"Registered by Australian Post — - Publicationa No. VAW 1215" LETNIK XXX štev. 10 CATEGORY A - Slovensko društvo "Planinka" Brisbane in Odbor Zveze slovenskih organizacij iz N.S.W. pa sta poslala sožalni brzojavki. Božo Lončar, ki je umrl še zelo mlad, star komaj 52 let, je imigriral v Avstralijo leta 1967. S svojo nadarjenostjo si je pridobil širok razgled v gibanju slovenstva v Avstraliji. Kot človek z izredno tenkim posluhom za slovenski jezik, za katerega pravilnost pisanja in govorjenja se je odločno potegoval, je kot večletni sodelavec ogromno prispeval k zgradbi in kvaliteti časopisa Vestnik; kot človeku, kije znal visoko ceniti kulturno dediščino in ki je zato obvladal tudi široko znanje tega pod-, ročja, je bila zaupana vloga kulturnega referenta v upravnem odboru S.D.M.; bil je član Koordinacijskega odbora vseh slovenskih organizacij v Viktoriji, kjer je zastopal tudi predstavnika Slovenskega društva "Snežnik" iz Albury-Wodonga, katerega član je bil; bil pa je tudi član Slovensko-avstralskega društva Canberra, član društva "Veseli lovci" St. Albans in poleg S.D.M. tudi še član Lovske družine istoimenskega društva. DISTINCTION PRINTING 164 Victoria St., Brunswick, Victoria Tel.: 380 6110 Lastnik: Simon Špacapan motorcraft Izdelavo vseh vrst avtoopreme tapetništvo, vetrobranska stekla, polivinilaste obloge zaupajte svojemu rojaku KARLU BEVC 83 Gadd Str., Northcote, tel. 481 6003 RADIATOR SERVICES 560 Mt.Alexander Road, Ascot Vale. POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje Tel. 370 8279 - A.H. 337 2665 Za strokovno izdelavo STOPNIC se priporočata znana rojaka FRANK JELOVCAN, 359 3043, TONI OBERSTAR, 870 0218 (dom) Cene zelo zmerne, delo garantirano 'Factory 4, 103 Home Street, jCampbellfield, 3o61. vestnfk NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI P.O.Box 561Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860 Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Eltham, Vic.,3095. Tel. 437 1226 Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ Stalni sodelavci — Permanent contributors: ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA, LONČAR BOŽO, MANDELJ PETER, PERŠIČ KARF.N, POSTRUŽIN LJUBICA, POSTRUŽIN jDARKO, ŠPACAPAN SIMON, MARTA STRLE, STANKO PIBERN1K. Tiska - Printed by CHAMPION PRESS Cena - Price 85c Letno — Annual Subscription 10 dollars Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec. SLOVO VESTNEMU SODELAVCU ZAHVALA Iskrena hvala vsem za darovano cvetje, za vse izraze sožalja, za dar domu počitka namesto cvetja na grob, vsem prisotnim pri molitvah, kot tudi na zadnji poti v Keilor. Posebna hvala pevcem, vsem za poslovilne besede in vsem lovcem iz Eltham-a, kakor tudi iz St. Albansa za častno spremstvo ter prijateljem, ki so dragega pokojnika dvignili v cerkvi in ga položili v prerani grob. Žalujoča žena ROZI LONČAR z otrokoma SVOJI K SVOJIM MERCURY TAX SERVICE Lastnik Stanko Penca 518 Sydney Rd., Brunswick, Vic 3056 Tel. 387 7055 nudi poklicne usluge in nasvete v vseb vaših davčnih obveznostih ZAVAROVANJE stanovanj, nepremičnin, motornih vozil, življensko, starostno, bolniško itd. preskrbi ČESNIK PAVLE - C M.L. Tel.: 607 6111, 20 783, A.H. 598 0049 ZA VSA TISKARSKA DELA se z zaupanjem obrnite na BOŽU V SLOVO Božo, Božo, sin slovenski, takih malo svet ima. Z veseljem dobrote si vsem storil, čeprav zdravja slabega. ' Cerkvenemu središču rad pomagal, po slovenskih društvih prvi bil. Razne goste povsod spremljal, V gostoljubnost pri tebi je vsak dobil'." Božo, kdo namestil bo tvoje mesto? Kdo, - prijazno nudil vsem roko? Tu zijala bo vrzela ... nikdar več izbrisana. Božo hvala za vse, kar si storil, v prerani grob te spremljamo, mirno počivaj Božo v grobu, dušo pa sprejmi Bog v nebo. Marcela Bole Fotografska dela ob porokah in raznih drugih prilikah umetniäco izvrši SAŠA ERIČ PHOTO STUDIO 267 High Street, Preston, Vic. 3072 Tel. 480 5360 - Melbournškim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK - DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 Wridgway Ave., Burwood, Vic. Telefon 488 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila Full denture service and repairs. F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T.A. Ascot Moonee PRIJATELJU V SLOVO BOŽO - kličejo bori v Elthamu, a Ti v preranem grobu spiš, in nič več ne trpiš. Ne čutiš več trplenja, ker krije te črna zemlja. Mi se te spominjamo, spomine na preteklost obujamo, saj dosti uric skupaj preživeli smo, ko v avstralski naravi se skupaj veselili smo. Ponosno nosil si klobuk zelen kot v hosti nosi roge jelen. Visoko nosil si glavo, kot bil si ti,ga brž ne bo. BOŽO — kličejo bori v Elthamu, a Ti v preranem grobu spiš, nič več ne odgovoriš, Sonce bo v slovo sijalo in budilo rosni cvet, nikdar tebi v sončno jutro, ne odpre se več pogled. V nedeljo, 6. oktobra se je v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew -Melbourne zbrala velika množica Slovencev, prijateljev in znancev, da bi se tako ob odprti krsti s posmrtnimi ostanki pokojnega Boža Lončar, poklonili njegovemu spominu in v skupni molitvi rožnega venca priporočili Bogu miren počitek njegove duše. In sonce je sijalo v slovo, ko smo se v ponedeljek poslavljali od priljubljenega in zaslužnega avstralskega Slovenca. Številni so prisostvovali pogrebni maši ob maše-vanju patra Bazilija in patra Cirila iz slovenskega verskega središča Marrylands -Sydney. Tople besede v slovo, topel izraz sožalja, odkriti "memoari" na pokojnika, ki jih je v pridigi izrekel pater Bazilij, so še bolj osolzile že tako rosne oči slehernega udeleženca maše, pokojnikovega sorodnika, prijatelja, znanca. Krsto s posmrtnimi ostanki so v cerkvi dvignili njegovi najožji prijatelji in jo na pokopališču Keilor nesli mimo častnega spremstva članov Lovske družine S.D.M. in "Veselih lovcev" St. Albans ter jo položili v mnogo prerani grob. Ob odprtem grobu so pokojniku spregovorili še zadnje besede: Pater Ciril, Marcela Bole, Stanko Prosenak v imenu Lovske družine S.D.M., predsednik Slovensko-avstralskega društva Canberra in Helena Van de Laak v imenu vseh Slovenskih organizacij v Viktoriji in širom Avstralije. Težko je na tem mestu opisati, kaj je Božo Lončar pomenil in kaj smo Slovenci v Melbournu in vsej Avstraliji izgubili. A zbrana množica je bila dovolj zgovoren dokaz, da smo izgubili eno pomembnejših osebnosti slovenskega življa. Pogreba so se poleg bližnjih sorodnikov, številnih prijateljev in znancev, udeležile tudi številne vidno, osebnosti in delegacije slovenskega gibanja v Melbournu, Viktoriji, pa tudi izven. Od cenjenega sočloveka so se želeli še zadnjič posloviti: Predsednik in funkcionarji Slovenskega društva Melbourne, predsednik in vsi člani Koordinacijskega odbora slovenskih organizacij v Viktoriji, starešina in člani Lovske in ribiške družine S.D.M., predsednik in člani društva "Veseli lovci" St. Albans, predsednik in predstavniki Slovenskega društva "Jadran" Lovska družina iz Geelonga, predsednik, podpredsednik in predstavniki Slovenskega društva "Planica" Springvale, tajnica, bivši predsednik in prijatelji iz Slovenskega dvo-mestnega društva "Snežnik" Albury-Wodonga, predsednik in predstavniki Slovensko-avstralskega društva Canberra Pokojni Božo je delal do zadnjega, saj je v septembru požrtvovalno sodeloval v letošnjih Slovenskih kulturnih dnevih v Melbournu, sredi katerih je omahnil v nevarno bolezen, po kateri ni več okreval ... V juliju in avgustu je bil osebno prisoten na turneji kvinteta Štatenberg širom Avstralije, koje vršil poslanstvo vodiča in prevoznika, v začetku septembra je bil ponovno izvoljen v upravni odbor S.D.M. in v septembru je obiskal dvo-mestno Slovensko društvo Albury—Wodonga, a žal vsebine pogovorov ni utegnil zabeležiti... Svoja poslanstva je pokojni Božo Lončar opravljal vestno in dosledno in kar je za društveno udejstvovanje še posebnega pomena, z velikim veseljem. Bil je človek z visoko slovensko zavestjo, z odliko človekoljubja in požrtvovalnosti. Bil je odkritega — a veselega značaja, pripravljen vedno in povsod vsakomur pomagati. In takega smo imeli radi in takega bomo ohranili v trajnem spominu vsi njegovi hvaležni Slovenci, še posebno pa njegovi ožji sodelavci, ki bomo polni njegovih bogatih nasvetov in zgledov nadaljevali boj za obstoj slovenstva, za ohranitev slovenske kulture in navad ter slovenskega jezika na tej daljni peti celini. SLOVENSKI DNEVI SO MIMO Slovenska mladina je oblečena v slovenske narodne noše dala še posebno svečan poudarek sami otvoritvi. Nekako marca letošnjega leta je bilo ' s strani Slovenske izseljenske matice predlagano, da bi se v mesecih avgusta ali septembra letos pripravil nekak slovenski festival pod imenom "Slovenski teden'' Ta predlog so med tem % sprejela slovenska društva v Sydney-u in Adelaidi, Koordinacijski odbor vseh slovenskih organizacij v Viktoriji je ta predlog v bistvu sprejel, le da se je organizacijam pri nas v Viktoriji zdel termin neprimeren zaradi časovne stiske. Zato je Koordinacijski odbor predlagal Slovenski izseljenski matici prestaviti prireditev na začetek drugega leta. Ker pa so medtem organizacije v Sydney-u in Adelaidi že podvzele vse priprave in je bil tam ta "Slovenski teden" , ^določen za mesec september, so tudi Lz3tva v Viktoriji pristala na ta termin. Ta, eden največjih kulturnih dogodkov tega leta med nami Slovenci v Viktoriji, se' je pričel že 14. septembra in zaključil v nedeljo, 29. septembra. V teh dneh smo Slovenci v Melbournu pokazali zrelost in .samostojnost slovenskega naroda ter po-vdarili našo bitnost ne samo sebi, temveč tudi dostim avstralskim prijateljem ter množici multikulturne Avstralije. V soboto, 14. septembra so se že takoj po drugi uri začeli zbirati prvi gostje, ki bi naj prisostvovali otvoritvi razstave izbranih del slovenskih slikatjev umetnikov od tu in tam. Že pred napovedanim časom se je prostor Sveta za vzgojo odraslih na 256 Flinders Street začel napolnjevati. Z velikim zadoščenjem ob tako velikem obisku, je predsednik Koordinacijskega odbora vseh slovenskih organizacij v Viktoriji, Peter Mandelj, pozdravil navzoče ter povedal, da so slovenski dnevi in f| jn kot začetek razstava slovenskih SiJUrjev, izraz enotne slovenske skupnosti na tej tako oddaljeni peti. celini. Raz-. • stavo je odprl Garry Sheppard, predsednik etniške komisije za Viktorijo, Etniš-ka komisij aViktorij e in Ministerstvo za priseljevanje sta bila poleg Slovenske izseljenske matice ter domačih uradnih zastopstev, bistvena pobudnika teh slovenskih dni v Viktoriji. Besedni prilog temu začetnemu popoldnevu slovenskih prireditev sta pridala tudi generalni konzul SFRJ v Melbournu, Luka Novak in predsednik Slovenske izseljenske matice Matjaž Jančar. Otvoritvi so prisostvovali, poleg množice slovenskih rojakov in avstralskih prijateljev, predsedniki slovenskih organizacij v Viktoriji, zastopniki radia 3 EA, člani slovenskih mladinskih organizacij v narodnih nošah ter gostje iz matične domovine Slovenije. Med gosti iz Slovenije so že poleg o-menjenega predsednika Slovenske izseljenske matice Ljubljana Matjaža Jančarja, bili še minister za kulturo pri vladi SRS in univerzitetni profesor dr. Matjaž Kmecl, direktor Radia Ljubljana Lenart Šetinc ter strokovno-kulturni delavec Lea Zubčič. V prvem delu razstave, ki je obsegala skupnosti, kot so Lydie Angeli, Vasje Čuk, Romane Favier-Zorzut, Drage Gelt, Jožeta Kodrič, Amlreja Kosič, Jane Nemec in Relje Plavšak, so bila prikazana tudi dela dveh slovenskih naiv cev Jožeta Peternela ter Borisa Žoharja. Ta razstava, ki je bila na vpogled do 23. septembra, je privabila vsak dan veliko obiskovalcev, saj nam je pokojni Božo Lončar, ki ni bil samo vodja te razstave, temveč je tudi bistveno doprinesel slovenskim dnevom, zatrjeval, da si jo je dnevno ogledalo tudi do tristo ljudi.' V sredo, 25. septembra pa smo zvečer odprli razstavo moderne slovenske grafike, ki uživa velik ugled ne samo doma v matični domovini, temveč tudi v tujini. Slovenska grafika ni nova zvrst umetnosti, temveč se razvija od konca druge svetovne vojne pa do danes, v raznih obdobnih izrazih. Razstava sama je pokazala ta razvoj raznih področij in elementov slikanja, kjer se uporabljajo razni drugi načini upodabljanja. Na tej razstavi, ki jo je pripravila Moderna galerija iz Ljubljane, so bila prikazana dela sledečih slovenskih grafikov: Janeza Boljka, Bogdana Borčiča, Jožeta Ciuhe, Jožeta Horvata—Jakija, Andreja Jemeca, Borisa Jesiha, Meška Kiara, Tomaža Kržišnika, Vladimiija Makuca, Adriane Maraž, Franceta Miheliča, Klav-dija Palčiča, Jožeta Spacapala in Lojzeta Spacapala, Tince Stegovec, ter Gorazda Šefrana. To razstavo pa je odprl viktorijski vladni minister za priseljevanje Peter Spyker. Minister je ob prisotnosti že zgoraj navedenih gostov iz Ljubljane, zastopnikov domačih oblasti ter številnih rojakov in tokrat mnogih Avstralcev, povda-ril, da je slovenska skupnost v Viktoriji, če ne v celi Avstraliji, ena najbolj naprednih in najbolj kulturno ter socialno razvitih etniških skupin multikulturne Avstralije. V sredo, 25. septembra zvečer pa se je začel tudi festival slovenskih filmov in sicer v kino-dvorani Westgarth. Tudi festival slovenskih filmov je pokazal razvoj slovenskega filmskega razvijanja od leta 1955 pa do lanskega 1984. leta. Ker je pač razvoj svetovnega filmskega ustvaijanja in tako tudi domačega, prešel meje vsakodnevnega preporstega življenja in si utrl pot v intimnost človeka, je najnovejši film Dediščina izzval med gledalci precej polemike. Koordinacijski odbor sam,filmov ni prej pregledal, temveč je zaupal slovenski filmski industriji pravilen prikaz za naše razmere. V bodoče bomo seveda pri takih prire-» ditvah bolj previdni, da bi ne ranili čuta posameznikov. Prvi film Tistega lepega dne, je privabil skoraj 350 ljudi, a vsi naslednji večeri pa povprečno 200 gledalcev. Na večer 26. septembra smo kazali enega prvih slovenskih filmov Dolina miru, ki je marsikomu obudil spomine na preteklost. Dediščina je bila na programu v petek, 27. septembra, a v soboto popoldan pa smo kazali Kekčeve ukane, namenjene predvsem našim mladim. Gorski film Pastirci je prišel na filmsko platno v soboto zvečer, s filmom Samorastniki pa smo v nedeljo zvečer zaključili prvi slovenski filmski festival v Melbournu. Slovenske filme so si ogledali predvsem naši rojaki, ki so verno spremljali dogajanja na platnu, posebno pa so bili vzradoš-čeni ob pokrajinskih predfilmih, ki so v glavnem kazali lepote Slovenije. Organizacijo filmov je vsak večer prevzelo drugo slovensko društvo, ki je poleg organiziranja sedežev in sprejema, pripravilo tudi medfilmske zakuske. Prvi večer je prevzelo to nalogo Slovensko društvo Melbourne, pri drugem filmu je to organizacijo prevzelo Slovensko društ-.. vo Planica, tretji večer pa so prišli Veseli lovci iz St. Albansa, nato Geelong ter končno zopet Slovensko društvo Melbourne. Tako je organizacija ne samo-razstav, temveč tudi filmov, pod pokroviteljstvom Koordinacijskega odbora s sodelovanjem vseh slovenskih organizacij, vsestransko uspela. Slovenska zveza "Ivan Cankar" Geelong pa je v nedeljo popoldan, 29. septembra v' nabito polni dvorani društva, priredila zaključno slavje 'Slovenskih dni' z kulturnim nastopom. Najprej so nastopili otroci društvene šole 'Ivana Cankaija' v Geelongu in zapeli nekaj narodnih pesmi pod vodstvom Sonje Lorbek, klubske učiteljice. Nastopu najmanjših je sledil pevski zbor Slovenskega primorskega socialnega kluba 'Jadran' pod vodstvom Huga Polha. Četudi v zmanjšanem številu, je zbor izvedel svoj repertoar z veliko odliko. Nato je nastopila folklorna skupina slovenske etniške šole v Geelongu pod vodstvom Štefice Matkovič, ki je izvajala nekaj slovenskih narodnih plesov. Sledil je še kvartet 'Zvon' pod vodstvom Ota Verdenika z u-branim izvajanj am slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Ko je po končanem kulturnem programu Ivo Leber, vodja vseh nastopov, poklical k mikrofonu predsednika Koordinacij akega odbora vseh slovenskih organizacij v Viktoriji, so navzoči sledili vsaki besedi Petra Mandelja, ki se je z ginjenimi besedami zahvalil vsem rojakom, posebno pa številnim, ki so posečali slovenski festival in tako potrdile svojo privrženost ne samo socialnim, temveč tudi kulturnim dogodkom našega slovenskega življa v Avstraliji. Nadaljeval je: "Zopet smo Slovenci, četudi majhni po številu, vendar močni po svoji narodni zavesti, pokazali vsem v tej multikulturni Avstraliji svoj ponos in spoštovanje do svoje narodne tradicije in preteklosti." Pred začetkom socialnega in razvedrilnega dela popoldneva so se zvrstili še govorniki, kot predsednik Slovenske izseljenske matice Matjaž Jančar, konzularni zastopnik Mate Kuvačič, predsednik občine ter domači gostitelj predsednik Zveze "Ivan Cankar" Geelong, Ivan Sirca. Se dolgo v večer so odmevali glasovi slovenske harmonike, ko so gostje in domačini stiskali roke v krepko oporo drug drugemu in se z* željami še večkrat doživeti tako slovensko spontanost, pozneje razhajali s toplo zavestjo tako lepih in prijetnih srečanj v naši majhni avstralski Sloveniji. Ivo Leber Popravek: V septembrski izdaji "Vestnika" smo v članku pod naslovom "Otvoritev slovenske razstave" podali napačno informaci-, jo; Namreč, slikarsko razstavo je slovesno otvoril Mr. Gary J. Sheppard (Chairman of Victorian Ethnic Affair Commission). Bralcem se za neljubo pomoto vljudnol opravičujemo! Predsednik Koordinacijskega odbora Peter Mandelj med pozdravnim govorom ob otvoritvi razstave slovenskih slikarjev. Na njegovi levi je vodja slovenskih kul-' turnih dni Ivo Leber, na desni pa mladinci v slovenskih narodnih nošah. Delegacija Slovenske izseljenske matice v prostorih doma S.D.M. Od leve proti des-ni: Matjaž Jančar, Peter Mandelj, Lea Zupčič, Lenart Šetinc, Matjaž Kmecl. 30 OBLETNICA VESTNIKA' Ob priložnosti, ko ocenjujemo 30-letno delo Vestnika, se s hvaležnostjo spominjamo vseh tistih, ki so s svojim delom in požrtvovalnostjo pripomogli do Vestniko-vega razvoja, do podobe, kakršno ima danes. Se posebej se spominjamo in izražamo hvaležnost prizadevnim urednikom; dovolite pa, da se zahvalimo tudi vsem sodelavcem, ki so in ki še prispevajo k kvaliteti in rednemu izhajanju Vestnika. predsednik Slovenskega društva Melbourne PETER MANDELJ V tujini največja sreča je družina slovensko govoreča. Slovenska beseda, beseda učenjakov in delovnih ljudi, naj nas Slovence bogati! Izraz ljubezni, sreče, tegobe ali miline je najlepši v besedi rodne domovine. Tiho, kakor je prišla v deželo pomlad, je letos prišla med nas Slovence tu v Avstraliji pomembna obletnica. V tem času namreč beležimo 30 let izhajanja slovenskega časopisa "Vestnik"; 30 let pomembnega in dragocenega zapisovanja dogodkov od naseljevanja naših ljudi na to peto celino, mimo dogodkov v slovenskih sredinah in družinah, preko vseh pobud in požrtvovalnosti pri ustanavljanju slovenskih društev v Melb ournu, Viktoriji in širom Avstralije ter graditve slovenskih domov mimo kulturnih in družabnih udejstvovanj ... pa do bogatih prispevkov izpod peresa naših piscev in dopisnikov, pesnikov in pisateljev, do drobnih zanimivosti v matični domovini in ne nazadnje o zanimivostih s področja napredkov in razvoja slovenskih društev tako na kulturnem, kot športno-družabnem polju. D.a„seJe s'ovenska kultura ohranila, se ohranja in je v tej "Novi Sloveniji" živeča prav tako, kot v matični domovini, gre seveda globoko priznanje in zahvala prvim pobudnikom za ustanovitev slovenskih klubov, pridnim rokam zavednih Slovencev pri gradnji slovenskih domov in pomeni neprecenljivo dediščino tistih, ki so jim slovenske navade, slovenska pesem in duševno bogastvo slovenskega naroda pomenile več, kakor le boj za razkošjem današnjega modernega sveta. Da pa so vsa ta prizadevanja, delovanja, udejstvovanja in dogodki ostali zapisani, da so se novice in zanimivosti prinašale v naše slovenske domove tu v Avstraliji, pa tudi v domove rojakov v drugih kontinentih sveta, pa je zasluga "Vestnika" s tisto peščico Slovencev, ki so čutili potrebo po zapiskih, znali povdariti njihovo vrednost in bili za to pripravljeni žrtvovati ure in ,ure svojega prostega, pa tudi družini, prijateljem ali delu odtrganega časa. "Vestniku" gre pripisati še vrsto drugih pomembnih vlog. Namreč, med nami so tu v Avstraliji tudi Slovenci s prirojeno pisateljsko žilico in mar ne bi bilo pogubljajoče, če v kupih papirja in časopisov ne bi bilo mesta za izražanje takih talentov, mesta za lepo slovensko besedo, saj je nedvomno potreba po pisani slovenski besedi v deželi s tako številnimi narodnostmi kot je Avstralija, še posebno dragocena. Dragocena zato, ker z njo na enega od načinov opozarjamo nase— opozarjamo svoje sosede, prijatelje, znance in funkcionarje, da smo majhen, a kulturno visoko razvit narod. Pisana beseda pa pomeni tudi bogat intelektualni prispevek tistim mladim, ki jim je materina beseda in beseda očeta prav tako draga, kot mati Slovenka ali oče Slovenec. V tej jubilejni izdaji "Vestnika" želimo priobčiti nekaj člankov, objavljenih v "Vestniku" v tej 30-letni dobi. Le-ti niso odraz najboljših, kajti članki so vsi dobri in dragoceni. Smatrali smo jih le za nekako pomembne v pogledu delovanja slovenskega življa tu v Avstraliji. Tudi ne pomenijo kronike posamezne aktivnosti in so rezultat čisto spontane odločitve po bežnem pregledu 360 "Vestnikovih" številk ... "Vestnik" je torej zagledal luč sveta 1. septembra 1955 v takrat že ustanovljenem Slovenskem klubu Melbourne, katerega uprava je takole opisala potrebo po časopisu: 'Rojakinje, rojaki! Komaj nekaj več kot pol leta je minilo, odkar se je iz potrebe po vzajemni pomoči in želje obuditi in gojiti slovensko tradicijo v domačem in prijateljskem ozračju, rodil Slovenski klub v Melbournu. Vi sami ste mu bili očetje in matere. Ko vas je tlačilo breme izseljenskega življenja, ni bilo nikogar, ki bi vam pomagal; milijon in pol ljudi je vrelo v norem vrvežu okrog vas in bili ste samotni in izgubljeni. Manj sam je samoten potnik v puščavi, kot je človek brez prijateljev v velemestu. Nikogar ni bilo, ki bi mu potožili, nikogar, ki bi Vam dejal prijazno besedo. 0samelost je rodila malodušnost. Spominjali ste se modrih gora, zelenih gričev, belih brez po dolinah; pisanih senožeti v pomladi, zlatih polj v poletni sopari, gozdov v ognju jesenskih barv, srebrnih steza na poti k polnočnici. Dušilo vas je domotožje. Toda kaj bi bile zelene senozeti brez sanjave pesmi slovenskega fanta; kaj bi zlato morje zrelega klasja brez veselega smeha slovenskih deklet; polne gorice brez prešernega vriska naših trgačev bi bile prazno bogastvo in beli bregovi brez pozvanjanja naših zvonov kot krajine na mesecu. Ce bi se v tisto našo prelepo zemljo vselil tujec, obljudil bele hišice po vaseh in zaoral v naša polja - ali bi to še bila naša domovina? Najbrž ne več.Izgi-nila bi pestrost, obledele bi barve. Tuja pesem bi bila žalostinka, tuj vrist turobno zavijanje lačnih lisic in njihovi zvonovi bi vabili k pogrebu. To nebi bila domovina, po kateri hrepenimo, po kateri se nam toži. - Slovenski fantje in dekleta, slovenska beseda, slovenska pesem, ti so iz lepe zemlje napravili našo domovino. Čutili ste to vi v vaši samoti, zaželeli ste si, da bi našli nekoga, ki bi govoril isti jezik, pel iste pesmi. Vedeli ste, da jih je na stotine, ki čutijo isto, pa niste vedeli, kje bi jih našli, da bi jim segli v roko, kje bi jih srečali in spoznali. „ J teh težkih urah je bilo spočeto naše gibanje kot poslednji odraz hotenja in zelja nas vseh. Slovenski klub je bil rojen, da izpolni vrzeli, ki so zevale v naših o-samljenih dušah. Peščica korajžnih fantov in deklet mu je botrovala. Na ulici so se srečah, izmenjali so si misli in domačo besedo in bilo je, kot da je zavel veter iz naših gozdov in prinesel s seboj vonj naših trat in polj. Zasvetilo se se jim oči, zavihali so rokave in pljunili so v roke. Volja in delo sta rodila sadove. Danes je Slovenski klub že v možati dobi Veliko dela je bilo opravljenega, še več ga je pred nami Delovanje kluba se je povečalo in razširilo na različna področja. Osebne zveze ne zadostujejo več. Premnogo stvari je, ki vam jih imamo povedati. Vedno več naših ljudi je, ki bi hoteli sodelovati in se udejstvovati pri različnih sekcijah kluba, pa ne vedo kje, kdaj in kako. Z druge strani pa hočemo tudi mi, da bi bilo omogočeno vsem rojakom uživati vse ugodnosti, ki jim jih naša skupnost more nuditi. Zato smatra uprava kluba za potrebno, da vse rojake v Melbournu in Viktoriji sproti obvešča o vsem svojem delovanju. "Misli", ki so nam doslej še vedno ustregle z objavo naših obvestil, ne moremo nadlegovati s prošnjo, naj potrebam kluba do-dele še več že tako borno izrabljenega prostora. Tudi z ozirom na razdaljo, ki nas loči od urednika in njihovo neredno izhajanje smo se odločili, da stopimo pred vas z "Vestnikom" vsaj enkrat na mesec, če potreba ne bo večja. Ne pričakujte preveč. "Vestnik" ni časopis, ki bi vam vsiljeval to ali ono mišljenje, ki bi hotel s kom tekmovati in mu odvzemati naročnike; je izključno imša notranja zadeva. Bolj okrožnica kluba kot kaj drugega. Namenjen je naši družini v Melbournu in Viktoriji. V njem vas bomo obveščali kako napreduje naše delo na družabnem, prosvetnem in dobrodelnem polju. Preko njega boste zvedeli osebne novice o rojakih v Melbournu; sporočali vam bomo, kje bo treba priskočiti v pomoč, kako se bomo skupaj poveselili in kje družno prijeli za delo. 'Vestnik" bo glasilo medsebojne povezanosti, zavest ene usode, sloge in dobre volje. '"Vestnik" bo brezplačen. Tiskali ga bomo s klubovim strojem, v privatnih prostorih klubovih članov in s prostovoljnim delom. Stroške za papir bomo deloma skušali pokriti z malimi oglasi katere, upamo, bodo naši rojaki podjetniki z veseljem naročali. Vse vas pa prosimo, da prejmete "Vestnik" z isto dobronamerno prisrčnostjo, s katero vam ga mi nudimo in da poprimete našo roko, ki vam jo prožimo ter poskusite z nami skupaj ustvarjati lepšo, veselejšo in gospodarsko trdnejšo bodočnost slovenske družine v Viktoriji.' Ob priliki 25—letnice izhajanja je bila objavljena Vestnikova "življenjska pot", navedeni pomembnejši datumi in imena zaslužnih sodelavcev. Naj k temu dodamo le še istonamenske podatke zadnjih pet let: Marijan Peršič že od leta 1969 vztrajno nadaljuje delo odgovornega urednika. V uredniškem odboru je danes deset sodelavcev: Čuk Vasja, Lavrič Dušan, Lavrič Jana, Mandelj Peter, Peršič Karen, Postružin Ljubica, Postružin Darko, Spacapan Simon, Marta Sterle in Stanko Pibernik. V uredniškem odboru je v zadnjih petih letih sodelovala tudi Sandra Krnel. Ker izhajanje Vestnika temelji na izključno prostovoljni in brezplačni osnovi, je pač popolnoma vmestno dejstvo, da vsi člani uredniškega odbora niso stalni sodelavci. Delajo, kolikor jim pač dopušča čas, a vsi imajo dovoljno mero zavednosti in ljubezni do slovenske tiskane besede in pa voljo do sodelovanja, za kar jim gre globoko priznanje. Boža Lončaija, ki je bil stalni in "vedno na poti" Vestnikov sodelavec, bomo v uredniškem odboru zelo pogrešali. A življenje teče dalje, zato naj ponovimo besed, urednika, ki jih je napisal ob priliki 25-letnice Vestnika: "Kaj bo prinesla prihod- ^ nost ne verno, toda upamo v zavednost naših ljudi in njih ljubezen do naše tiskane besede in upamo, da se bodo, kakor v preteklosti, tudi v bodočnosti našle osebe, ki ga bodo peljale njegovi petdesetletnici nasproti." -VESTNIK november 1956 ■ z veseljem se™ se «flSS^SS™ vse ^e po širni «,„„ » Južni Avstraliji. 7anuščal svoje rojake v Združenih državah Priznati moram, da sem malotezkozapuscalsvo| j mnogQ ameriških, med katerimi sem deloval skoraj sedeml let m bJrez du§nega prijateljev. Med Vas me je ^ ka veliki večini kljub dolgim pastirja. Ko obiskujem s k onostranskim dob- letom življenja v zamejstvu ^ poceni domač: »ov ^ ^ ^^ b, rinam, katere je že tako zameglila vsakdanja skid 'narod ki naj bi bl blk jim je duhodna povezanost medsbojkatcanv g za Vas vedn0. Saj le večja zaradi tuje zemlje m " ^^Snarod. Kdor vrže to zavest od Slovenci ne smemo nikoh ^rnih slovenskih staršev, temu ne bi siAton'S Ä tako — skimi dušami?"...---------------- I VESTNIK november 1957 ——_______ KAKO JE DO PRVEGA KULTURNEGA VEČERA PRIŠLO 2d - apaS """"Ifa ,leka' misli> kaj bi bičem, gdč. Z .Bot t VtrZlt^V ^ Kmali P° »«££ z g Ve? smo začeli z vajami "Županove Micke" m 1% T "a grobo ustavil, progfam smo tudi pevski zbor "Triglav" na sodelovan.V Č"^"1 g' Zdr^il-Renko. Povabili £ Ko smo bili skoraj na pol študija in ebTdòc^f H-^0 "ažalost odklon MMBnAMMif vimč lan om^n p r jja telj ein k a te re ž di u n U 'i njego- željami in težkoffi V VestnE bo te f ztdelom kluba, z njegovimi načrti, kluba, njegovih odsekov in Sodselcov Na vsak b°Zanimal° 0 Rvanju vsebino v vsakem pogledu, kc^^oS^St!;^"^ ^ ** VESTNIK september 1958 AKCIJA ZA SLOVENSKI DOM - NAŠA NUJNOST SvSS POMENI ZA NAS IMETI: SEDA ŽIVA KJERBO ^/SA^Sn T7yrn SCE^ KJER BO MATERINA BE-ZEMLJE, SLOVENSKE SRETta^ ntlEL K0ŠČEK SLOVENSKE DEDOV NAŠIM OTROKOM BoSoClM ZAKLADE NAŠIH SKI IMIGRACIJI V AVSTRALIJI' GENERACIJAM TER VSEH SLOVEN- -VESTNIK januar, februar 1958 POROČILO TAJNIŠTVA na IV. redni skupščini. POKUL.LLU i« Polainer ki je urejeval prve ni bilo —MATI^.- ni Olio uiajn.L- ■■■ j torej skupno po te] poti m VESTNIK september 1959 NAŠ VESTNIK c/ .Jako ko/en je da celo žalosten tu in tam," mi je prišepnil oni dan naš zvesti sodelavec, ste mis i so že neštetokrat našle pot tudi v mojo notranjost Po asoma doumevajoc naše skupne cilje, mnoge potrebe in želje terne n3Ì skunekte zav in ze sem to mišljenje precej ublažil J sKupeic te- vr.h:;, uC™u,ta„™d! Malokdo se ustavi pri razmišljanju ob čitanju skromnih vrstic Vestmka , nihče ne pomisli, koliko dobre volje, potrpežljivosti nroS casa, (ali je zares prost?), če hočete tudi stroškov je vloženo v isTef P g VESTNIK novembeT 1959 DAROVALCI ZA DOM SO ZBOROVALI sSSÄ «T-Ä rÄär «-—- nas in si želi naše družbe... VESTNIK oktober 1960 MLADINA JE ZBOROVALA V nedeljo, 2. oktobra je imala slovenska mladina v Slovenskem domu ob 4. uri popoldne svoje prvo mladinsko zborovanje, ki mu je bil vsekakor namen dvigniti naše kulturno in družabno življenje v Melbournu. Kot nam je sestanek pokazal, pa se je naša mladina pozanimala tudi za Slovenski dom: ne da bi samo prišla vanj in hotela imeti vse urejeno, ampak je tudi pripravljena pomagati pri ureditvi Doma. Pač dejstvo je: dom nas čaka, odpira nam svoja vrata in nas vabi; potrebno je le vanj zanesti slovenski narodni kulturni in družabni palmen ter domače prijetno pregreti, kakor notranjost samo, kakor tudi vrt za in pred Domom in (kakor se je eden izrazil nekje) "pregnati grškega duha, ker ni za nas Slovence in ga nadomesti s slovenskim". Namreč hiša je bila kupljena od Grka. ... Ustavimo se zopet pri ostalih, ki jih ni bilo zraven. Mar je malenkostno dokazati svoje poreklo v dejanjih? Mar je majhna žrtev časa tako velika, da pozabimo, da smo nekoč uživali v lastni duhovnosti in družabnosti? Sicer pa so tudi res opravičljivi vzroki, ki so mnoge zadržali od sestanka, zato pa je še zmeraj čas, da se vključite v vrste mladih rojakov in rojakinj ter skupno z našimi starejšimi rojaki dvignejo našo agilnost. ... VESTNIK oktober 1960 SLOVENSKA ŠOLA V MELBOURNE POSTATA v«. Ni še dolgo tega ko ■ v ^ °BJSK«VANA — VESTNIK, štev. 8, letnik 1961 PO VIKTORIJI Čim sem videl novo obliko Vestnika, sem bil vesel, ker sem upal, da bom imel zaradi manjših strani tudi manj pisanja. Pa je odločil urednik: Za Vas pa bom odslej puščal dve strani ... Ti uredniki, sam križ je z njimi! No, člankarji smo pa njihov križ, ko morajo čakati na naše prispevke do zadnjega. Vsekakor: Novi Vestnik, vsaj stari Vestnik v novi obliki, če hočete, je tu. Tu pa vesti: Najprej izrekamo naše sožalje bivšemu tajniku SKM Ivanu Majcenu ter njegovi ženi Mariji ob izgubi novorojenega deteta, ki smo ga pokopali na keilor-skem pokopališču dne 2. avgusta. Naj mlademu paru Bog pomaga preboleti težko in nenadno izgubo! ... Poročni zvonovi pa so to pot zvonili pri Sv. Moniki v Moonee Pondsu in sicer dne 8. julija. Jožef Logar in Ivanka Z eie sta se vzela za življenje. Ženin je doma iz Knežaka nevesta pa iz Radohove vasi pri St. Petru na Krasu. — Isti dan sta si podala roke v St. Albansu Jožef Dominko in Katarina Seitz. Nevesta je iz Neu-Slanka- men, ženin pa iz Gomilic, župnija Turnišče v Prekmurju..... Vsem parom naše čestitke na novo življenjsko pot. Krščevali pa smo v družini Siegfrieda Frei in Slave r. Jelenič (dne 2. julija v North Richmondu), ki je dobila Edvarda Gregorija. Isti dan sta Mario Saksida in Franka r. Nuncia dobila Marijo, kije bila krščena v Hawthornu. ... Kaj drugega pa danes nimam pisati. Daje Bonegilla polna, ni nobena novica več, enako ne, da je brezposelnost v deželi. Ljudje me sprašujejo, kdaj bo krize konec, kot da bi bil jaz tisti, ki jo delam. Odgovora seveda ne vem, mislim si pa, da ima tudi ta čas krize svojo dobro stran. Marsikdo naših rojakov se bo ob tej krizi zresnil in imel malo drugačne pojme o življenju. Ko bo krize konec, bo verjetno manj kupovanja na depozit, ki danes tolike mori in pritiska. In marsikateri naš fant bo raje odnesel denar na banko kakor pa v gostilno, ker danes vidi, da je le dobro imeti malo denarne zaloge za "slabe cajte". — Težko je seveda onim, ki so ravno dospeli iz Evrope, pa obtičali brez službe in zato tudi brez denarja. Pomagajmo tem nesrečnežem, da pretolčejo te tedne in se odpre spet delo! Naš slikar France Benko je za Padua Hall naslikal krasen zemljevid Slovenije, ki ga je vredno videti. Le pridite na obisk: morda boste našli na zemljevidu tudi svoj rojstni kraj. Zemljevid se v živih barvah razprostira po celi steni in ga občudujejo tudi drugi, ne le Slovenci. ... VESTNIK, letnik VI, številka 8 OBLETNICA DOMA 4. septembra obhajamo prvo boletnico Slovenskega doma v Melbourne. Za nami je leto, ko smo lahko rekli: SLOVENCI IMAMO SVOJ SLOVENSKI DOM. V razdobju nam Dom ni veliko pomenil, bi rekel nekdo; pa vendar imamo vsi zavest, da imamo kot strnjena skupnost nekaj svojega, čisto svojega. Nehote mi uide pomislek, da je ta naša svojina v žalostnem stanju; rahel nasmeh pomaga odgovoru: saj smo tudi mi žalostni ... Vrnimo se raje k dejstvom kot h "kvašenju pogače". Ko smo slovesno odprli Slovenski dom, je bilo pred nami število zasnutkov, načrtov, celo volje — ki pa je bila menda kot blisk —, da bi to središče služilo slovenski javnosti v čim večjem obsegu. Tudi mimo avstralske javnosti nismo šli. Dnevnik "Age" je od Daily News zapisal k otvoritvi Slovenskega doma: Emigranti slovenske narodnosti v Melbournu in okolici so kupili hišo, ki bo njihovo kulturno središče. Začeli bodo tudi z gradnjo dvorane v ozadju ... Pač, tudi sami smo imeli take načrte in še mnoge druge, ki pa so na žalost morali v zatohli arhiv — načrtov in idej. Druga polovica lanskega leta nas je prisilila, da smo razen sob za uporabo Uprave kluba, hišo dali v najem. Klicu za posojilo — še za darove - za pomoč v kakršnikoli obliki se nismo odzvali, ker je pač v večini vsakdo izmed nas imel svoje razloge, ki so bili ali pa ne ... Tudi razpisani srečolov se vleče in bo menda bolj škodoval blagajni kluba kod odplačilu doma. Zraven vsega tega pa je SKM odplačal dom v preteklem poslovnem letu okrog 1.200 funtov. Menda edina pozitivna točka v razvoju doma v preteklem letu. Govorimo, da smo Slovenci (in to zavedni Slovenci!), ponašamo se kako draga nam je slovenska domačnost v tujini, hočemo — seveda v besedah - ohraniti svoje narodno blago, ki smo ga prinesli v naših srcih v Avstralijo; pri vsem tem pa nam je le za kupico pijače, za preveliko raztegovanje ust in ubogo učenost, ki smo jo pobrali prej na cesti kot v narodu samem ali v obliki naravne inteligence človeka. Ponašamo se, da smo narod, visoko civilizirani, z visoko kulturo, da smo preko stoletih ohranili sebe in svojo kulturo, čeprav smo bili skozi sto in sto let hlapci tujcev. Ne vprašamo se pa, ali ne bi bili mi lahko pripomogli k očuvanju te kulture, ali smo troho zavedni v dejanju, ko se slovenska skupnost med nami gradi; ne vprašamo se celo, ali sploh vemo: kaj, v čem in kakšna korist je v tej skupnosti, kajti če bi se samo nekoliko vprašali, bi danes res imeli ponosni p o- nos-SLOVENSKI DOM! Morda bomo ob drugi obletnici lahko zapisali boljše uspehe. Morda se boste tudi tisti, ki še vedno stojite ob strani, vprašali: Kaj, čemu in kakšno ... ter ... — VESTNIK, april 1962 " ~~ SLOVENSKA BESEDA ■ i „ Zadnjega diha naše smrtnos- f^r:®^ M ^ ~ ** ' če gledamo mesec dobrega tiska kruha, in v ljudi, kizive tudi deUti v dve veliki A,,pm.: K J«* ki «noi sa g ^ ^ no ,/)refm(tJ, iz besede, iz te svetle iskre kruha, kije zrn j j _zw _ _ uietTv izraz, v nekaj, kar ostane, ko bo Vračanje k duhu, vračanje 1 Duh' To je bistvo in srčika v ^secu dobrega uka. V J ^ ^^ pa k osnovi, vračanje k človeku, ki je zavo jo ornah j osn ta ^ ^ najlepših v letu. Luc mduh...._______ .^fteP1^* GORENJK1 - VESTNIK maj 1962 SLIKARSKA RAZSTAVA Mislim. * M ». • P— ^ "" " "" lepa vzpodbuda k vsemu kulturnemu delu varili po vsakdanjem Razstavljali bodo slikarji akterji svoja M*.fc, ^ ^ ^ ^^ Jerfa de/u „ delavnicah ah šolah m P™Z"?%{m Zadim ljudem. Kot vem, bodo razstav-ko bo - da vlijemo se vec Z^stopajočih jc tudi različna. Eno pa ÄS" »—- fco kupili skromno cenonekajdor^______________ VESTNIK, august 1963 > november SKOPLJE v RUŠEVINAH VESTNIK, --. „osoodarsko stante Mevxdrino g°*P°a ... „Jugoslav.,. ^ ° , Jugoslavs kao ne vidno ve Ä sorodtoko» J S10oine otroke v ^ t^ifSäÄ «* rsu- *301 ani. Pri tem jeb axanc so^ delK0V dežela cene vseh «de £°v sWšala na- sploh to dotoU. Država 3 dn)l cas .ÄftSäss:^—T ..press) VESTNIK, march 1963 PRVI SLOVENSKI KATOLIŠKI MISIJON V MELBOURNU stih. Njena prva akcija je bila nakup graau k er ahko stanujejo ločenci, dokler si ne naT de o stanovanja, kar pa je tudi v razviti Svej ski zelo težko. Liga svetuje moškim, naj ob skle Na švedskem se je zelo lahko, ločiti: potrebno da pridf 7%t0hll rk0nCeV- statistike" kaž "o (verniki namr^ i l raZdellla v dva ^bora ~ zaradi Razen tega sfna šv d'kem T^" d0Z°re' Z nezakonskimi otroci kert- J° Preg'aVÌC temeljito preskrbljeno^^Tako Za T™ avedski -dedci" ženskam Te v o "ro ™ k°nCeV lahkot nevino "t Jeh.del-anje nove lige zmanjšanje oziroma bl Utegnlla zalltevati I No, i ima navsradnTrV Prav^ __1>sc ob tej prtiiki zahvaljuje gdu. Kapu- del° z ss * « w ^fel Jih je ^Zdnji^eSTetih vložil v izdajanje na^gag^- Poročilo est nife" .yy/;/; ... ^ , , Ilaria r,7'44 dola-: đoh en0 Plovno dobo Številka I «y Dl" 1967 ~ 196, SL0VENSK^0M _ '.76 Prisrčn estnik ' Letnik ok"l> 35.000 I 1969 Glasilo 'rjev. Odplačali Melb, a društva Melb Covensk ÜZf regovor: sZ?°Z«nJefn "»irne VESTNIK nov./dec. 1971 -^--Z^J/10^/ačl ' "reanosti ---1—l^esloga tlači I USPEH V CANBERKl IN ADELAIDI Številka 4 "Vesntnik" Letnik XI1966 t vri,la 12. letna skupščina Moven- V soboto, dne 3. septembra t. L «c je ... ™ ^ ..... predscdmk Slavic Tone, - fesss?^vfj?feB - ' " ,„ Mi ukiniti tòta,e "Slovitega Vernum Kìmlu , prjc'«to ,«,- Poročil« S.D.M. " ^ "i ° » r,.- » - •^ fe'"" obstoja S.D.M. ... , ,-,na,ri0 , tem trenutfea d rokah, bo v pn- Blagajniško poročilo: . Denff, ^ ff oòro/c za odplacdo nase- hodnjfh tednih splahnel, ^^VesA^llO dola^ izdano: prispevek sa "Slovenskega doma . ...Uotioai % «Vestnik" 94.21 dolarja.... ? Urednik "Slovenskega Vest- Zapisnik 11. redne Letne ^yf^^Codbar za večjo podporo "Sloven-" -----««""»""i» navrosa novi o ^ 2ad('^a velikim stroskom — Slovenski domovi dograjeni — Prva sobota v letošnjem decembru ji bila pomemben dan za naše rojake v Ade laidi in Canberri. Kot, da bi se domenili so na isti dan odprli svoje domove in tem dosegli prvi cilj prizadevanj in dela preteklih let. V obeh primerih sta stavbi dokaz dobre volje in marljivosti premnogih poedincev, ki so s prostovoljnim delom omogočili, da se obe naši slovenski društvi danes lahko ponašata z lepimi zgradbami, da sta obe sedaj po« drage -Na r^ r^r"1 na- — ^ Polja, u-W Slovensko dnSr,ln_kak0.bi Mel> da - društvo dobrih odnos naprej bilo v ta- je bodočnost"-; ;ZdarilTafi0S'' n;'črtc Se Slovenci znašli k,> l'SPeäno ®o n;ir°d doprinesli si koIiko da i„ neS 11 ^oveätvu, klinh Nato občudovanje^ vrednot , u^ PW*k< s* v bodoče " da bo "žaljen alco Tej naši slari tako priljubljeni sliki se je v zadnjih letih pridružila nova stran slovenske panorame. Kamorkoli te popelje pot, širom slovenske zemlje se dviga nova moderna stran rojstne domovine, kjer si nova generacija naših rojakov zida svoje življenje. Vse to in še več smo mi zapustili za seboj, ko smo se prvikrat in zadnjikrat poslovili od doma in se podali na pot \ daljni svet. Počutimo se kot lastovice; za pustili smo svoja gnezda, poleteli v top lejše kraje. Tudi tu nam ni obstanka Vedno, ko nam je pri srcih malo hladne je si zaželimo in marsikateri tudi stvarni vrnemo nazaj v domače gnezdo. Toda n žalost tudi tam ni več kot je nekdaj bile ali vsaj tako ne kot smo si mi predstavlja li. Gozdovi so še šumeči, travniki so š zeleni, tudi gore niso izgubile svoje kr; sote. — Stari domovi se podirajo in gr; dijo novi. Kaj torej manjka ? . . . Verjetno ničesar ali pa ne veliko listin ki domačih krajev niso nikoli zapustil Toda nam izseljencem je svet pokazal ni vo stran življenja, odprl je knjigo, kalei ne moremo kar tako lepo zapreti in j položili na knjižno polico. Med tem k smo se mi tukaj gradili novo življenj si pridobili nove prijatelje v novem ok< lju, se je v nas osebno nekaj spremenil Nismo več isti kot smo bili. Ravno tako se je spremenilo, domače ok 1 je. Vsepovsod so postavljene nove hi< hoteli itd., toda ko se hočeš podati i njih se pa problem začne. Večina ir ŠE VEDNO ODMEVA Odmevi obiska Slakovega Ansambla pri nas v Avstraliji se še vedno slišijo od tli in tam. "Dolenjski list", ki izhaja v Novem mestu je prinesel veliko poročilo o lej turneji. Takole pravi Lojze Slak: "... Bili smo priča neizmerne vdanosti, pozornosti in ustrcžljivcsti naših gostiteljev, tako da smo čutili še večjo odgovornost, ko smo pozdravljali rojake . . . Spoznali sme, kako naši ljudje šele u tujini zares cenijo domačo glasbo ... V vsakdanjih okoliščinah se morda čuje neverjetno, toda bila je resnica: srca rojakov so jokala. Potrebna je bila odlična organizacija, da si je naše nastope lahko ogledal domala ves slovenski živelj . . . Sodelovali smo tudi na velikem karnivalu "Mumba" v Melbournu . . . Sredi milijonskega karnivala se je ponosno blestel napis: Ansambel Loj-Zfta Slaka, Slovenija — Jugoslavija . . . Najbolj prisrčno je bilo, čc je bil po koncertu ples. Tedaj je navadno zginila meja med odrom in dvorano. Bilo je tako nabito, da včasih skoraj meha nisem imel kam potegniti ..." Otroci Slovenske Pn-jetno je bilo opazovati o ar"3. * -de junija, gugalnicah, fV° * cerkvenimi pevci veselo prepevali i„ ok"uJ, J*» h domače kuhil£ £5"; . J sa z-'"> zjpo.sleni 7 Punivo dveh novih ha.,' nđc, katera k„t ^lcda £ s profesionalna. S10VCNSK] CENTO .t ' opazovat! JM . MMumi VESTNIK,My 1974 do . °'ZL' Jc s svojimi delav-01 JožetolovenC®^' P lemu ah onemu pin, Pa naj pnp« tem ^ ^ društvu. Zato, ker ^ upo. vedno odprU vsakomur. k li i iküdo rabiti v merah dostojnoj m^ drugega. Zato, ker so «a SDfyl bili ništva m vsi ^Vestnik" nekaj kar vedno mnenja, «a je samo svojim lahto naše vsem Slovencem Avstra- član "" ° —" ovcica uje, ske Ni bolj P0-—oljVodljivo kot obrekovanju oktobra je v zgodovini e n M zabeležena z velikimi Stcvil-kartii^ Naše društvo je v pičlih peüh S zgradilo in dovršilo 24. letne sanje ^nost, »Krsüü smo svoj dom Mainrei s pričetkom ob 12.30 se j številne narodne nose, spominske ploSc« • Uo Nedelja 15. bivši poslanec za okraj El-dsedniki društev v Victo- Šepetavanje. kajti pn Matthews štev drugih delov Avstralije Prišel je čas, ko smo se počasi napo ,ili k vhodu na zemljišče. . vratih zgrajenih v obliki kozolca brli kjer sta na Lozolca bili slovenskem * — —k e S prelepo temno rde , am«n Jozek ProsenaK ^ ^^ ^ ^^ kratkem govoru je G ki je bila sestavljena prav _ 0 d p r t ki bi povzročil nekaj pipti eostie dravil vse navzoč, ter ^osil min,-_tra MacKellar, da uradno o Stra proglasi Slovensko m Kul turno Središče nekaj minutah lahko Sj kovanje, kot javne ob- d( najde krivca Je nevarn j pn dolžitve, kajti te je treba ^ ^ ^ od pripetavanju pa se ^ pođtalnih p ^rrÄliJ najboljši- ! mi prijatelji. .Vestnika", Zakaj pnšepetavanje glede ^ ^ da bo šel na "svoje da bo ^^ vo". Zakaj nava^e da s ^ "neodvisno glasilo, toj ^ sdM. im0Mb ^sumnjičenja ter Zakaj prisepetavanje m orgamw- vcepljanje nezaupanja celo, o raju tako ^ve^ga dogodka hila slikarska razstava pn su™ „o ker je "Vestnik" neodvisno Prav zato ker j omejevanja jsiovtVj mo -Dficmvoi TM -:— i MELBoamjc j VESTNIK oktober/november 1979 - 25 LET - it Slovensko Društvo Melbourne proslavlja 25 let svojega obstoja došlim naseljencem, predvsem Slovencem, prehod v novi kvsti Vsa slovenska javnost v Melbournu je lahko ponosna na to, da bo prvo slo- ljenja, vensko društvo v Melbournu letos decembra dopolnilo 25 let svojega obstoja. To je bilo glavno vodilo Slovenskega kluba, kasneje preimen Saj to je uspeh izrednega pomena, ki nedvomno kaže, da se z razsodnostjo, štvo, vse od početka pa do sedaj. In kako je možno bolj olajšat delom, dobro voljo in razumevanjem edinole napreduje in obstane pri življe- pogoje, kakor, da si človek ustvari okoliščine, ki so mu čimb nJu' kako si ustvariti bolj domače, kakor obkrožiti se z ljudmi, ki g Dvajsetpet let ni kratka doba. Doba, v kateri se zamenjajo generacije. Toda ki imajo iste navade in prihajajo iz istih krajev, prehodili smo jo in danes Slovenskb društvo obstoja močno, ne samo v materi- Uspelo nam je takrat in uspevalo nam je skozi vseh 25 let na jalnem pogledu nego tudi v mnogih drugih. Kajti za seboj ima že svojo (radici- vati, izboljševali in biti vodilo in v..'. -' -•- ŽIVIJO SLOVENSKI VESTNIK Že trideseto obletnico Vestnik praznuje, odkar nas Slovence kulturno in narodno povezuje. Že v vseh svobodnih deželah brate obiskuje, prinaša novice, obvestila, pozdrave od tu in tam, hrabri in spodbuja, spomine na rodni kraj obuja. Daje vsem vzgled, da smo narod zavednih Slovencev, ki tudi v tujini raste lepo, se razvija in napreduje. Piše naš jezik materin, da ie tako daleč od domovine, bi nikoli pozabljen ne bil. Ter, da dokler se bo naša mladina, tradicije svoje in vere učila, se v tujini ne bo nikoli izgubila, le slogo, ljubezen naprej krepila. Dragi Vestnik, ti pa le piši, kar ti na srcu leži. tu te nič ne ovira, iskrene besede, resnice si mrod želi, in ker je kritika zdrava, tukaj naj mesto dobi. Zato še na mnoga leta ti želimo, svobodni kulturni razvoj, objavljaj in uči resnico, tu se ničesar ne ■boj. Pisi za nas, mi smo s teboj. Nesebičnemu uredniku Vestnika pa tisočera hvala za trud, koliko neplačanih ur za narod vložiš, četudi večkrat pod zunanjim pritiskom, kljub temu že trideset let hrabro vzdržiš. Zato glavo pokonci, trdno nam stoj, mi smo samostojni, imamo svobodni razvoj. Vika Gajšek -8-VESTNIK OKT 1985 DRUŠTVENO ŽIVLJENJE AKTIVNOST ZELENE BRATOVŠČINE Ker 'Vestnik' izhaja mesečno inje treba gradivo za vsako izdajo pripraviti najmanj dva tedna v naprej, na žalost nisem mogel poročati o zaključku sezone strelskega tekmovanja z zračno puško Slovenske lovske zveze Avstralije. Člani S. L. Z. A. namreč tekmujejo med seboj preko celega leta za prenosni pokal Slovenske lovske zveze Avstralije. Upam, da moje poročilo ne bo prepozno in bo naše bralce kljub temu še zanimalo, kako je tekmovanje potekalo in kakšni rezultati so bili doseženi. Torej S. L. Z. A. deluje tri leta. Članice Zveze so sledeče lovske družine: Lovska družina Geelong, Lovska družina Veseli Lovci St. Albans Lovska družina S. D. M., Lovska družina S. D. 'Planica' Spring-vale V samem začetku je bila tudi Lovska družina Slovenskega društva Sydney član te zveze. Od tu izhaja tudi ime Slovenska lovska zveza Avstralije. Na žalost pa seje kar hitro pokazalo, da se Sydney-čanom ne bo preveč praktično po štirikrat na leto voziti v Melbourne na zvezna tekmovanja, zato so bili primorani že v začetku odstopiti. To pa nikakor ne pomeni, da Sydney-čani nimajo nobene veze več z nami Melbourn-čani. Lovska družina v Sydney-ju je namreč praznovala prejšnji mesec 5. obletnico svojega obstoja. Ob tej priliki so nas povabili na tekmovanje v straljanju za pokal 5. obletnice. Pri tekmovanju so Sydney-čanom pokazali, da kljub dolgi in naporni vožnji imamo strelci S. D. M. še vedno bistro oko in mirno roko. Ponosno so naši strelci odnesli zas-lužejo priznanje domov v Melbourne. Da se povrnem nazaj na 14. september. Vreme zjutraj ni obetalo kaj preveč; proti poldnevu se je sonček ^pokazal in kasneje popoldan zopet skril. Čeravno je proti ve-( Vi»ru začelo deževati, smo bili vsi navzoči ^bbre volje, tekmovanje je potekalo preko celega dneva v lepem prijateljskem vzdušju. Na strelišču je bil mir in red, za kar gre zahvala Jožetu Barat. Ubogi Jože je bil na strelišču skoraj celi dan, siromak je celo na kosilo pozabil. Ura je bila že šri-ri popoldan ko se je spomnil, da bi bilo dobro kaj pojesti; pa še takrat se ni upal vprašati, da bi ga kdo zamenjal. Zdi se mi, da je kar do konca ostal na svojem odgovornem mestu. (Jože če si kislo juho zamudil, ti je lahko žal, bila je odlična.) Ker pri posameznih tekmovanjih sodelujejo' tudi druga prijateljska društva iz Melbourna, kot so na primer: Medžimur-sko društvo Mura, Hrvatsko društvo Matija Gubec in Istrski klub Istra, so bili rezultati dneva sledeči: Prvo mesto: S.D.M....... 827 točk (naslon 493, prosto 334) drugo mesto: S.D. Planica . 742 točk (naslon 481, prosto 261) tretje mesto: Ves. lovci St. Alb. 724 (naslon 478, prosto 246) četrto mesto: Mura 719 točk (naslon 470, prosto 249) peto mesto: Matija Gubec . 690 točk (naslon 471, prosto 219) šesto mesto: Istra....... 676 točk (naslon 450, prosto 226) sedmo mesto: Geelong .... 670 točk (naslon 462, prosto 208 točk) Posamezni tekmovalci so si ta dan priborili sledeča mesta: Z naslonom je dosegel prvo mesto S. Ličen (S.D.M.) s 50 točkami; drugo mesto T. Udovičič (Istra) s 50 točkami; tretje mesto A. Saitz (St. Albans) z 49 točkami. V prostem stilu je dosegel prvo mesto Repolust (Mura) 38 točk; drugo mesto J. Saitz (St. Albans) 35 točk; tretje mesto T. Udovičič (Istra) 35 točk. Lestvica za prenosni pokal Slovenske lovske zveze Avstralije izgleda takole: Prvo mesto: S.D.M. . 3252 skupnih točk Drugo mesto: PLANICA 3066 skup. točk Tretje mesto: ST. ALBANS 2986 skup. t. Četrto mesto: GEELONG 2926 skup. t. Sezono smo zaključili na zelo dobro o-biskani lovski veselici, katera je sledila zvečer v dvorani S.D.M. Ker je bil prenosni pokal zveze podeljen dobitniku šele v soboto, 21. septembra na zvezni veselici v St. Albansu, so bili ta večer razdeljeni le pokali za dosežene rezultate dnevnega tekmovanja posameznikom in strelskim družinam posameznih lovskih družin. Predsednik S. D. M. Mandelj je pozdravil navzoče in ponovno povdaril pomembnost Slovenske lovske zveze pri delu posameznih organizacij in doprinos pri sodelovanju med društvi. Starešina lovske družine S.D.M. Frank Jeločan je nato razdelil pokale in se istočasno zahvalil pokroviteljem za njihovo pomoč, enako se je g. Jelovčan zahvalil tudi vsem članom'lovske družine in ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu tega dne. Sledil je ples in zabava pozno v noč. Za Lovsko družino poroča Stanko Prosenak Starešina lovske družine S. D. M. je ponosno sprejel prenosni pokal S. L. Z. A. Na sliki so predstavniki sledečih lovskih družin; z leve proti desni:L. D. Geelong, ■L. D. Planica, L, D. St. Albans, L.D. Mura, L. D. S.D.M. in predsednik S.L.Z.A. POROČILO SLOVENSKE BALINARSKE ZVEZE VIKTORIJE 13. oktobra je bilo balinarsko tekmovanje v Geelongu. Doseženi so bili sledeči rezultati: V dvojkah si je priborilo 1. mesto S. D.M., drugo mesto pa "Jadran". Posamezno tekmovanje: 1. mesto Istra Soc. club, in 2. mesto S.D.M. MLADINSKA ORGANIZACIJA S. D. M. YOUTH CLUBS. D. M. X prireja PIKNIK S PLESOM za staro in mlado YOUTH FUN DAY for all generations V NEDELJO, 24. NOVEMBRA 1985 od 12.oo do 8.oo ure zvečer Za jedačo in razvedrilo bo poskrbljeno. PRIDITE V ČIMVEČJEM ŠTEVILU! PODPRITE TRUD MLADIH! sP£C\^ 'JU PLES V DVORANI S.D.M. SPffC/, ,ALI ILA * »v Ne igraj komedije, saj vidim, da te je luna spet nesla k sosedi1 OBVESTI LO ŽALNA KOMEMORACIJA v počastitev DNEVA MRTVIH bo letos v nedeljo, 3. novembra 1985 popoldne, kot običajno, pri "Znamenju" na zemljišču Slovenskega društva Melbourne v Eltham-u. r VICTORIA 150 POVEST VIKTORIJE OB JUBILEJU VIKTORIJE Zgodovinski podatki posneti iz knjige Our Side of the Country od prof. Geoffrey Blainey-a. PRIMER KELLY Primer družine iz katere je izšel Ned Kelly kaže kakšne nepričakovane težkoče so lahko uničile manjše novonaseljene. farmarje. Oče Ned Kelly-ja je bil leta 1840 poslan iz Irske v Tasmanijo radi tatvine svinj. Kasneje se je naselil z družino v kraju Beveridge, kjer je opravljal tesarska dela in se bavil s prekupčevanjem konj. Od tu se je potem preselil v bližino Avenel-a, kjer je vzel v najem 40 akrov veliko kmetijo, kjer je držal v glavnem krave mleka-rice. Ko je umrl se je vdova leta 1867 z otroci preselila na 88 akrov veliko farmo v Greva West. Del zemljišča je bila rodovitna ravnica skozi katero je tekel potok, ki se je v poletnih mesecih popolnoma posušil, ostalo pa je bilo poraslo z drevjem in se je vzpenjalo proti gorovju na jugu. Kot veliko število drugih tudi mama Kelly ni vedela, da za uspešno kmetovanje potrebuje najmanj 100 akrov rodovitne zemlje. Kot večina tudi ona ni imela dovolj prištedenega denarja, ki bi ji pomagal preko slabe letine. Kot mnogi si je tudi ona poskušala sposoditi v bankah. Ker je farma ležala ob glavni cesti, kije peljala v najdišča zlata v Beechworthu, v Albury in Sydney, si je družina prva leta pomagala s lem, daje prodajala potnikom alkoholne pijače, čeprav za to ni imela dovoljenja. In prav to je pripeljalo štirinajstletnega Neda v prvi nesporazum z oblastmi. Ko pa je promet na cesti po dograditvi železnice padel so se Kellyji znašli v zagati. Tudi žito, ki so ga skušali pridelati jih ni izvleklo iz težav. Saj so obdelovali zemljo in želi še na primitiven način, in niso mogli tekmovati z velikimi farmarji, ki so imeli že poljedelske stroje in veliko večja zemljišča. Nuja jih je pripeljala v to, da so od večjih farmarjev pričeli krasti konje in goveda in jih preprodajah. Tako so štirje člani Kelly-jeve tolpe že odsedcli po par let v zaporu radi konjskih tatvin, predno je prišlo do oboroženega spopada s policijo pri Mansfieldu, kjer so zgubili življenje trije policaji. Njih prvi rop je bil v decembru 1878 izvršen na banko v Euroa, kar je bilo v tistem času nekaj nezaslišanega. V februarju 1879 so oropali banko v Jerilderie in si tako nabrali ogromno vsoto 4000 funtov v gotovini in zlatu. S tem denarjem, pa tudi z grožnjami so si nabrali precej pomočnikov med prebivalstvom in oblasti niso imele lahko delo, da jih dobe. Skoro dve leti se je v tolpi uspelo izmuzniti iz policijskih zank. Končno so jih leta 1880 obkrožili pri vasi Glenrowan. Prišlo je do streljanja in kljub doma izdelanim oklepom so bili trije banditi — Steve Hart, Joe Byrne in Dan Kelly ubiti, medtem, ko je bil Ned ujet, prepeljan v Melbourne in 11. novembra 1880 obešen. YARRA NEKOČ IN DANES . Prvi raziskovalci so imenovali Yarro \ %j.-eko sveže vode v nasprotju z reko Mari-byrnong, katero so imenovali reko slane vode. Prvi je reko imenoval Yarra John Wedge, preživeli Batman. Dva Aboridža-na, ki sta bila z njim sta kazala na reko in vzklikala "Yarra, Yarra". Takrat misleč, da mu pripovedujeta ime reke, a pozneje je ugotovil, da sta verjetno kazala na slapove. Vseeno pa si je ime zabeležil v notes in ga črkoval "Yarrow". Reka Yarra pa je predstavljala primeren kraj za odlaganje odpadkov v prvih dneh naseljevanja. Odprti odtočni kanali so iz ulic odnašali nesnago naravnost v reko. Ker je bila površina zemlje ob reki primerno nagnjena, je bil ta način odvajanja odpadkov zelo poceni; tako so gradili tovarne ob rečnih obrežjih, blizu mesta. Čistilci so v letu 1860 praznili nočne posode v Yarro kar iz mosta uli-. ce Johnston. Kadar so ljudje glasno pro- testirali proti takim početjem, so čistilci opravljali svoja dela bolj na skrivaj da so praznili posode iz obrežja reke blizu parkov. A tudi s tem se ljudje niso strinjali in so še naprej protestirali proti uporabi reke za odtočni kanal. Danes si ljudje zelo prizadevajo za čiščenje Yarre. Obstojajo strogi zakoni proti onesnaževanju reke z industrijskimi odpadki. Več obrečnih terenov je prirejenih za rekreacijo in počitek, tako, da je možno občudovati in uživati ohranjene naravne lepote. Blizu mesta so v Stadley parku kolesarske in peš poti, več 'barbecue' prostorov, razglednih točk, možno pa je tudi čolnarjenje. V času Moombe festivala je Yarra pomembna točka velikih prireditev. Sedaj je možnost uloviti ribo blizu mesta veliko večja, kot je bila pred 20 leti in mogoče bo Yarra nekega dne celo zopet varna za plavanje. ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRÄNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777 Postrežem' boste v domačem jeziku POVSOD JE LEPO, A DOMA JE NAJLEPŠE Rodila sem se v vasi Kozarišče, ki leži na jugovzhodu Loške doline na obrobju snežniških gozdov, nedaleč od hrvatskega Gorskega Kotarja. Najbližja sosednja vas je Šmarata in pa seveda znana graščina Snežnik z gradom, znanim od leta 1394. Današnja podoba gradu je od 17 stoletja, ko ga je naslikal Valvazor. Zunanjost se ni dosti spremenila, v notranjosti pa je danes muzej in nedavno prirejena poročna dvorana. Vas z dveh strani objema potok Obrh, ki preko leta večinoma usahne, a občasno tudi poplavi. Pri vasi Dane skrivnostno ponikne v velikansko jamo imenovano Golobina in zopet priteče na svetlo kot 'dobavitelj' voda Cerkniškemu jezeru. Vas je štela 82 stanovanjskih hiš. Po letu 1965 pa so nove in prenovljene hiše pričele rasti kot gobe po dežju. Gozdno gospodarstvo Postojna pa je že v letu 1962 zgradilo 4-stanovanjski blok za svoje delavce. Po pripovedovanju starejših vem povedati, da ime vasi menda izvira iz besed koza rišče, kar bi neutemeljeno pomenilo, da je moralo biti nekoč v vasi dosti koz, ki so neusmiljeno vreščale. Zlobni jeziki in hudomušne opazke pa dostikrat letijo tudi na "Kozarce" (moške prebivalce vasi) češ, da radi pogledajo v kozarec. V vasi poznamo posebna imena za "ulice", ki pa niso urbanistično urejene. So le lokalnega značaja in se uporabljajo za lažje razumevanje, kajti v vasi se pojavlja več družin z istimi priimki in imeni ali celo enaka hišna imena. Imena, ki gotovo izvirajo še prav iz začetka razvoja vasi, posamič zvenijo neslovensko, v glavnem kot nemške spačenke, kot npr.: Perkus, Petelinov plac, Lončarjev plac, dokaj lepa slovenska imena pa imajo: Ulice, Blatna gasa, Dula, Na gričku, Pod vrti, Pod vasjo in Krakovo. Nekatera imena se pogosto uporabljajo še danes, kot npr.: Perkus, Krakovo, Ulice, Dula itd., nekatera pa se opuščajo, kot npr. ni več slišati imena Petelinov plac; ker se je nadomestil z imenom "Na vasi", kar pomeni natančno na sredi vasi, kjer je bila nekoč gostilna in so se moški zbirali v njej in okoli nje (verjetno takrat imenovani 'petelini'). Cerkev Sv. Benedikta ima visok zvonik in uro, katera je mehanična in še danes kaže pravi čas. Nekdaj kmečka vas, se je danes spremenila v vas delavskih družin. S kmetijstvom se danes ukvarja le še približno 15 družin, kar pa le malokateri predstavlja glavni vir dohodka. Najmanj po eden iz družine, a običajno več, so zaposleni skupaj z drugimi vaščani v bližnji Kovinoplastiki v Ložu, Lesni industriji Stari trg ali v Gozdarstvu Snežnik. Spomladi, ko se pojavi prvo zelenje, nastane nekaka 'tekma' na srečo prvič slišati kukavico, katera pravijo, da se oglasi šele, ko se dodobrega naje zelenja in pomeni, da boš imel vse leto dovolj denarja, če imaš takrat vsaj dinar v žepu. Kukavice pa se ne oglašajo več, ko se pojavijo prve "ostrnice", češ, da se jih bojijo. "Ostrnice" so sušice jelk s približno 15 - 20 cm premera na debelejšem koncu in so naježene z daljšimi ostanki odsekanih vej; take se zapičijo v zemljo, nanje pa spretne in izurjene kmečke roke nalagajo pokošeno, na pol osušeno deteljo, da se tam dokončno posuši. Taka oblika priprave je •značilna predvsem za Notranjsko in zelo popestri polja. "Ostrnice" so bile zelo privlačne za umetniško roko danes že pokojnega akademskega slikarja Lojzeta Perka. Za "ostrnicami" in košnjo je v jeseni na vrsti priprava kurjave. Narava nam takrat nudi pogled v čudovite jesenske barve gozda, skoraj pod oknom zaruka, jelen in pozneje, navadno po treskanju v zgodnjih zimskih ali poznih jesenskih mesecih te zjutraj preseneti čisto bela snežna odeja. Mislim, da sem se rodila v najlepšem kraju na svetu in ponosna sem, ker sem vaščanka te prijetne notranjske vasice. Od rojstne vasi me sedaj ločuje veliko število kilometrov, a v srcu mi je tako draga, da je nobena druga podoba narave nikjer na svetu ne more nadomestiti, kajti znani slovenski pregovor "Povsod je lepo, a doma je najlepše" ni iz trte zvit. Marta Sterle BARČICA Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo, o le naprej, o le naprej, dokler je še vetra kej. Barčica po morju plava, jadra se razpenjajo, o le naprej, o le naprej, do brezkončnih krajev mej. (narodna) Me prav zanima, na kakšnem delovnem mestu delate, da imate tako debelo kožo... Jiazamuciiik 97. Domislil pa se je žage. Počakal je, da seje stemnilo in ni od nikoder več slišal glasu. "Zdaj ali nikoli," je pomislil. Vtaknil je žago skozi razpoko v vratih in začel čisto tiho in oprezno žagati les. 98v Na oni strani je sedel stražnik, ki je imel nočno službo. Moral je straziti gospoda Koza-murnika. Dremal je na svojem stolu. Žaga je tiho, tiho pela pesem sem in tja — sem in tja ... Pa ja ne bo prežagala ubogega stražnika na dvoje! TONE ZAGORC AVIATION MOTORS (Next Door to Westgate Motor Inn) 9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363 • Splošna avtomehanika FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES • Dynamometer Tuning • Distributor Analysis and Modification • Computer Wheel Alignment and Front End Repairs • Electronic Wheel Balance • Discount Tyres • All Types of Repairs FREE QUOTES Športna puškama Prodaja Lovskega orožja in municije 7. Okostje 8. Koklja 10.Brzina 11.Ploha 12.Prebrisan 13.Omamljen 17.Votla mera o.56 1 18.Gravura 22.Draga kovina 23 .Dogodek 24.Gospodarstvenik 25.Poškodovati ZA BISTRE GLAVE - štev. 10 Sestavil S.P.. 1. Duševnost 2. Ime časopisa 3. Bodoči soprog 4. Prostak ^ 5. Naočniki O 6. Keramična posoda K 9. Antimilitarizem ^ 14. Afriška žival Ž 15. Porednež 16. Značilen 19. Pregovor 20. Ukaz 21. Poklic 99. Brr-rrr! mu je zdajci zahrescalo po glavi. Tedaj se je res prestrasil in zdramil. Prevrnil se je s stolom vred. "Pomagajte! Pomagajte! Pomagajte! Morilci! Gori! Prežagati me hočejo na dvoje!" je tulil. Njegovo vpitje je strašno odmevalo po temnih hodnikih. 100. No, dolgo mu ni bilo treba klicati na pomoč. Kmalu je pritekel stražnik. V vsaki roki je držal samokres. Z levjim pogumom sta odprla vrata celite in planila na Kozamurnika. Zvezala sta mu roke in noge ter ga neusmiljeno posadila nazaj na njegovo klop. Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 312 1533 Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim ! VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS) Obiščite našo pisarno ki ima laslni proslor za parkiranje Po želji pridemo tudi na \aš dom. Z nasveii pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega poiovanja po Australiji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz... ) Vam-je na uslugo: Private car park available. We .ilso come to your home if you desire. Regarding any aspect of your travel requirements: Overseas, Interstate, Cruises, Hotels (Passports, Passport photos. Visas, all travel documents etc... ) Contact: Eric Ivan GREGORICH DONVALE TRAVEL SERVICE 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, ViC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje JOŽE URBANClČ Telefon: 465 1786 (Bus.) 850 7226 (a.h.) K A L — C A B I N E T S STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd.— vsak o vrstne stenske omare in knjižne police. SPECIALISTS FOR: Kitchens — Vanity Units — Wardrobes — Book shelves Će gradite novo ali pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence! 15 COMMERCIAL DRIVE, THOM ASTOWN , 3074 REŠITEV KRIŽANKE štev. Vodoravno: 1. umiti, 6. opal, 7. oralo, 9. egoist, 12. ograja, 15. elita, 16. Neža, 17. kajža. Navpično: 2. Mura, 3. tele, 4. april, 5. plato, 8. oglje, 10. Bosna, 11. mreža, 13. Alga, 14, utež.