljanje odvrnili, je prišlo še kakih 200 članov zelone in modro policije, ki so zasledovali ma-pifestante, kateri so se razkropili! po ulicah. Več oseb je bilo težko ranjenih, riekaj pa (jelo ubitih. Francosko vojaštvo je zopet vzpostavilo red. "'Bii^ se 1 d o r f, 1 .oktete* <(f*v;) Prr mirni nedelji je včeraj zvečer prišlo do izgredov, ker so Sonderbiindlerji napad,-li policijo..Policija je bila po feratkem' boju v iiadmoči ter jo napadalce razgnala. Ko so na zahtevo Soriderbiindlerjev nastopile francoske čete, je bila policija obkoljena in razorožena. SonderbiincUer-ji so nato napadli razorožene policijske uradnike, jih pretepali iri enega celo u-bili. Ostanke policije v vojašnicah so riato razorožili. Natančno število ranjencev iri ubitih že ni dognano. Govori se, da so štirje policisti iri 12 Sondcrbuftd-lerjevmrtvi. Veliko število ranjencev je bilo prepeljanih v bližnje bolnice. Policijskega šefa so Francozi zaprli. Red v mestu vzdržujejo močno francoske patrulje. E s se ri’, L oktobra. (Izv.) V .tivkajš?ijiH •političnih krogih ni nikjer najti razpoloženja za ustanovitev renske republike, Gasilstva klerikalnih separatistov na Slovaškem. Grožnje s pokoljem Čehov. Katoliška duhovščina hujska ria sveto vojsko proti Čohom. Praga, 1. oktobra. Že v Soboto so prišle prve vesti o nezaslišanem' terorju, ki so ga pričeli izvajati Htinkovi klerikalni separatisti na Slovaškem'. Čehe napadajo na ulici s pljuvanjem1, sramotenjem' in tudi dejanski. Zbesnela duhovščina s križem na čelu oznanja sveto vojsko proti »brezverskim«; Čehom, Nahujskano ljudstvo grozi s požigom' vseh poslopij, kjer so češki uradniki. Na po- ČEŠKOSLOVAŠKO POSOJILO JUGOSLAVIJI. P r a k a, 1. okt. »,Češko Slovo« izve, da pridejo te dni v Prago zastopniki beograjsko »Narodne banke«, da se z »Zvezo češkoslovaških bank pogovore za posojilo 70 milijonov Ko (200 milijonov dinarjev). Na podla Ki tega posojila izda beograjska Narodna banka blagajniško nakaznice v znesku enega milijona di-riarjev. Posojilo je riamenjeno za podporo industrijski podjetnosti y Jugoslaviji v. staji v Nižni Mišli šo padli streli v želez-riično postajno; posjopje. S polaganjem blokov na l^roge je hilo izvršenih že več atentatov na, vlake. Čehom so pobijajo okna iri vrata. Grozi se s pokoljem vseh čeških rodbin. Iz, nekaterih krajev ko morali- češki' železničarji zbežati. Javnost je skrajno razburjena in zahteva od vlade, iia z železno roko zatre blazno početje slovanskih »ludovcev«. □— MUSLIMAN! ZAHTEVAJO ZADOŠČENJE. Beograd, 1. oktobra. (Izv.) Včeraj dopoldne! je jugoslovanski muslimanski klub ponovno razpravljal o položaju v parlamentu iri o dogodkih1 na zadnji seji narodne skupščine. Soglasno Jo bil sprejet sklep, da se klub tako dolgo ne udeleži parlamentarnega dela, dokler mn predsednik narodne skupščine ne da zadoščenja. V slučaju, da ta tega ric stori, bo klub sklepal o nadaljnih korakih. — l(Op. ur.: Y< gojjptpi seji aarodne skup-» ščirie je radikalslči posIaHeč PavJftvMl zaključil: »Škoda, da riiso Spaha ubili!« Nato je pasta! pri muslimanih strašadl hrup. Muslimanski poslanci s'0 zapustili zbornico). KONFERENCA V SOFIJI SE P.R*. ČELAL B--e o g r a d, 1. oktoSra. (Tzv^) Vc&rsi) popoldne jo dospela naša komisija $ Sofijo. Pogajanja, ki tvorijo nadaljevanje .niške konfererice, so /dane^ pričela; KAJ PRAVI TODOR ALEKSAN- ' D ROV?, 'Tflj- So f i j a, 1. oktobra. (Izv.) Vodja ffia-cedonskih komitašev Todor Aleksandro^ je imel dopisnikom ramunskega lista »Universuk daljši razgovor, tekoiri katerega je med drugimi izjavil, da Srbi niti ne sanjajo, ha kak načiri jih Ho-«! ugnal inl jiml zadal udarec. Ta bo likijši kakor vsi- dosedanji. V jeseni in pozimi ni misliti ria kako akcijo ,ker je feedaj situacija v) Jugoslaviji za tako akcijo neugodna. Kakor hitro pa pride čas, Sodo moje čete pripravljene. Takrat Sonj nastopil brez Bolgarov, .temveč samo.* mojimi Macedorid. . If;:, • •:,jg FRANCIJA1 ČAKA NA’ DEJAN^ifi ", < \' • ■ ■ ■' i v t iv1, Nemčije.’ i, !.] • - t P a r i- z, 1. oktofira. (IzV#^ri odkrila’ spomenika padlim vojakom1 tvl aliyškenJ gozdu je. Intel ministrski predsedri® Poiricare govrir, V katerem' 'je HagiaSa*, koliko so trpeli vsled vojrie opristoSeaSl kraji1, ki še vodno ječe pod postedrcamSi. ker Nemičija rii plačala reparacij, dočini je za vž^evririje' pa»ivttega wipon« fe«r-tvovala v, šfaiin ajštih dnfeh 10.560 i n o V mark. V ;wojem govoni! «e,'je-nrl tudi aftafie Ebertbvo pro ter končal provor m begedamlie Zaive čakajo -ria dejanja Neoičijc, & JčatagrimLj bo dokazala, da) jp piipravlja-n« posi>ošitai.i plačilo reparacij'. NikaKor pe rio sme upati, da So bomo, zopet dali pre-i slepiti z IepiriH'Hesedaini. ,* i t ■ t Zakonski Ha črt o sodnikiH, B e o g r a Si - 30. S eptemBr a. iVeefaj? pbn poldne se je sestala sekcija aakoooda> nega odbora, ki se bavi z mboriskim Efarf , črt o iri o sodnikih'. Za predsednica joiw r meriovan Rajko Kočič, za podpredsednic ka Voja Jovanovič, za tajnika Mita mitrijevič. Odbor, začrie g gvMm delomi . jutri -eb 9. uri. Spopad med Perzijci IS RuSI. j T e h e r a E’,1. oktobra. (IzvJ Pri dalo-< čitvi meje pri Avfetri’ je ^prišlo med so^i jetskimi iri pferzijstkiriii' četarrii do fepbV pada, tekom katerega je bilo tppe o^eU * težko ranjenih iri nbitili. 1 ; '. Velika žolezniška nesreča pri Praši. Praga, 33. sept. Včeraj zjutraj na če8 ki severni železnici ria postaji Vipota*cy* Latalire rani osebni vlak trčil s tovor-* ; n Im! vlakom1. Katastrofa je tem hujšaj ker se je zgodilu med skalami, 10 predn njih vozov osebnega vlaka in & tovorni vozovi so razbiti. Dozdaj poročajo1 oi šestero ranjenih. BORZA. C uri,h1, 1. oktobra. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 34.30, Beograd 6.375, Londoti 25.45; Berlin 0.0000026, Praga 16.80. Milan 25^2, Newyork 560, Dunaj 0.007875, žig. krone 0,007925, Budimpešta 0.0301, .Varšava 0.0016, Sofija 5.40. Zagreb, 1. oktobra. Pariz 532.5— 537.5, Švica 1567.5—1575, London’ 400—404, Berliri 0.00050-0.001, 0.1235-0.1247, Pral ga 263—265, Milan 400-403, Newyork 87-88. H3- , VT SBI) K« Maribor, 2. oktobra W2& Politične vesti. P *Iz iiarodne skupčirie. V sobotni Seji Narodno skupščine sa je nadaljevala spe-fcijalna razprava o dvanajstinah. Razni govorniki so ostro kritizirali režim, zlasti njegova, nasilja, ki ga izvaja preko okrožnih in: srezkih načelnikov. Dvanajstine 80 bile sprejete z 116 proti 62 gla-isovoiri. Danes v pondeljek je na vrsti (razprava o trgovski pogodbi med Jugoslavijo in Poljsko. * »-Radi tehničnih' ovir« je slovenska ladikalija odložila ustanovni kongres, &i 'bi se imel vršiti 6. in 7. trn., na konec oktobra oziroma začetek novembra. * Italijanska kampar«ja proti neod-Jvisnosti Reke. V zvezi z reško debato v [naši narodni skupščini se italijansko časopisje ponovno bavi z Reko in uprizarja skoro brez izjemo ostro gonjo proti izvedbi rapallske pogodbe glede neodvisnosti Reke. »Idea Naizioriale«, »Corriere Italiana«, »Impero«, »Resto del Carlino« 5ri drugi fašistovski listi stojo tej gonji [na čelu. Trde, da Mi- nobeno podlage za -to, da bi zadevo reševala Zveza narodov. Registracija rapallske pogodbe jim je Vifotarijatski akt« brez mednarodnega pomena. V rapallski pogodbi je bila za reško vprašanje ustvarjena absurdna in EdSeizvršijiva formula, in sanmargcritške ^konvencije so negacija rapallske for-ttnJnio. Glede Reke Sploh ne obstoja defi-!nit?.yna! pogodba, zato tudi Zveza narodovi 5Se more intervenirati. Kakor vidimo, “niso gospodje Italijani prav nič tokrupulozrii, če gre za to, da zatajo skle-Mjefio pogodbe. * Uspeh Malo antante v Zvezi narodov. Vi soboto so je vršila v svetu Zveze irrarodoV volitev 6 nestalnih članov sveta. Glasovanje so je udeležilo 46 držav. DobiLe so: Uruguay 36; Brazilija 34, Belgija 32, Švedska 31, španska 30 in' Mala iiantarita ozir. Češkoslovaška 30 glasov. Tako je tudi dr. Beneš član! sveta Zveze [narodov1. Poljska jo propadla z 17 gla-tsovi, katero je podpirala Italija proti iiMali antanti. f '* Kriza v fašimnu. V fašistovskrH yr-^iJati V Italiji ste »e pojavili dve nasprotja si struji. Močna struja hoče namreč reorganizacijo stranke. Sekretar j jat Jstrarike bo podal demisijo vkljub Mussolinijevi zahtevi, da tega ne stori. Sedaj iplričafcnijejo demisijo celega izvrševal-Inega odbora. ' * Ariglira odstopi -Gibraltar? Madrid- ski list »ABC« poroča iz Londona: Za-ftrjuje Se, da so v teku pogajanja, ki gre-Ido za tem, da zamenja Anglija Gibraltar proti Ceuti. Pogajanja so se uvedla Sta inicijativo nove španske vlade. Reuter odločno demontira vest o odstopu (Gibraltarja. * Boj proti anarhistom ha Španskem. Španska vlada jo zaprla številne anarhistične lokale prepovedala vse časopise, ki poživljajo k meščanski vojni. K. V. Nowak — M. K.: Kako si Je Avstrija sama izkopala grob. ' \ (Prevod iz Hemščiile). I . (Dalje.) 'Italijanski obhodi so trajali dalje. Ce-slavnosti bo postajalo nacijonalni karrievaL Kričanje iz vseh časopisnih fetbbrov je postalo savojska simfonija. tNia Koroškem je imel general Conrad je Seneke manevre 1907. Bili so prvi veliki pjjoetopotezni manevri brez demarkaeij Mce črte. Nadvojvodi Francu Ferdinanda, ki: je dovedel še le leto poprej barona Kriloma iz Innsbrucka v generalštab, jo moglo biti v zadoščenje, kako so se čudi®. cesar, ki je bil prišel fta Koroško, ge-peraM štab in celo tuji atašeji bleščečimi domislekom’ irt strategiški genijal-nosti novega moža tor že prvim1 izpre-troembam v duhu in; disciplini vojsko Conrad pa si je izprosil, jedva je pred-ik*žil v maneverškem glavnem! stanu v Št. Vidu zemljevide, avdijenco pri Fran teni Jožefu. Cesar se je b‘il peljal že v Ce lovec, general je smel priti. V Celovcu So ‘KI razgovor milostiv, resen, vendar kratek. Kajti baron’ je imel takoj za ‘cesarjevo prvo vprašanje o generalovih Željah popolnoma nedvoumni odgovor »da predlaga vojno z Italijo«. Potezo za potezo je orisaval general 0e9arju položaj, poli tiski, vojaški. Ttaliji Sil imianjkala le moderna artiljcrija; x — Krst prestolonaslednika bo 28. oktobra. — Tezno. »Pevsko društvo Zvon« izreka naj lepšo zahvalo g. Osetu, trgovcu na Aleksandrovi cesti za znesek 100 Din., ki ga je daroval društvu o priliki poroko našega člana ključavničarskega mojstra Fran. Kumerca. — Za rektorja ljubljanske univerze za študijsko leto 1923-24 je izvoljen prof. dr. Fr. Kidrič. — Praški nadškof umrl. V soboto je umrl v Pragi tamošnji nadškof dr. Anton' Ciril Stojan. — Na 8ocijolcšlcem koffgresu, ki sc Vrši V prihodnjih dneli v Rimu, bosta zastopala 'našo državo profesor Slobodan Jovanovič in Milič Radovanovič iz Beograda. — Gozdna šola v ZagrcKu. Zagrebška mestna občina je ustanovila na Smroku V gozdu, V bližini mestnega vodovoda, za bolehne otroke takozvario »gozdno šolo«. Potrebne, nalašč v ta namen zgrajeno barako dobi na račun reparacij iz Nemčijo. Ob lepem vremenu se bo Vršil pouk na prostem v gozdu, ob slabem1 vremenu pa v zračnih' in svetlih barakah. To jo prva in edina šola te vrste v naši državi. — Zgradba poslopja za prometšTo ministrstvo. Finančni minister je zahteval od finančnega odbora kredit v znesku 100 milijonov dinarjev za zgradbo poslopja za prometno ministrstvo. V poslopju bo začasno nameščeno tudi ministrstvo za poljedelstvo. — Pogreli smrtnih ostankov Stevana Mekran je, a, V soboto 29. tm. so bili v Beogradu slovesno pokopani zemeljski ostanki slavnega srbskega skladatelja Stevana Mokranjca, ki jo med vojno umrl in bil pokopan1 v Skoplji!. Prisostvovala je večtisočglava množica' in krog 70 korporacij iri! pevskih društev — med njimi Lisinski iz Zagreba. — Povišanje poslanskih dijet zahtevajo zopet nekateri poslanci iri sicer od 180 na 250, drugi na 300 D dnevno. Druga skupina zahteva zvišanje samo za siro-maSnejše poslance, tretja za one, čijih rodbine niso v Beogradu. — lO.SOO.GGO zlatih' kron’. Te dni odpotuje v Budimpešto posebna komisija, sestavljena iz dveh delegatov finančnega ministrstva in dveh delegatov Nar. banke, da prevzame še zadnji ostanek našega dela zlate podlage bivše Avstro-ogrske banke, ki znaša 10,000.000 zlatih kron. Naša zlata podlaga se s tem zopet znatno poveča. — Vlada proti adventistom. Minister ver, Janjič, namerava ponovno ostro nastopiti proti širjenju adventistične vero ter prepovedati tudi dosedanjim adventistom1 izvrševanje verskih obredov. — GorUjo Primorje. Udruženje pri-vrednika v Bakru je izdalo v hrvnt-skerri, češkem in angleškem jezipu knji- gornji Italiji jo bil eden for pri Veroni edini, ki bi se mogel upirati. Kar jo stalo ob planinski meji, utrdbe v stilu forov na Setto 'communi, bi so dalo uničiti v brzom! poteku — vsak dan en for — s 15-contimeterskimi topovi. Pohod v Padsko planjavo bi so no dal zadržati. Pohod bi postal prehod do Milana in Benetk. Franc Jožef pa je odklonil. Omenil je zavezništvo. General je hotel sodaj prepričati z vso bistrostjo. Cesar naj si vendar enkrat ogleda tega zaveznika. Pri prvi priložnosti bo namerjen italijanski naptid monarhiji v hrbet.--------- Cesarja pa dozdevno ni bilo dobiti. Avstrija ni nikoli začela vojne... Tudi je že prepozno... Conrad jo nasprotoval. Šo predstoji pozna jesen. V italijanski planjavi je vsak bojni pohod mogoč ob tem’ času. In oit prevzame poroštvo za odločitev tekom 4 tednov. Ali cesar ni liotel. Njegov zunanji minister je pristegal na trozvezo. Tudi ne bi mogel sredi miru začeti vojne...' General se je odpeljal na Dunaj. Tudi dvor je odpotoval. Manevri so bili gerii- jalna igra za visoke gledalce. Conrad je iskal dela, ničesar ko dela. No iz hrepenenja po lastnem' blesku je bil ob eno riado, a bil je bogatejši v pesimizmu za bodočnost. Eden; jo Intel zadoščenje: AeHrental. Aneksija je stala pred vrati, Medigra go »Vodič kroz Gornjo Primorje« od Sušaka do Obrovca. Lična knjižica, ki ima namen’ seznaniti javnost s prirodni-mi krasotami tega dela Primorja, vsebuje 117 strani besedila z 68 slikami. — Manevri v Južni Srbiji. Dne 24., 25. irf 26. septembra so sc vršili med Skopljem irt Velesom veliki vojaški manevri, katerih so se udeležile četo skopljan-ske in veleško garnizije. Komandant severnih odredov je bil pukovnik Milivoje čačevie, a komandant južnih odredov pukovnik Mileta Zdravkovid. Manevri so pokazali izborno pripravljenost in iz-vežbanost naše armade. — Prenos kosti voj votle Vuka. Včeraj, v nedeljo 30. sept. se je vršil v Beogradu pogreb zemeljskih ostankov peša-dijskega majorja Vojina Popoviča, čet-niškeg vojvodo Vuka, katere šo prepeljali četniki iz Soluna. Izpred glavnega kolodvora so je razvila velikanska povorka meščanstva, četnikov, orjuriašev, Sokolov in raznih organizacij, društev iri korporacij ter vojaštva z dvema godbama. Na raznih mestih je govorilo več govornikov. — Sl. oktobrom enotni koledar. Na koncilu pravoslavne cerkve v aprilu tl. v Carigradu je bilo sklenjeno, da se zavrže stari koledar in da pripadniki iztočne cerkve prično v noči na 1. okt. tl. računati po novem' tj. našem’ koledarju. Kakor znano, je bil doslej iztočni koledar 13 dni za našim. „ — Cerkvena vprašanja v Vojvodini. Dne 28. Septembra je bil v Subotici minister ver v spremstvu klerikalnih poslancev dr. Korošca in dr. Hohnjeca. Z zastopniki celokupnega vojvodinskega duhovništva so imeli daljši sestanek, na katerem so zastopniki izrazili željo posameznih konfesij. Katoliški duhovniki so zahtevali povrnitev zaplenjenih oziroma potom agrarno reforme razdeljenih cerkvenih posestev in] poslopij ter katoliško šolo. Reform irarici zahtevajo podporo držaVe. Minister ver je obljubil, da bo o vseh teh zadevah v kratkem izdal potrebne odloke. Razpravljalo se je tudi o ustanovitvi reformističnega semenišča iri ustanovitvi židovskega semenišča v Sarajevu. Do definitivnih sklepov ni prišlo. Po sestanku so imeli klerikalni poslanci konferenco z voditelji Bunjev-cev. — Nesreče pri zrakoplovski tekmi. V Briiselju so se vršilo začetkom1 tekočega tedna zrakoplovne tekmo sfernih balonov- za pokal Gordon Bonetta, t. j. najvišjo odlikovanje, ki ga more doseči zra-koplovec. Tekma je končala s smrtjo petih oseb. Ravno v ponedeljek, ko so je pričela tekma, jo vladala v vsej zapadni in severni Evropi huda nevihta. Kljub temu so zrakoplove spustili v zrak. Nek ameriški zrakoplov je zašel v najhujšo nevihto, kjer je udarila strola v zrakoplov in ubila oba pilota. Zrakoplov jo zgorcL Španski zrakoplov »Polar« je zadel ob neko drevo. Tudi tukaj sta bila železnice skozi Sandžak, ki jo je liotel graditi Aehrental, da bi zagotovil zvezo monarhije s Solunom', — berlinska pogodba mu je dajala pravico za gradnjo — jo dvignila hrup skoro vse Evrope in Rusijo v trenutku oddaljila od monarhijo, Da so Rusi radi trgovinsko poti, ki jo je iskala Avstro-Ogrska do Egejskega morja, nenadoma pretrgali celo sodelovanje v Macedoniji ni bilo le znamenje znova preteče užaljenosti: svarilo za bodočnost je bilo izgovorjeno. Aehrental jo poznal, sedaj trajnost in vrednost svojega petrogra jskega poslan iškega dela. Kar jo slutil, odlcar je bil Izvolski mož ruskih poslov, je postalo sedaj gotovost. Za monarhijo ni bilo skupne poti z Rusijo. Aehrental jo bil sam. Sicer pa je sandžaški intermezzo hitro utihnil. Celo Francija, ki so je vsa stvar najmanj tikala, katere sumničenja pa, da ne upa nihče drugi nego Nemčija raztegniti skozi Sandžak svoj upliv do južnega morja, rso najbolj vihrala celo Francija jo dajala znamenja počenjajoče zmernosti. Tedaj sc jo dvignil žarko na Bosporom! plamteči fanal na balkansko nebo in vsa Evropa je bila v odsvitu: Mladoturki so bili marši rali proti Abdulu Hamidu. Kabineti so so tresli. Vedeli niso, je-li njihova dedščina izgubljena. Vedeli niso je-li fanal ob Bosporu prvo znamenje početka podedovanja. Aehrental se ni ti‘esel. Spoznal jo jasno najbližjo nalogo. Najblažjo je spoznal vedno jasno. Ni bilo več ruskih obzirov, sploh V* fr oba pilota ubita. Zadnji se je p one sr e« tik pred zaključkom tekme šo švieai' ^ zrakoplov, pri čemer jo ‘bil e pilot. — Gostilničar še po smrti. V villu jo nedavno umrl v visoki 8^r0 gostilničar Tri stan Huori, ki je *a lo ljubil svoj poklic, da je še V,®v oporoki poskrbel za dobrobit svop ^ stoV. Določil jc, da mora vsak voja njegovem! okraju dobiti po njegovi s' ti steklenico šampanjca, kot spom111 njega. Poleg tega jo določil, da f vsi občinski reveži dobiti vsak P. j. gostilni brezplačno kosilo >n njegovi do- cer biftek, vino in kruh. Ker je bro poznal svoj stan, jo v oporoki tanko določil, kako veliko mora]® porcije. Kakor da* bi hotel izvršitev jo oporoke sam- kontrolirati, je h k°^ šo določil, rta j ga pokopljejo na pred gostilno tako, da bo glodal na T v gostilno. — Morilec: ruskega carja izg®8® . Nemčije. V nekem! berlinskem sanajjev. ju se je zdravil ruski dijak Jakov• • ki je kot predsednik sovjeta v ^ nodaru izrekel in dal izvršiti smrtri0 sodbo nad ruskimi carjem!, temi dejanju ga je napadla bolezen — pekoča vest. Vedno isi jot” p bo- Ija, da ga zalezujejo zarotiliki, ki »7 ^ so jo zdravi ^ čejo ubiti. V Berlinu račun' sovjetsko vlade. Pod P1 ■ritis* $(T javriosti ga jo sedaj nemški: ministf ^ tranjih1 zadev izgnal iz Nemčije. ® ne sc bo Jakovi jev vrnil V Ru&i0, —4 Nov prorok. »Liberte« objavi^? ^ rokovanja znane Mmo do Thet>cS’ ^ so pa j izpolnila že do 30.- nove® 1’ tg Thebes prorokuje: 1. Resno ^ na morju z diplomatskimi ScrttfP jami. 2. Velik škandal v Parizu. j}# care bo Sprejel nemške predloge. sen političen! dogodek v Evropi-_ niemba državne oblike v neki evropski državi iri 6. Nenadno siW jg n osti, ki je med vojno igrala ■ odlično vlogo. Kdo ve, če prorok° -niso precej točna? — Nenavaden davek. Bolgi3s^® arefc, ria Aerselo jo uvedla nenavaden. davek na krstna imena Tam je bi*8 um/ » v-jv 11 iv aviumii Jiiivmu Jv V* ra navada, da so ljudje dajali » pri krstu po več imen. Po ^ obc> ^ davčriem redu imenovano občine je krstno ime prosto, vsako Sadal3n°,. obdavčeno s 25 franki. Kaj finančni minister poleg drug1" tudi ta davek?! — Politieeii umor Sla Pol.i^p^ znani morilci so izvršili 28. okto*’1 sCjrr>® tat na bivšega poslanca poljsk^^^i-1 Sadowskyja. Morilci, ki so bil1 ^ gd rani, so vdrli1 v njegovo stanov jeS' njegovom! posestvu V Mirisk-M kiju ter oddali nanj Več e-trclov.^ sky jc bil na mestu mTtcv. o pobegnili. Sumi se, ila gro za ® umor. nobenih drugih o^ziro^ 1^ ^ ni bilo edini na monarhijo. Tega nan vadila Rusija, tega naj bi kabineti. Avstro-Ogrska jo bi _ tu kakor vsakdo drugi. Poskus 9 ..jjglci bi se Jiji oriv»dl bila ško železnico ni bil le veli k gospodarski projekt, bil j® *1" giflic' d’ essai. Ako bi Mladoturki tedrt nja zmožno Turčijo res u8^.v čez 750 D. Stepišnik kliče na Macuna. Ko ta dospe, viže ropar ’ uico na tla, ter stopi na njo. Bila je . veda tema. Po dolgem! tajenju prizna J^alid svoje hudodelstvo. Bil je oddan ^^uištvu v Zidanem mostu. Koroške vesti. ^®mške in slovenske šole. (Dopis iz C°^). Vedno in’ vedno slišimo in či-2a °’ kako jugoslovenska vlada drugo Fuko otvarja nemške šole y. Jugosla-itfia' Z'asti v Sloveniji. Ni dovolj, da Tibo° ^cm,ci nebroj nemških šol v Ma-Ljubr 8eda,j so dobili še gimnazijo v 2ar)0 in V Celju, dasiravno je doka- ' jugoslovenska vlada res nima jjje ^|leSa smisla za nas zatirane koroš-t°vence, da se pri podeljevanju šol ^ * Uie ne ozira na naše razmlere. Mi w/'6 Pet let borimo za najnujnejše slo-kjk?. čolo v popolnoma slovenskih .^K, a jiH ne dobimo. Jugoslovenska pa otvarja nemško šole tam1, kjer ^iPeev sploh ni. Dostikrat smo že opo-f naj se jugoslovenska vlada rav-v tem! oziru po avstrijski. Koliko šol xa Avstrija koroškim Slovencem, toliko ^ nai dobe Nemci v Jugoslaviji. Mi' mamo niti ene srednjo šole, Nemci v §u^aVLji pa kar osem. Kam' jadramo? Popustljivost nas jo pognala tuii jaremi in ista popustljivost nas ®ezUl0Žn UH štilet ,ea za boj z orožjem1, ki iji bilo &ral Jjfrapir. Pravzaprav je trium-fopa 0 /Sorodnosti. Ali ostala je šc Ev-3o jezi] ^ inm,a Srbija. Turčija se kot ^ 7)ro^asdla blagovni boj- ta 2i kionarhija Celo Nemčija jebi-^%trr kajti Aehrental, Veliko- ^jater*’ ni kil obvestil o aneksiji niti So V, viharju vsoli proti enemu Je odp1**^ ka Ballplatzu akti. Aehrental či, lojf rav^at vestno, z obvladanimi živ-fciu tretJo in četrto noto, kadar sto U^tra]^Pra^ljeni prva in druga. Ni so dal feren-°Va^ hiti z grožnjami, niti s kon-hpreipnimi' Predlogi Sil, fci jih jo uslužno Srh s ^ v taki obliki, da jih niso moje °atali. Tudi napram Turčiji k°jkef potrpežljiv, dasi je bil blagovni Bbdrg’ 0"čuteiJ. Ponujal je odškodnine, io. Dr j30 z}Vco v izmenjavi not s Srbi-^aKfow 110 razglasil, da odnošaji h HaVp, m nikoli niso bili boljši. Vsak Tako 'm^S0k not, je študiral temeljito1. — Ul Cei 1^en> tako gotov je bil, da je ce-hla , efede. Enkrat se je Evropa nio-V].e, ruditl Kajti odnehala je celo ne-fc0d zadeta Turčija. Sprejela je Si-""1.11«- Sandžak in denar. Le mala % °dh’ebala. Srbija je bila v kon-%etTin n,ot Se kol j hitra ih' ravnotako v ko je vezel minister, z oslab-h od e°f°m kratkovidno sklonjen nad re f^ ^ata do referata daljo, kojili č. s° bil'° v,Cn° moral obvladati kabine-. *rU v 1 rez miru v Belvederju. brez ^dov<> ^er?liiem štabu. Franc Ferdi-khcfijevaaje 'Aehreatalai ge 3o bo jmpolnoma uničila, faii pa pričakujemo od Slovanov rešitve!! Ali še ne uvide vate našega brezupnega položaja, a vi sami nas še bolj tlačite, ker se za nas nič no pobrigate. Kako lahko bi bili tudi že mi dobili vsaj najpotrebnejše slovensko šole, če bi bila jugoslovenska vlada ih njena diplomacija na svojem mestu. Posnemajte v tem oziru Nemce in se od njih učite, kako treba ščititi svoje brate pod tujim jarmom. Mesto represalij jim režete beli kruli! kultura in umefoost x Slovenska Matica. Pravkar je izšla izdaja Matičnih knjig za leto 1922. Kor so stroški tiska in papirja teh knjig: zadnji zvezek »Slovenskih na- rodnih pesmi« in tretji zvezek »Dr. Mencingerjevih- izbranih spisov« visoko na-rastli, je »Slovenska Matica« primorana svojim članom oddajati dve knjigi proti doplačilu 10 D in pošiljalnih stroškov k dosedanji članarini. Nečlani dobijo knjigi pri upravi »Slovensko Matice« po 30 D za posamezen zvezek. Za tekoče leto je članarina neobvezno 30 D. Za to leto se pripravljata četrti zvezek »Dr. Mencingerjevih izbranih spisov« in' zadnji zvezek »Slovenske zemlje«, to jo Štajerske s Prekmurjem! v zgodovinskem in priro-dopisnem1 oziru. Objcdnein naznanja »Slovenska Matica«, da je zvišala cene knjig, kar jih ima v zalogi, posebno pa opozarja, da oddaja zemljevid slovenskega ozemlja skupno S kazalom1 za 100 D. Turistika in spori Planinski koledar za leto 1924 izide koncem oktobra. Poslal se bo le lanskim plačajočim naročnikom' in to priporočeno. Po knjigarnah se ne bo razprodajal. Kdor ga ne dobi, obrile naj se na založnika Br. Rotter, Maribor, Krekova ul. 5. Vsebina je pomnožena, deloma Siova. Vsobujc tudi nov krokij Triglavskega pogorja po Knafelčevem zemljevidu in krokij Pohorja s Kozjakom, ki se razteza od avstrijske meje do Slov. Bistrice, Šoštanja ih Urške. : Slovensko planinsko društvo naznanja turistom, da ostane Erjavčeva koča na Vršiču nad Kranjskogoro do nadalj-iiega še odprta. Ker jo ravno Sedaj v jeseni poset gora najlepši in ker je večina planinskih koč že zatvorjenih", sc toplo priporoča turistom poset te koče. Koča leži na eni najlepših razgledni ti točk hašiH Julijskih Alp in’ je dostop zek) lahak. Zatvoritcv koče so bo turistom pravočasno 'naznanilo. : Koče Sav. pod. so zaprte. Tnielc So dokaj lep obisk. Oskrbovano je celo zimo edino Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, kamor so zamere peljati z avtomobilom, vozom1 ali kolesom. počelo ohlajati. Baron Conrad pa jo Sovražil akte in' papir, če je življenje narekovalo nujnosti. Conrad je končno iskal razgovora z Aehrentalom. Zopet jo govoril o jugoslovanskemu vprašanju, o potrebi, da se sedaj razreši, da se sploh razreši. Govoril je o nemočnosti, da bi se kedaj dal doseči za trajno sporazum z nasprotnikom, kakršna je Srbija, ki. jo žilava. Govoril jo o neizogibno prihajajoči svetovni katastrofi, ako se vojna kal, ki je dahes še lokalna zadeva monarhije z nedvomljivim izidom, ne iztrebi še danes. Šc vedno je Rusija nespočita, še vedno Italija ni pripravljena za uda-reč. In tudi če bi udarila, on, šef generalnega štaba, prevzema poroštvo za enako ugodni končni izid. Ne govori o prestižu, nego govori o eksistnčnih vprašanjih monarhije. Tudi če bi se Srbija nenadoma vdala, bi bila operacija neizbežna. Bilo bi le odgodenje, tudi če bi se dal Srbom' »koridor do Adrije«. Zelo nevarna odgoditev: okoli operacijske mize bi morali stati potem vsi sosedje, ki bi se jim hotelo seciranja. To je zadnje zvonenjc za monarhijo... In' Aehrental je poslušal. O vojaških stvareh 'ni razumel ničesar. Sandžak je vrnil Turkom kot odškodnino za aneksijo, da3i je bilo tam ponovno turško gospodarstvo slabejše ločilo med Srbijo in Črnogoro nego gospodstvo monarhije. Izvolskemu je ponudil otvoritev Dardanel, ne da bi opazil, da bi se mogli potem' Rusi morda vendar prikazati nekega dne v Adriji. Ali Conrad ni niti govoril o vojaških -gtvareh, Podajal je evropske so-. Mariborske nesti. Maribor 1, oktobra 1923. ni1 Himen. V soboto dne 29. septembra tl. se je poročil v Magdalenski cerkvi vrl narodni ključavničarski mojster Franjo Kumerc z gdč. Štefko Mandl, hišno posestnico na Teznu. Čestitamo! m Zrelostni izpiti na državnem moškem učiteljišču v Mariboru so se vršili pod predsedstvom g. ministrskega odposlanca dr. Leopolda Poljanca od 24. do 28. septembra 1923. Izmed 26 kandidatov in kandidatinj jih je napravilo izpit 19, ponavljalni izpit jih jo dobilo 5, repro-birana sta bila 1 kandidat in 1 kandidatinja. Izpit so napravili gg.: Hanzliček Marija, Lešnik Štefka, Planer Marija, Ribarič Elza, Tominc Olga, Vacac Štefka, Černut Janko, Moder Janko, Raženi Milan, Stanjko Viktor, Šeško Anton, Virhik Josip, Župevc Slavko, Viher Miroslav, Senica Anton, Wusser Ludovik, Večko Filip, Pečarič Boris in; Voglar Vladko. m P roda? a n’e o gradnji iif elementarnih nezgodah. Na izrednem občnem zboru kreditne in stavbne zadruge »Mojrnir« pričeto predavanje o gradnji in elementarnih nezgodah se nadaljuje ob priliki javnih sej zadruge. Seje oziroma predavanja so dostopna tudi nečlanom. Predavanje se razširi tudi na najbolj aktu-elfia vprašanja: rešitev stanovanjsko bede, gradnje na bivših gramoznih jamah, špekulacije pri prodaji stavbišč itd. Predavanja so združena tudi z debatami. Pri predmetu: gradnja in elementarne nezgode se predavatelj dotakne tudi vprašanja, ki ravno v zadnjem času razburja duhove tudi pri nas, namreč: pro-rokovanja o kotieu sveta. Začetek in kraj objavimo jutri, sicer pa bo to razvidno tudi iz uradnih razglasov zadruge (u-radna deska Rotovški trg 1). m Odiranje. Prejeli smo: V vinotoču »Racerdvor« prodaja nek star možakar, menda nastavljencc tvrdke Wogerer — vsaj tako firmo ima na svojem vozičku — hrenovke brez kruha drt dodatkov po 5 D komad. Kilogram' hrenovk stane krog 35 D. Toda takih, glistam podobnih klobasic gre na kilogram najmanj 10 do 12. Ljudstvo je bilo radi te vsekakor pretirane con’e zelo ogorčeno in je vsevprek udrihalo po — državi! Oblasti, 'na« pravite red in' zabavljanja na državo bo manj! m Grajska klet. Vsaki torek, četrtek in soboto koncert polnoštevilne godbe nar. žel. gl. društva »Drava«. Začetek ob' pol 20. uri. m! Vodstvo Čebelarske podružnice za Maribor ih okolico vabi vse člane k mesečnemu zborovanju, ki se vrši v nedeljo, dne 7. tm. ob 9. uri dop. v gostilni F. Balon v Pobrežju. Vabljeni so ošo-bito oni člani, ki so pristopili v zadnjem času. visriosti. Govoril je državnik. Vojak je podajal psihologijo narodov in svetovno gospodarstvo. Tolika jo bila sila tega duha, ki jo obsezal bodočnost, da je Aehrental pozabil vso referate. Da: Aehrental se je majal. Nenadoma je razumeval. Nenadoma se je dvignil drug svet. Zn regali s spisi jo stalo za njega prvikrat življenje, sila življenja, boj za življenjsko dovoljenje. Aehrental 'se je omajal in so »poznal premaganega. — Aehrental je bil za vojno. Prihodnje jutro je bil zopet stari. Ve-levlasti so izsilile Srbiji noto o odpovedi. Od Bosne, od Hercegovine ni zahtevala ničesar več. In princ Gjorgje se je odpovedal prestolu. Bila je »nnjkrasnej-ša nota«, ki je kedaj ležala na Achrenia-lovi mizi. Da sc Rusija ni Vmešavala, nego je še sama pomirjala v Beogradu, ker je končno Nemčija vPetrogradu izgubila potrpežljivost in zarožljala s sabljo, je Aehrental tolmačil obenam’ kot vojaški trijumf osrednjih sil, ki se je sedaj izkazal, ne da bi bilo potrebno potegniti meč. Najbrž Conrad tega niti ni razumel. — Važnejši nego generalove izmišljotine o Hrvatih, Srbih, Italijanih, važnejši nego njegov nazor o evropskih šovinistih je bil veliki diplomatski uspeh’. Aehrental jo bil zadovoljen. VeS svet je bil zadovoljen. On je bil najznamenitejši državnik časa. Aneksijska Kurja je odvihrala. Zadnje zvonertje za monarhijo utihnilo. Od tega trertotka naprej Conrad ni bil več za vojno. . (Dalje prihodnjič,). m Kdo je storilec? Na državni 'cesti1 med Kamnico in' Mariborom so včeraj neznani storilci podrli v bližini posesti nika Koprive mal lesen mostič. Državni cestar razpisuje 200 D nagrade onenur, ki prijavi rdi izsledi storilce. Prijave je poslati na policijski komisarjat ali pai na okrajno glavarstvo, soba št. 20. m Hotel Kosovo. Vsako soboto konti cert. Podaljšana policijska ura. Izvrstna stara in nova vina. Dnevno čevabčii či po 1 D, ražniči po 3 D. m Posamezni pouk iz strojepisja^ stes nografijo (Reform-sistcm ih Gabelsber-ger), trg. doprsja, knjigovodstva (e.noi stavno, amerik. in dvostavno), in trg, itt bančnega računstva. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. m' Včerajšnja nedelja jo bila po zagotovilu. policije še precej mirna. MarL borčani so hiteli v okolico, da izkoristijo še zadnje jesenske solnčne dneve. V) številnih vinotočih se jo poznalo, da je »finančni minister« že yečinoma nakazali plače. Par pijančkov se je po svojem običaju zvečer po ulicah preglasno zan bavalo in je prišlo radi tega vi ožje stike s policijo. Veselica društva zasebnih nameščencev pri Gotzu je razen malega incidenta potekla mirno. Po stari mariborski. navadi se je zopet groziio iienf-škutarilo. Druge nesreče, razen par uta--jajočih postav, ni bilo. J,j m Kavarna mestni park. Dnevfto zVe- J čer pri vsakem vremenu stvlra Ha glaSo-virju znani češki pianist Franjo Oralu pa. ^ ’ ■ ml Javna zahvala. Ob priliki Kroje premestitve in' odhoda na Sušak si štejem! S-prijetno dolžnost, da se vsem) svojimi, predpostavljenim na finančnem ravnateljstvu in srezki upravi finančne kontrole zahvalim! za naklonjenost, katero!' so mi kot taki povsod izkazovati. Nada-; 1 jo mi bodi dovoljeno, da še teni potonf poslovim od vseh gg. uradnikov pri ea-'j rini, davčnih in poštnih uradnikov, odi. gg. uradnikov pri železnici, od svojih fi-; nančnih kolegov, redarjevi in železni-■' ških nameščencev. Slav. obrtnemu društvu in' redakcijam listov, kateri go povodi dom razstavo pistili o mojih izdelkih, končno še vsem svojim prijateljem inf znancem kličem: bodite mi pozdravljaj — Tulitan, finančni podpregledrrik. r-----------------------------------3 Marodrao gledališče. Iz gled. pisarne. Gledališka uprava! je dobila anonimni dopis, v katerem) šef protestira, da so otvori gledališče z aB, D, navajajoč, da je A" prva črka, da Sla! abonentje A za ono pTedstaVo prikrajšani itd. Na to docela neutemeljeno izjavo javljamo, da je vsak abonent bodisi A, B itd., plačal isto svoto in da ra-i di tega abonentje A niso za SobeHct predstavo prikrajšani. Reportoire: V »Jutru« Se je Vrfisfik#- neljuba pomota, češ, da je v torek 2. okt«, ab. A in no D, kot jc pravilno. J .j: —D-* • Ti REPERTOIRE: Torek, 2. okt. Kralj na Betajnovi, aU. D. (Otvoritvena predstava.) . Sreda, 3. okt. Zaprto. Četrtek, 4 okt. George Dandin ali prevar jeni soprog, ab'. A. Petek, 5. okt. Zaprto. ;• Sobota, 6. okt. »Zlatorog«, izv. OtvAe ritvena glasbena predstava. Nedelja, 7. okt. George Dagdin aH prevar jeni soprog. Izv. Jj —,.. «;i Šport. : I. LawH-tenhiš turnir za prVenStVA Maribora priredi ISSK Maribor v okviru lahko-atletskega mitinga, ki se vr§3 v nedeljo, dne 14. oktobra 1923 v Mariboru. Razpisujejo so sledeče konkurence? 1. Gospodje posamezno. 2. Dame posa!-mezno. 3. Gospodje v dvoje. 4 Hame $ dvoje. 5. Dame in gospodje v dvoje, [Vse! konkurence se igrajo brez izenačenja« Vodstvo turneja: predsednik' g. Zdenko! Verstovšek, vodja turnirja in’ VrHovni! sodnik g. Evgen Bergant, zapisnikar g« Andrej Grasselli. — Pogoji tekmovanja; 1. Pravico tekmovanja imajo člana -Jugoslovanskega ali kakega drugega teii« nis-saveza, bivajoči v Mariboru. 2. Prijave in prijavnine (prijave brez priložene prijavnine, ki znaša 1° H °d osebe in konkurence se ne bodo upoštevale) je poslati najkasneje do 6. tm. onoldrte Hal paslov: Zdenko .Verstovšek, dipl, ekfp. P" • 11 I '•JcaidežSE, Maidfor, ^Vdiaenrajfferjeva kil. 6. Žrebanj© so vrši dije 6. tni. ob’ 20. Sori* M Par&-kavarni, kjer s& tudi določi Ssrralni rod za nedeljo, dna 7. t. ta. 3. Igra se po pravilih »Jugoslovanskega tennis-isaveza*. 4. Igra se od1 8. ure zjutraj do nastalega mraka. Igralci, kil ob faoločeneni času niso na igrišču, ee črtajo. Prvo kolo turnirja se odigra že 7. t. ftn!.; vsi finali pa 14. t.nJ, 6. Igra se s ^Continental« žogami Ma trdili prostorih. & Easpored In' potek iger bo objavljen’ vsak' dart na’ igrišču lij v, oknu kavarne »Central«. i : Tenis prvonstvo Amerike se bliža 'Eo®ciu. Največ izgleda ima stari svetovni ■prvak Tifeterf in pa Španec 'Alonso. Tudi mladi Richarde, ki ima enega izmed Bajmočneijšnh’ Svetovnih' servisov, je ne-Varen konkurent za finale. : Dr. Beneš, zunanji minister ceHoslo-!waške republike, je prevzel protektorat ■nad jubilejnimi prireditvami praške ^Slavoje«. Zanimivo jo, da je dr. Beneš svoj čaa igral v nogometnem moštvu >Slavije« levo krilo. ? Praška »Šparta« je preniagala ’du-Bajski »Rapid« minuli: petek s 4 :0 (1:0). <£ Skauli-sportnilu. Ljubljanski Skau-’ti so uvedli Hovo igro z žogo, ki Se imc-Wuje V angleščini »wolleb'al« (»L »leteča Soga«). Pri igri ne 'sme žoga pasti Jia tla. Igra zahteva prostor 20 kvadr. nietr. S ČSK (Čakovec) : Sturm (Graz) 4:1 ($:0). V Čakovcu odigrana tekma je iz-kazrala lep športni uspeh domačih, ki so po ostri borbi lepo premagali tehnični pltu s rutinirani H gostov. : Španija. FC Barcelona je premagala Furth’ (Nemčija) z 4:2. t Braziljska skupščina jc sprejela za »Titr.n.rnitriTirii-iiMiii.Miin- u Marifror, 2. oktobra 1925 ■I lezniških tarifovi vpliva Ha vse blago, ne glede na to, ali ga dobivamo iz inozemstva ali pa ga pridelamo doma. Vse to gro na račun konzumenta. Prvi glasniki splošnega porasta draginje se že oglašajo. Sladkor se jo v zadnjih dneh podražil za 1 do 2 dinarja, a tudi pri moki jo v kratkem pričakovati porasta cen. Ka-, nistrstvo za trgovino škrSi za učno osoF-je. V šolo se sprejemajo predvsem revnejša dekleta. Naval na šolo je bil letos tako velik, da je bilo mnogo prosilk vsled pomanjkanja prostorov zavrnjenih1. g Žetev konopVie v Bački. Kakor So poroča iz Novega Sada, je bilo letos po konzerv. Predirietni oglas z natančne^ mi podatki je v pisarni trgovske in niške zbornice v Ljubljani intercsentoni na vpogled. g Ženska Borza dela. Zenska društva v Beogradu se bavijo s vprašanjem Uj1 zumljivo je, da je tudi kmet, ki prinašaj sejanih 10.000 oralov zemlje s konoplja-svojo pridelke Sla trg, prisiljen7 zahteva-, mi. To je skoraj za polovico man je, ka-ti" primieroma višjo ceno. j kor se je pridelalo pred vojno v Bački, g Ustanovni občni zbor podružnice’Vzrok leži v izvedbi agrarne reforme, Vrtnarskega in1 Sadjarskega društva v Maribora. V nedeljo, dne 30. septembra za 9. uro dopoldne je bil sklican' v vinarsko šolo v, Mariboru izredni občni zbor mariborskega vrtnarskega društva v, svrhb likvidacije tega društva in preči snovanj a vi podružnico vrtnarskega in Sadjarskega društva za Slovenijo. Kljub temu, da So bili '■povabl jeni na občni zbor poleg vrtnarjev Vsi znani sadjarji iz mariborskega okrožja, je bila udeležba tako pičla, da se je vršil občni zbor še le pol ure pozneje ob udeležbi 18 interesentov. Občni zbor je otvoril predsednik mariborskega vrtnarskega društva, g. Kegl, Haglašajoč potrebo koncentracije v enem1 društvu z razširjenim' delokrogom!. Zatb predlaga likvidacijo mariborskega vrtnarskega društva oziroma preosnovanje v podružnico Vrtnarskega in sadjarskega društva za Slovenijo v Ljubljani S sedežem! v Mariboru. Po krajši debati, v katero so posegli ravnatelj Žmavc, vrt nar Mejovšek in drugi, je bil predlog soglasno sprejet. Premoženje vrtnarskega društva preide na podružnico, ki lahko ž njim' prosto razpolaga. Vsi člani vrtnarskega društva postanejo člani podružnice, doplačajo diferenco članarine OEorf, po kateremi se prepovedujejo inter-f ter sprejmejo zato vse številke društve iracionalne^ tekmie. Kot razlog navaja,| nega glasila »Sadjar in vrtnar«. Po kratil® gledaM Vsled prevelike razburjeno- kem1 odmoru' je bil soglasno izvoljen! '*6f' gredo tako daleko, da cenijo narod- sledeči odbor: predsednik profesor Viri.' ‘»osti po snanju njenih nogometašev. — gole Fran Priol, podpredsednik vrtnar čuden1 zakon! Braziljanci so, kot je Jože Poža, tajnik strokovni učitelj vin’. Znano, slabi' nogometaši. j šole Josip Aplonc, blagajnik vrtnar J. !“ Jemec:, odborniki: viH. ravnatelj Žmavc, dvorni svetnik Kronvogl, vrtnarji Gjuro Džamonja, J. Mejovšek in J. Kočevar. % Plesni zavod Pečnik naznanja, da’; Društvenima svoj sedež v Mariboru v vi-Nfrše tečaji za moderne plese Vsak'] uarski šoli, kamor Se naj obračajo vsi andeljek ij$ četrtek, tečaji za začetnike interesenti. O važnosti tega drnštva ivelako SredO'irt Soboto od 20. do 22. ure.{ spregovori m'o v eni prihodnjih številk. I Plesni tečaj za1 otroke se vrši vsako j g Stalna industrijska izložba v Za-i Sredo in soboto od< 16. do 18. ure. Prijave'; »rcbu. Zagrebški velese jmski urad name- rava vt bivši jahalnici na Sajmištu, ki je sedaj glavno poslopje zagrebškega velesejma, otvoriti stalno industrijsko razstavo, seveda samo za zagrebške in-dustrijalce in trgovce. S tem hoče nuditi tujcem! priliko, da se na,najkrajši poti seznanijo z zagrebško industrijo in trgovino. g Gostilničarska banka. Ker ima danes že skoraj vsak stan svojo banko, tudi gostilničarji nočejo zaostati. Na OSrfcžteJtf 'društvo privatnifi Hame- j inicijativo zagrebških gostilničarjev in ev razglaša, da je doseglo pri TJ-I hotelirjev se vrši dne 15. oktobra v Za-[pravi Narodnega gledališča v Mariboru,! grebu ustanovni zbor Gostilničarske a svoje elane iste ugodnosti, kakor jih i banke. Temeljna glavnica znaša 4 mili-inžajo državni uradniki, kateri se mora-] S°toe dinarjev. Subskripcija delnic se ^0 prijaviti za abonement potom organi-; Pri Prvi hrv a baki štedionicL laaoije. V svrho tega poživljamo vse čl a-, _ g Elektrifikacija švicarskih železnic. !<4ie, ki nameravajo se poslužiti te ugod- \ Švicarski zvezni svet je odobril kredit y Itnosti, da se zglase najkasneje do 3. okt.; znesku 60 milijonov frankov, za pospeše-i 'tl. pri tov. Iv. .Vrisku (tvrdka Pinter & i11 ^ e elekrif ikaci je švicarskih železnic. jse sprejemajo s ata o v stanovanju, Kre-ffaroa ulica 8, dnevno od 11. do 12. in 17. lik* IS. ure. V učul dvorani se prijave ne iRprejetaajo! i !“ § Izgubila 'e& je včeraj dne 30. Bept. m taed 12. IS 13. uro opoldne na vrta HG«rilbrijiove restavracije črna listnica z iBredfijo Bvoto denarja in raznimi listl-ttoamii. Pošten najditelj Se naproša, da jo ‘odda ivroti dobri nagradi v upravi »Ta-•Uora«. ■ , ■ §: Lenart) ali pa v torek 2. okt. tl. med 19. I ir£ 21. uto zvečer V kavarni »Žigert« (po-: Sebha soba), kjer bo zastopnik društva , feprejerfiali prijave. Ker So izvartredno n-| godift plačilni pogoji (8-kratni obrok), | prieakujenio, da se vsi tovariši in tovarišice poslužijo te ugodnosti. § Ifistrnkcije za višjo in' nižjo gimUa-ri3o daje reven osmošolec. Naslov pove it.prijazHosti uprava »Tabora«. t Gospodarstvo. g Naraščanje draginje. Podraževanje feivil tekom enega leta je vsakdanji po-Jjav. Spričo letošnje v obče bogate in1 izredno dobre žetve se je splošno pričalto-iValo, da bodo cene živilom1, zlasti pa o-Bim1, ki jih pridelamo doma v obilici, če »e že padle, ostale ysaj na višini lan-fekega leta. Delotaa fee je to pričakovanje uresničilo, zlasti kar Se tiče zelenjave in tudi še sadja, V ostalemi pa bo sko-iraj vse teene zelo poskočile. Krivda na tem! ne leži Ha producentih, amak pred Vsem! na vladi; ki z novimi davki, novi-i tai taksami in) povišanimi železniškimi V tarifi sama dviga cene in povzroča dra-; gin jo. Razumljivo je, da povišanje že ker se uporablja sedaj zemlja za drugo :setev. Povprečni pridelek na oral se računa na okroglo 6 iheterskih stotov. — Skupno se je pridelalo krog 60.000 me-terskili stotov, kar odgovarja srednje dobri žetvi'. g Bobava fižola, ječmenovega Ješprenja in meSnih konzerv. Pri oddelenju za mornarico V Zemunu se bo vršila drte 12. oktobra tl. ofertalna licitacija glede dobave 2 vagonov fižola in! 2 vagonov ječmenovega ješpreHa, dne 13. oktobra tl. pa glede dobave 50.000 porcij mesnih stanovitve ženske borze dela, ki MJ hi tvorila poseben’ oddelek že obstoječ^ državnih borz dela. Državna borza dr«a v Beogradu je namreč doslej skrbela ^ mo za moške, dočirn se na žensko ta 01v rala. ' g Kmetijske šole lia PoTjskeni. Var-( savsko ministrstvo za poljedelstvo merava v 1. 1924 in 1925 povečati števili kmetijskih nižjih šol ter ustanovitveno državno moško, dve državni ženski* M občinskih in' 2 privatni taki šoli. obstoje: 2 državni^ 52 občinskih1 iri privatnih. j*| ji MESTNI MUZEJ, CaHkarjeva nli(* odprt Vsako Hedeljo od 10.—32. are. ^ Vstopnina 1 dinar. fiaia oznanila, Mladi pomočnik kolonijalne st ruk e, TjeSt pakovanju kao olpremi robe. koji je u vels-trgoiina več bio zap»*len, tra-ži *e za odmah. Ponude na Brauer, di#n. druJtvo, Bjelovar. 2134 3—2 P!etarje, Jmrjene, sprejema proti dobri plaii od komada Pletarna v Strnišžu, Slovenija r. z. z o. z. Stanovanje preskrbljeno. Delo stalno. 2099 i Učenec a« sprejme pri tvrdki Maribor, Grajski I. Baloh, trg 3. S056 10-9 Gospodična se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava. S161 Cementne zidove in nagrobne cvetličnjake izdeluje po nizki ceni Franc Muster, Cesta na Brezje 27, vhod Nasipna ulica. 2149 2—1 Malo stanovanje s kuhinjo bi lahko v krstksm zasedel kak državni mradnik ali železničar, če bi odkupil tudi vse pohištvo, nziioma priSel v stanovanje kot podnajemnik. Ponudbe pod šifro „M. R,“ na uredništvo „Tab#ra“, 2158 3-2 Perilo za pranje se vzame na dom po znižani ceni. — Vprašati pri Mariji Škrbine, Stros!mayerjeva ulica 3. . Največja izbira Računa se, da bo do prihodnjega leta že večina švicarskih prog elektrificiranih. g Produkcija sladkorja v Jugoslaviji. Glasom! uradnih podatkov se bo pridelalo letos v naši državi okrog 5600 vagonov sladkorja. Ker znaša naša potreba ravno toliko, bo letosi odpadel uvoz inozemskega sladkorja, ali pa vsaj padel na neznatno količino. g Gojonfie svile. O gojenju svile Se vrše te dni pogajanja v ministrstvu za trgovino. Vso našo isvilorejo se namerava postaviti na popolnoma nove in modernejše temelje. Vladi namerava prepustiti to panogo, ki je bila sedaj izključno v državni upravi, zasebni delniški družbi z domačimi kapitalom1. Svilo-reja je zelo plodonosna, le žal, da jo še pri nag premalo znana, dasi bi bilo podnebje za njo ugodno. Če bi se uvedla v večjem! obsegu, bi nudila zlasti v siro-taašnejših krajih dober zaslužek, državi pa lepo dohodke. g Ženska obrtna sola v Beogradu. Na inicijativo znane beograjske feministke Kristine Boškovičeve je ustanovilo beograjsko zensko društvo v Beogradu žensko obrtno šolo, v kateri se bodo mlada dekleta izobraževala v gospodinjstvu. I Šolo vzdržuje žensko društvo, dočim mi-! za dame in gospode j | srajce samoveznice | klobuki čepice nogavice rokavice 2152 151 asisas^ssaBEis^saa-s | Angleško in češko SUKNO za površnike zimske suknje plašče SVILA i Crepe de Chlna v vseh barvah ’ svila za podlago [ pleteno in volneno blago | Jumperl svilene bluze [ vedno najnovtjSe in najboljše blago pri Zavarovalnica v Mariboru sprejme sposobne akviziterje ia potnike pod ugodnimi pogoji. Lastnoročno pta** Oferte na upravo lista pod »Akviziter*. 2125 Večje število zidarjev za končanje stikalne hiše Fala se iiiejo n takoj*** sprejem. Za prenočišče je preskrbljeno. 2126 3-2 Elektrarna Ffll®* ZBMA sposobna za potovanje v podeželja v svrhu nakupovanja primitivnega predmeta najde takoj dober zaslužek. P°s*,ej, ugodno za železničarke, Primemo tudi za penzijoniraneg* ničarja. Ponudbe pod ,Grem tak*j na pot* na upraf* -Tabora*. Galanterija drobnina, trikotaža Samo na debelo! Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. Pristopajte k Jugoslovens^ Matici# EUiHJlSJl Objava! Vljudno javljamo, da smo prevzeli tvf . . smo prevzeli p? -,c0 P. Hochnegger in drugovi, ki se je razšla, „Tvoirn» pohištva in stavbeno mizarstvo", Maribor# ^ roška cesta 46, v lastno režijo, ter da boden>° * dili isto pod firmo (( »Mariborska lesna industrij® ' Prevzamemo vsa v stroko spadajoča del*>J^fe tavljajoč v vsakem oziru najcenejše in najves postrežbe, kar nam bode lahko mogoče, ker * lagarao s prvovrstnimi močmi. Se priporočam0^ f/ ariborska lesna industrij »s parna žaga, tvornica lesnih Izdelkov, 3ta*V Tel. int. 160 mizarstvo. Brzoja ' 3. Gosposka ulica 15. klobuke i©pi