Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljan Učiteljska tiskarna, Frar čiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko ooiitiško glasilo UJU. • PoverJeniStvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za ¡nožem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov.UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vr»t j« plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Jovo P. Jovanovič Štirideset let kulturnega in nacionalnega dela. Dne 1. avgusta letos je minilo štirideset let. odkar ie naš prijatelj in tovariš Jovo P. Jovanovič zarezal prvo brazdo svojega nacionalnega dela v kulturno njivo tedanje Srbije — dežele borbe in junaštva, zibelke naše svobode. Obenem pa ie tudi letos poteklo dvajset let, odkar se z Jovan P. Jovanovičem osebno poznamo. Leta 1905. so odkrili v Ljubljani Prešernov spomenik, in tedaj je prispel med nas Jovanovič s srbskimi brati. Seznanili smo se z njim, si prvikrat bratsko segli v roke in si obljubili zvestobo, vdanost in ljubezen — pa naj pride in naj se zgodi karkoli! Leto pozneje — 1906, — smo vrnili srbskim bratom obisk v Beogradu, kjer se ie vršil kongres srbskega učiteljstva in kjer so hvaležni srbski naši stanovski tovariši na Kalimegdanu odkrili spomenik največjemu svojemu dobrotniku in mecenu Gavriloviču. Srbsko učiteljsko udrulenje je vodila tedaj vešča roka blagopokojnega Uroša, hrvatske brate je vnemal za naše nacionalno, kulturno in politično edinstvo ikremeniti značaj Davorin, našim številčno šibkim, a moralno jakim vrstam pa ie načeloval naš »tvrd bodi. neizprosen mož jeklen« — Luka! Ti naši sveti trije kralji so hiteli za sijajno zvezdo bodočega našega eno-narodnega sožitja. In mi smo hiteli za njimi preko vseh zaprek in zank. preko vseh viharjev in bridkosti, trdno verujoči v zmago pravice in istine! V našem krogu v Beogradu se je tedaj stalno kre-tal naš ožji slovenski rojak polkovnik Janko Vukaševič, ki ie nestrpno tolkel ob tla s svojo sabljo in kazal na kraje preko Save in Dunava, naglašajoč, da bo to sveto Jugoslovensko zemljo iztrgala iz krempljev črnega orla in jo spojila s svobodno Srbijo v eno celoto srčna kri srbskega vojnika junaka. Iz Kragujevca pa, kjer je tedaj županoval in izdajal svojo »Narodno Prosveto«, ie ponavljal in prepričevalno naglašal s stopnjujočim se navdušenjem naš pobratim Jovo Gregorčičeve besede: Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene! V prisotnosti Ceha Hajnega in Bolgara Grančarova smo tedaj delali na konceptu osnutka Slovanske učiteljske zveze. 0 naš Jovo ie s smelimi besedami nacionalnega človeka, modernega šolnika :n preudarnega politika očrtaval bodoče meje skupne naše domovine na slovanskem jugu. Veliki davoriji naše bodočnosti jepri-peval rojstvo naš guslar iz Kragujevca, ko ie svoje rojake v presledkih privajal v naše kraje, da se ie krog našega poznanstva širil leto za letom, in ko je s svojim časopisom, s svojim spretnim peresom in s svojo iskreno in toplo besedo seznanjal svojo domovino z lepoto naših pokrajin, z običaji in z življenjem našega plemena. z deli naših pesnikov, pisateljev in umetnikov Mislim, da ni bilo pred Jovanovičem nikogar med Srbijanci. ki bi s tako živim interesom, s toliko bratsko ljubeznijo in s tolikim uspehom deloval tako vztrajno za naše spoznavanje in zbližani© in na ta način pripravljal ugodna tla našemu ujedinjeniu. Preden so nas državniki in grobovi ujedinili politično, smo bili z delom našega Jove združeni s srci in z dušami. ANTON HREN: Sedanja doba in učiteljstvo. (Referat na V. pokrajinski skupščini Pov. UJU Ljubljana v Šoš anju ) Vojna nas je zalotila — pripravljene na zmago. Čeprav nismo znali drug za drugega, kod begamo in kakšna nam je usoda, smo vedeli vsi. da dozoreva seme. ki ga je sejal Jovanovič. Ko so padli meči v nožnice, smo se zopet sešli v Beogradu in s Kalimegdana so plavali naši pogledi v daljo, v daljno, v našo daljo... Danes slavi Jovo P. Jovanovič praznik dela, praznik zmage pobratimstva in zvestobe. Iznad kopice knjig, brošur in časnikov in izmed zlatih isker, ki pole-taijo iz njegovega priljubljenega čebelnjaka, se danes naš Jovo lahko ponosno in samozavestno razgleduje v dobo mladosti. ki ie bila posvečena bodočnosti, in v dobo bodočnosti, ki je ustvarjena in namenjena mladosti Naj ti, Jovo. dušo prešinja zavest, da si nasproti nam. narodu in domovini v polni meri izpolnil svojo dolžnost: daroval si vsakemu in vsem — samega sebe! In tistim, ki si iim krčil med trnjem in skalami pot v bodočnost, nai kaže cesto trudoljubivosti in narekuje nalogo življenja in žrtvovanja tvoj zgled, ki sem ga vedno zvesto čuval v svojem srcu! E. Gangl. Brez dvoma je sedanja doba tako važna in tako dalekosežnega pomena za bodočnost posameznih stanov, kakor je bila le malokatera v zgodovini človeštva. Strašna svetovna vojna je do temelja razrušila prejšnji tradicionalni družabni red. Iz teh razvalin je jelo kliti novo življenje, življenje bodočnosti, katero se gradi na docela drugačnih temeljih od prejšnjega. Človeštvo se velikanskega pomena sedanjosti za bodočnost skozi instinktivno zaveda. Zato opažamo med vsemi narodi in državami sicer ne toliko hrupno, ampak zato pa tudi tem bolj žilavo borbo, da si ustvarijo ugodno torišče, katero jim naj omogoča uspešen in neoviran razvoj, če že ne za vedno, pa vsaj za dolgo, dolgo vrsto let. Prav isti pojav vidimo v ustroju posameznih držav. Tradicije in privilegiji so padli, vsi smo enaki, po naših žilah polje ista kri, torej imamo isto pravico do življenja. Kar si postavimo sedaj, to ostane ne samo nam, ampak še poznim našim zanamcem. V tem je vzrok onemu živahno burnemu in skoro bi rekel nervoznemu življenju posameznih političnih. gospodarskih, kulturnih in stanovskih organizacij, katerega opažamo po končani vojni vsepovsod, posebno pa še pri nas. Da ie pri nes to vrvenje in borba za priboritev ugodne pozicije bodisi med političnimi, gospodarskimi, kulturnimi, kakor tudi stanovskimi organizacijami še mnogo živahnejše od onih v drugih državah. je samo ob sebi umevno. Saj mi šele ustvarjamo in gradimo na znotraj državo. kateri je dala okvir svetovna vojna. Kakor si svoj dom uredimo sedaj mi. v takem bomo prebivali mi in še pozni naši rodovi, ki pridejo za nami V naših lastnih rokah je torej usoda ne samo naša lastna, ampak tudi naših potomcev. Zato je pa naša sveta dolžnost, da posvetimo sedanji dobi ustvarjanja vse svoje moči in zmožnosti temu velikanskemu delu, da nas ne zadene kletev poznejših rodov, češ, da nismo umevali duha in potreb časa ter nismo storili svoje dolžnosti takrat. ko je bil čas zato. Naš stan je v primeri z drugimi stanovi še mlad. Saj. je star pravzaprav šele komaj dobrega polstoletja. t. j. od takrat približno, ko ie bil učiteli res dan šoli in razrešen drugih poslov, za katere je bil v prvi vrsti določen in mu je bila in morala biti šola več ali manj postranska stvar. — Dolga in mukepolna je bila pot, katero je moralo napraviti učiteljstvo v tei razmeroma kratki dobi, da ie zavzelo ono stališče v človeški družbi, katero zavzema danes. Marsikateri izmed naših prednikov in tudi večina še izmed nas — izvzemši mlajšo vojno in povojno generacijo našega stanu — je moral sam skušati na svoji koži resnič-------- «------------- nost izreka, katerega so dali že stari Rimljani predhodnikom našega stanu: »kogar sovražijo bogovi, tega napravijo — učiteljem.« — Boj. katerega ie bojevalo naše učiteljstvo v tej polpretekli dobi in katerega — vsaj deloma — bojujemo še sedaj mi — je vseboval dve kar-dinalni točki: 1. boj za obstanek (kruh), 2. boj za moralno priznanje in upoštevanje našega stanu v družabnem redu človeške družbe. Da je bila ta petdesetletna borba silno težka, je lahko umljivo, če upoštevamo razmere, katere so vladale takrat. Učiteljstvo je predstavljalo predvsem mlad napreden element v razvoju tedanje družbe. Zato ni čuda', da so se vzdignili proti njemu v prvi vrsti tisti, kateri so se čutili moteni ali celo ogroženi, če že ne gmotno, pa vsai moralno v dotedanji svoji ¡poziciji. Na svojem pohodu naleti napredek vedno na reakcijo, to je bilo, ie in bo. — Drugi starejši in tradicionalni stanovi pa», ki so že imeli svoje primerno mesto v človeški družbi, so pa tudi gledali postrani mladega tekmeca, ki se je rinil in silil v njihove vrste, čutili so se tudi kolikor toliko ogrožene. Zato je imel naš stan že v svoji detinski dobi številne in mogočne nasprotnike, s kaiterimi se ie moral boriti za svoje moralne dobrine. K vsemu temu pa se je kmalu po 70 letih pridružila ljuta borba za obstanek, boj za kruh. Ta boj se vleče skc&i vso dobo. kakor rdeča nit v zgodovini našega stanu. Ze samo slovensko učiteljstvo je bilo razkosano na pet različnih upravnih teles, katerim so rezale skromen košček kruha različno upravljane dežele. In posamezne politične stranke, katere so imele upravo teh dežel v svojih rokah, niso med seboj tekmovale v izboljšanju učiteljskega bednega gmotnega položaja-, ampak ravno nasprotno. Dobro so se zavedale. da bi se gmotno podprto in izobraženo učiteljstvo oprostilo vsega, je-robstva ter nastopalo samostojno, zato so gledale v lastnem strankarskem interesu. da je bilo učiteljstvo privezano prav na kratko. Hotelo se ga je napraviti in se ga je tudi napravilo docela odvisnega od vsakokrat vladajočih političnih razmer. Da v takih razmerah ne uspevajo značaji, je samo ob sebi umljivo. In v to borbo spadajo tudi tipi učiteljstva, katere sta mojstersko očitala pokojni Tavčar, zlasti pa Cankar. Nam se pa teh za ono dobo karakterističnih tipov ni treba sramovati, sramujejo se jih naj tisti, kateri so jih vzgojili. Nam pa naj bodo glasen in živ spomin preteklosti, da s svojim delom onemogočimo, da bi se še kedaj ponovili v našem stanu. LISTEK. M,. STANOJEVIČ: Daltonski školski sistem. (Referat na V. pokr. skup. Pov. UJU — Ljubljana v Šoštanju.) Daltonski plan ili sistem je noviji pro-jekat za reformu današnjeg vaspitno-na-stavnog sistema. Poznat je pod imenom Daltonski stoga što je prvi put pokušat da se izvodi u gradu D a 11 o n u (država Masačuzet) u Americi, 1920. god. Rezultati prvih opita nadmašili su sva očekivanja i primljeni su dobro u učiteljstvu Američkom, koje mu je otvo-rio vrata u svojim školama, blagodareči njegovoj zdravoj ideji. Interesantno je kako je ovaj Daltonski sistem postao. On nije plod kabinet-skih doktrina i teoretskih umovanja več je proizišao neposredno iz učiteljske prakse. Njegov tvorac je jedna skromna, do skora nepoznata steoska učiteljica Ame-rikanka Mis Porkhurst. Ona je učite-ljevala oko 1904. god. u jednom ame-rikanskom selu, gde je imala da izvodi nastavu u 8 razreda sa 40 učenika. Poznata je nevolja kod učitelja uopšte kad imaju da izvode nastavu sa više razreda jer dok nastavnik predaje i zanima uče-nike u jednom razredu ostali razredi treba sami nešto da rade pa i u pogledu discipline da su ispravni. Nastavni metodi koje je ona učila u učiteljskoj školi pokazali su se nedovolj-ni i neprimenljivi i ona je muku mučila tako da ;e morala da ih sasvim napusti. Nevolja ju je uputila da se pomogne ovako. Radeči s jednim razredom ona je upučivala decu iz ostalih razreda da se sami pomažu i uče samo sami. Tako ona bi ih prvo uputila kako sam čovek može da se uči koji nije polazio školu, pokazi-vala bi im odakle če crpsti gradivo za učenje i ostavljala same da rade i raz-rešavaju nastavne zadače. Na kraju časa ona bi proveravala samo rezultate od samostalnog rada deč-jeg, dopunila i razjasnila dobijeno znanje i pomagala slabijima da i oni što god ra-zaberu i nauče. Pri tome je ona konstato-vala jedan interesantan fakt: učenici su, zainteresovani za saznanjem, tražili sami u kojim knjigama mogu nači to što treba da nauče i stavljali1 su joj razna pitanja. Uloge su se dakle izmenile. Umesto da učiteljica pita učenike i da ovi odgovaraju kao što se to praktikuje u da-našnjoj školi, sad obrnuto: učenici pitaju a o n a odgovara. Vodena tako nastava postala je laka i privlačna i stvarala je trajan interes kod dece, koja su pitala za sve što ih je in-teresovalo i što su htela da saznadu. Učiteljica se oslobodava od dotadanje uloge »predavanja« i »nastavljanja« i stavila se u pozu samo pomočnice ili savetnice. Nastao je jedan prirodan odnošaj izrnedu nastavnice i učenika kao što je odnošaj u roditeljskoj kuči gde mati ili otac, deda ili baba, brat ili sestra na pitanja dečja kazuju im ono što znaju više od njih i proširuju prirodni krug dečjih predstava zadobijenih sopstvenim iskustvom. Rezultati prvih pokušaja gde Porkhurst bili su nesravnjeno bolji od onoga kako je dosle bilo u njenoj školi. Ti rezultati naveli su je na ideju da primeni ovaj metod i pri radu u školi s odvojenim razredima Ohrabrena od svojih pretpo-stavljenih, posle dugih opita i proučava-nja, dopuna i usavršavanja izradi ona de-taljan plan za rad po njenoj metodi i 1920 godine s velikim uspehom primeni u vi-šem kursu osnovne škole u Daltonu. Daltonski plan nije oblik didaktičkih metod u današnjem smislu. To je nov sistem za vaspitanje i nastavu koji nema ničega zajedničkog sa današnjim vas-pitno-nastavnim sistemom. Iz teh glavnih obrisov pretekle dobe vidimo, da je imelo učiteljstvo že iz vsega početka v moralnem ;n gmotnem ozi-ru same mogočne nasprotnike kateri so ga tiščali k tlom. da bi ne ¡prišlo na površje in zavzelo tistega mesta v človeški družbi, katero mu gre po važnosti poklica in po njegovem delu in številu. — Ako je danes že v tem oziru precej drugače, se moramo predvsem zahvaliti Sarinemu sebi Zakaj kljub razkosanosti na toliko upravnih teles, si je samo slovensko uči-teljstvo ustvarilo v tistih težkih in obupnih razmerah enotno in mogočno stanovsko organizacijo, katera se ie borila ves čas svojega obstanka nepretrgoma na obe fronti: za gmotni obstoj in moralno stališče v človeški družbi, katero mu pristoia po delu. izobrazbi in številu. In danes, ko ipraznuje naš tov. poverjenik 30-letni jubilej svojega uspešnega dela v organizaciji, lahko s ponosom ¡n posebnim zadoščenjem zremo v preteklost, z zadoščenjem, katerega rodi prijetna zavest: z lastnim trudom in žrtvami smo si priborili vkljub vsem mogočim nasprotnikom ugledno in upoštevano pozicijo bodisi v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru. Naša stanovska organizacija velja na zunaj kot vzgled enotnosti, nai bi bila tudi na znotraj. To naj ima pred očmi zlasti naše mlajše učiteljstvo. katero ni skusilo trpljenja te dolge križeve poti. katero smo morali napraviti mi starejši in oa stotine onih. ki so že legli v grob k počitku. Ne zahtevamo nikake osebne časti in hvaležnosti. zahtevamo pa v interesu našega stanu in njegove bodočnosti, da te dobrine ohranijo neoskrunjene in da delajo naprei na uspešno započetem delu. Bodimo odkriti. Ravno slovenski del učiteljstva ima brez dvoma v veliki meri zasluge, da ie danes vsai tako. kakor je ■in ne slabše. Ono je dalo po končani vojni izmed vseh drugih stanovskih organizacij prvo pobudo, da se je ustanovila enotna organizacija za vso državo, ki je bila prva izmed vseh stanovskih organizacij in pri kateri je sodelovalo prav inicijativno. Zakaj naši dalekovidni voditelji so dobro vedeli, da je takrat nastopila velevažna doba. doba v kateri se ustvarjajo temelji države za deset — morda celo stoletja in kakršna vloga bode prisojenai učiteljstvu v tej dobi tako bo imelo v bodočnosti Zato je bilo treba stati budno na straži, da se preprečijo nameravane krivice in treba ie bilo dati inicijativo za dobrine, katere bodo uživale še pozne generacije naših potomcev. In če premotrimo objektivno danes naš položaj moramo odkrito priznati mi in tudi naši nasprotniki, da ie velikanska razlika med preteklostjo in sedanjostjo v tem oziru in da so vsaj v splošnem zgrajeni temelji za uspešen razvoj našega stanu, ki bode le v dobrobit ne samo našemu stanu kot takemu, ampak predvsem narodu in državi. Prav dobro se zavedamo, da nismo še dosegli vsega, da še obstojajo marsikatere pogreške. aH pa se nameravajo storiti in da bode treba še dolge borbe, predno se odstranijo, za-kai nobeno človeško delo ni popolno — vendar moramo in moremo biti v celoti zadovoljni s tem. kar se ie doseglo v precejšnji meri po naši zaslugi za naš stan. Da se ne mudim pri malenkostih, hočem na tem mestu podčrtati vsaj eno dobrino, katera je velikanske važnosti za razvoj in bodočnost našega stanu in na katero se v naglem menjavanju do- godkov ki je značilno in naravno za sedanjo dobo ustvarjanja in grajenja, tako rado pozablja ali pa vsaj dovolj ne upošteva : t. j. podržavljen je učiteljstva. Mi sami se danes še ne zavedamo v polni meri te pridobitve za katero ima obilo zasluge ravna naša skupna organizacija. S podržavljenjein učiteljstva in uvrščenjetn v uradniške kategorije je bilo vsaj v principu na mah rešeno za nas ono dvoje kardinalnih vprašanj, za katera se ie boril naš stan nad dolgih 50 let. Zagotovljen mu je s tem v prvi vrsti gmotni obstoj in razvoj, v drugi vrsti pa je dala ta pridobitev učiteljstvu ono moralno stališče v ustroju človeške družbe, katero mu gre po važnosti poklica in dela,- katerega vrši. pa tudi po izobrazb in številu. S podržavljenjem je bilo učiteljstvo iztrgano iz tistih malenkostnih — rekel b, _ vaških krajevnih političnih, gospodarskih razmer, ki so ga dušile in ovirale v njegovem delu ter je bilo postavljeno na drugo širšo platformo S tem ie onemogočeno za vselei tisto izigravanje ue;-teljstva po malih krajevnih oziroma pokrajinskih političn h strankah, kakor je bilo na žalost v preteklosti, ko se nas je upoštevalo več ali manj le kot priganja-če posameznim strankam in nismo imeli tistega ugleda in uvaževanja ne na spodaj, ne na zgoraj, katerega smo zaslužili s svojim delom, ampak smo tičali pod političnim ierobstvom. Velik pomen in dalekosežnost te pridobitve nam osvetljuje dejstvo, da se ie učiteljstvo v bivši Avstriji leta :n leta sklenjeno borilo za to. a vkljub vsej ži-lavosti ni imelo ugleda, da jo kedaj doseže. Za nio nas zavidajo celo drugi stanovi oziroma vsai posamezniki teh stanov, ki gledajo na učiteljstvo še vedno z očali preteklosti ter se ne morejo otresti prejšnjih predsodkov. T: ljudje vidijo v nas nekakšne tekmece napram sebi. po-vdariti pa moramo z vsem povdarkom, da nismo nikaki tekmeci napram njim. ampak, da je uradništvo pridobilo z nami številno in v borbi izkušeno enotno vrsto za dobojevanie pravic, katere gredo celokupnemu uradništvu. In če se sploh da kaj izvojevati. je to mogoče le močni in enotni armadi. Kakor sem že preje omenil, mi danes še ne čutimo v polni meri te pridobitve, katere dobrote tudi še ne uživamo v polni meri tako, kakor jo bodo uživali zanamci. Temu je kriva prehodna doba. Tradicije preteklosti se ne dajo odpraviti mahoma z nobeno naredbo in tudi ne z zakonom. Te izginjajo in umirajo polagoma. kakor se polagoma in naravno razvijajo na njihovem mestu nove. Zato čutimo že danes posledice preteklosti na svoji koži. kljub temu dejstvu — in okušali jih bomo še nekaj let. a upamo, da od leta do leta v zmanjšani meri. Niman namena obširno in podrobno slikat" položaja v katerem se nahaja, danes naše učiteljstvo. Saj ga predobro poznamo vsi. Vsi vemo kje nas čevelj žuli. Živimo v dobi nervoznega poskušanja in tipanja, kako bi premostili tiste velike razlike v notranji upravi države, katere je ustvarila preteklost in zgodovina v posameznih pokrajinah naše nove skupne domovine. Zavedamo se. da ie to veliko delo silno težlko in da moramo do-prinašati vsi žrtve v prid enotnosti in skupnosti za bodočnost. A kljub tei zavesti in kljub vsej dobri volji, nam ie cesto težko, ko gledamo razvoj dogodkov LISTEK. Franjo Podobnik. (K 55-letnici njegove mature.) V času. ko praznujemo 10—40-let-nice matur, je prav, da se spomnimo tudi svojega tovariša ki obhaja sam samcat 55-letni tak jubilej. Ta redek jubilant je tovariš Franjo Podobnik, ki živi sedai v pokoju v Mariboru in se mu je 30. julija letos dopolnilo 55. leto, odkar je maturi rai. Leta 1870. je maturiralo na ljubljanskem učiteljišču, ki je obsegalo do tedaj le dva letnika. 11 učiteljiščnikov. med njimi tudi naš sedanji jubilant Franio Podobnik. Od teh so pomrli vsi, edino on je ostal še pri življenju. Zato praznuje ta /ubilej dobesedno sam. V tedanjih časih in razmerah še posebno nekthko pot učiteljevanja je nastopil najpreje v Čermošnjicah. Kmalu potem pa je prišel na levi breg Save, in sicer v prijazni Rajheriburg. Kot mlad in agilen učitelj, čislan pevec tenorist ter družabnik ni mogel in tudi n^ hotel živeti v brezdelju. Osnoval in vodil je pevsko društvo v Krškem. To pa mu je nakopalo neprilike. Zato ie moral iti v pregnanstvo med Nemce na Zgornje Štajersko. kjer pa tudi ni ostal dolgo. Da se je izognil preganjanju, se ie umaknil pod drugo upravo, in sicer na Koroško, kjer je deloval kot učitelj pri Sv. Jakobu v bližini Celovca, v Svečah, v Velikovcu ter naposled na Jezeru, skupaj nekako 20 let. Zanadi dolgoletnega službovanja na Koroškem in zaradi ljubezni, ki io je gojil do lepih koroških krajev in ondot-nega prebivalstva, ga ie marsikdo imel za koroškega rojaka, pa čeprav je — ljubljančan Leta 1892. pa se je povrnil zopet na Štajersko, in sicer kot nadučiteli k Sv. Barbari v Halozah. Že tri leta pozneje ga pa naidemo kot nadučitelja na Hajdini v bližini Ptuja, kjer ie ostal do svoje upokojitve v letu*1907. Franjo Podobnik ie znana osebnost med slovenskim starejšim učiteljstvom. Kjerkoli je služboval, si ie znal s svojim temeljnim delom v šoli in s svojim takt- iu ukrepov, o katerih smo uverjeni da ne bodo rodili dobrega sadu m da bi se marsikaj dalo napraviti drugače —■ boljše. Na eni strani mori in tlači šolo in učiteljstvo okosteneli in skoraj nedoumljivi birokratizem. kateri se je zadnji čas mogočno razpasel v vsei naši javni upravi. Na drug; strani pa dozi vi jemo neljuba premeščanja od tiste strani, od katere srno iih najmani pričakovali. In ta ore-meščanja režejo često globoko v naše meso in niso nikakor ne v dobrobit ne šoli in ne domovini. Ako zadaja nam udarce naš naravni sovražnik, je to docela razumljivo. Sprejemamo iih in odbijamo, ker smo bili pripravljen' nanje. Ako pa priletno nenadoma in nepričakovano od takozvanih naših prijateljev, to oa nas preseneti in boli. Upajmo da je bilo to kar smo doživeli zadnje čase v tem oziru zadnji nezdrav pojav, izjema, ki ie še boli utrdila pravila, da se nai šolstvo upravlja vedno le iz strokovnega, n koli pa ne iz Političnega vidika. Zakaj živimo v nervozni dobi ustvarjanja in grajenja temeljev za bodočnost in v tej dobi je vse nestalno, najbolj nestalna in spremenljiva Pa je v tej dobi politika. Ogromna večina učiteljstva' ie in mora biti svobodnega in naprednega nazirania. A motijo se vsi oni. ki mislijo, da si bo dalo učiteljstvo svoje politično prepričanje vsiliti. Učiteljstvo hoče misliti z lastno glavo in ne Potrebuje nobenega, tudi ne političnega'jerobstva. pa naj pride od katerekoli strani. (Dalje prihodnjič.) Vozni red in cene za Subotico. MARIBOR LJUBLJANA ZIDANI HOST ZAGREB SUNJA NOVSKA SL. BROD VINKOV« SUBOTICA b. 17 - 18 14 21- 22 52 001 2-05 „ 3 21 prih. p. 3-30 odh. 7 40 b. 1410 . 19- 20-49 22-06 . 0-17 „ 145 prih. p. 3-30 odh. 7 40 p. 1705 17-50 19-48 23 20 1 31 2-51 6-01 7-49 prih. 8 05 odh. 12-45 p. 5-25 5-27 7 59 10 25 b. 8-36 9-49 12 10 1343 14-49 16-48 . 18 01 prih. p. 18-50 odh. 23-30 (¡ENE! Ljubljana — Zidani mest, km 64, III. razred b. = 49 Din, III. razred p. = 2450 Din Zidani most — Zagreb, km 79, III. razred b = 56 Din, III. razred p. = 28— Din Mar.bor — Zidani most, km 92, III. razred b. = 69 Din, III. razred p. = 3450 Din Zagreb — Vinkovci, km 270, III. razred b. = 187 Din, III. razred p. = 93 50 Din Vinkovci — Subotica, km 132, III. razred b. = 97 Din, III. razred p. = 48 50 Din Te cene so za polne vozovnice in si na podlagi tega lahko vsakdo izračuna polovično vožnjo z uradniško legitimacijo, oziroma četrtinsko, če bo ministrstvo ugodilo prošnji UJU za četrtinsko vožnjo. Črka b znači brze vlake, p pa poštne Vozovnice za II. razred so še enkrat dražje. LJUBLJANA p. 6 20 p. 13 20 p. 18-50 p. 13-20 KARLOVAC „ 1211 prih. . 13 19 odh. „ 18-55 prih. b. 19-16 odh. „ 0-05 prih. „ 3 57 odh. „ 18 55 prih. b. 1916 odh. ZAGREB „ 15-15 prih. b. 19 — odh. , 20 10 prih. , 21-— odh. . 5 30 prih. b. 12 10 odh. „ 20 10 prih. p. 23-20 odh. nadaljne zveze so razvidne iz gornjega voznega reda . 118 Din, III razred p = 59 Din 42 Din, III. razred p. = 21 Din (ENE: Ljubljana — Karlovac, km 162. III. razred b. Karlovac — Zagreb, kin 53, III. razred b. = To so zveze in cene na glavni progi, po možnosti prinesemo v prihodnji številki tudi zveze po drugih progah. Ljubljana — Subotica stane okroglo polovična vožnja osebnega vlaka 96 Din. brzoviak 192 Din, četrtinska bi stala osebni vlak 48 Din, brzoviak 96 Din; v obeh slučajih pa nekaj manj, ker so zveze kombinirane z osebnimi in brzimi vlaki. Podmladek Rdečega Križa. —rk Tečaj za rokotvorni pouk na osnovnih in meščanskih šolah, ki ga je priredil Podmladek Rdečega križa v Ljubljani na tehnični srednji šoli, se konča v soboto, dne 8. avgusta t. 1. Vodja tečaja, g. ravnatelj Novak in njegovi strokovn; predavatelji za košarstvo. mizarstvo in knjigoveštvo so dosegli zelo lepe uspehe. Udeleženci. 40 po številu, so izgotovili celo množico izdelkov. kf jih bodo oni. ki se za to panogo delovne 'šole zanimajo, lahko ogledali v soboto 8. t. m od 2.-5. v sobi štev. 5 pri glavnem vhodu v tehniško srednjo šolo. Na ta ogled opozarjamo posebno gg. učitelje in profesorje, ki so slučajno v Ljubljani. Izplača se prav gotovo. Istega dne zvečer bo poslovilni večer vseh udeležencev. ki so veseli da so se tečaja udeležil' in svoie znanje poglobili v korist našega šolstva ki stopa od nesmelih kora- kov na nova pota delovne šole. Podrobno poročilo o tečaju samem še prinesem. Trgovsko in kmetijsko-obrtno šolstvo. —t Dvoletna vinarska in sadjarska šola v Mairiboru je zaključila svoje 53. šolsko leto dne 30. julija t. 1. z 49 gojenci povprečno s prav povoljnim uspehom (16 drugoletnikov absolventov. 29 prvo-letnikov in 4 praktikanti). 48 učencev je bilo katoliške, 1 gojenec pa je bil pravoslavne vere. Iz Slovenije jih je bilo 44, iz Srbije 1 in iz danes inozemskega Primerja so bili 4 učenci. Po maternem jeziku ie bilo 46 Slovencev. 2 Hrvata in 1 Srb. Dveletna vinarska in sadjarska šola se skorai gotovo prav kmalu pre-ustroji v enoletno ter pride na njeno mesto višja ali srednja vinarska in sadjarska šola kot nadomestilo za zdai 3 leta nim postopanjem izven šole pridobiti srca prebivalstva in naklonjenost šolskih oblasti, od katerih ie dobil tekom svojega službovanja vse polno pohvalnih dekretov in priznanj. Občinski zastop v Hajdini ga je zvolil častnim občanom in Cecilijansko društvo v Celju pa tudi častnim članom. Kljub tedanjim delikaitnim narodnostnim in političnim razmeram ie naš jubilant užival spoštovanje in ugled v vseh krogih. Še kot nadučiteli v Hajdini je pomagal v pisarni pri tedanjem okrajnem šolskem svetu Pozneje, je prevzel uredniške in prevajalske posle pri ptujskem in mariborskem uradnem listu, katere ie izvrševal z vso natančnostjo Delaven kakor ie bil vse svoje življenje. je ostal tudi še v pokoiu. S svojim delom in izkušnjami je mnogo koristil pri šolski upravi zlasti po prevratu, ko je bilo toliko dela in ie primanjkovalo povsod' izkušenih delavcev. Bil je neumoren. dokler so mu dopuščale telesne moči. Das: ie bil v pokoju od leta 1907.. je prenehal z delom šele leta 1923., ko so se bile razmere kolikor toliko že ustalile. Pri tej priliki ne smem pustit; neomenjene še neke posebne zasluge našega jubilanta. Po njegovi inicijativi in zaslugi se ie ustanovil pred par leti v Mariboru krožek upokojenega učiteljstva. kateremu še sedaj on načeluje. Ta krožek ima redne mesečne sestanke, pri katerih se zbira vse v Mariboru živeče upokojeno učiteljstvo in goji še tiste stare. a vedno še tako lepe in idealne stike tovarištva, katere dandanes marsikje pogrešamo med — mladimi Našega jubilanta, ki bode obhajal 25. oktobra letos tudi 75-letnico svojega rojstva, je zadel meseca junija hud udarec. Umrla mu je nenadoma njegova družica, s katero je živel skoro 39 let v srečnem zakonu. Ta udarec ga je zelo potrl. Kljub svoji visoki starosti pa je še čil na duhu in se zanima za vsa dnevna, zlasti na stanovska vprašanja. Zavednemu in zaslužnemu našemu članu, tovarišu Franu Podobniku, k njegovemu redkemu jubileju oa — naše iskrene čestitke! Kompoljski. staro srednjo ¡kmetijsko šolo. ki nima življenskih pogojev in se zate ukine, nie učenci pa se porazdele na srednji kmetijski šoli v Križevcih in v Valjevu. Tako naglo preneha ustanova, kakor ie bila prenagleno oživotvorjena navzlic pravo-Časnm resnim opozoritvain. Tudi napovedane reorganizacije na stari mariborski vinarski in sadjarski šoli se nai v pičlo odmerjenem času izvrše. Da bi bile uspešne I Ob pomanjkanju potrebnih sredstev razočaranja niso izključena. Važno je pri tem. da bo ooleg višje ali srednje vinarske in sadjarske šole še nadalje obstojal dosedanji zavod, sicer samo kot enoletna šola, vendar z internatom. Tako bo kolikor toliko ustreženo raznim zahtevam, predvsem tudi upravičeni želji, da se ohrani stara vinarska in sadjarska šola prevažnemu obmejnemu mestu Mariboru. dasi drugače v precej okrnjeni obliki. — Ž m a v c. —t Dveletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru se namerava v najkrajšem času preustrojiti v enoletno šolo. Ako ostane dvoletna, kot je bila doslej, prične novo šolsko leto 15. septembra 1925 (torek), ako pa se medtem izpreme-ni v enoletno šolo. bo začetek novega šolskega leta za enoletnike novince šele začetkom novembra 1925. sklep pa koncem oktobra 1926 z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Pogoji za sprejem učencev novincev v enoletno kot dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo so sicer «popolnoma enaki. Šola ¡ina internat za gojence. Oskrbnina za redne (privatne) učence v zavodu znaša mesečno samo 75 dinarjev. Sinovi nepremož-nih kmetovalcev so d® tudi te oskrbnine oproščeni v celoti ali do polovice ter se imenujejo potem državni učenci (štipendisti). Prošnje ža sprejem ie pošiljati ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 1. septembra 19 25. Kako se prošnja napravi, odnosno opremi in vsi drugi pogoji za sprejem učencev, so raz-vdni iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), katera tiskovina se pošlje zanimancu proti prejšnjemu plačilu 5 dinarjev v gotovini in se nje takojšnja nabava nujno priporoča. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa. — Direktor Andrej Ž m a v c. Vestnik meščanskih šol. —c Za meščansko-šolske učitelje i3 izšel ooseben »Ročni katalog« z zap sni-kom samo za posamezne predmete za 200 učencev. Pri naročilu teh katalogov naj se pripomni »za meščanske šole« ali samo »za posamezne predmete«. Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani —c Nameščanje na meščanskih šolah s šolskim letom 1925./26. Učiteljstvo opozarjamo na zadevni, ministrski odlok, katerega je priobčil ravnateljstvom meščanskih šol in sreskim poglavarjem veliki župan s P. br. 9048/25. Pravilno opremljene prošnje je takoj vložiti po uradni poti. —c Na II. deški meščanski šoli v Ljubljani se razpisuje za šolsko leto 1925./26. stalno učno mesto za strokovnega učitelja III. skupine. Prošnje ie vložiti najkasneje do dne 12. avgusta 1 9 2 5 pri pristojnem ravnateljstvu (vodstvu). Glede prilog in takojšnje odprave veljajo določila o razpisu učnih mest na meščanskih šolah. »Ur. list« št. 45, z dne 27. maja 1925._ Vestnik upokojencev. —up Zopet razočarani. Kronski upokojenci iz leta 1919. so bili z razpisom »prosvetnega ministrstva koncem 1. 1924. vendarle prevedeni na dinarsko penzijo, ki jim pripada od 1. decembra 19 19. O zaukazani prevedbi so bili obveščeni od prosvetnega oddelka za Slovenijo s posebnim dekretom inpri-pomnjo, da se jim nakaže nova penzija. kadar glavna kontrola odobri odmero. Tedai .je zavladalo med nestorji našega učiteljstva veliko veselje, češ, sedaj bo pa denar in konec stiske Hitro so računali težke tisočake razlike, ki jim pripada za dobo 5 let. t. j. od 1. decembra 1919. Toda. ko se jim je z junijem t. 1. nakazala razlika samo od 1. aprila naprej in se jim zajedno sporočilo, da se izplača ona od 1. deoembra 1919 nazaj, kadar se dovoli za to kredit, je nastalo neprijetno presenečenje in bridko razočaranje in kaj bi tudi ne. Upokojenec s praznimi obljubami pač ne more zadovoljiti ne trgovca, ne upnika Seveda razlika se bode plačala, kakor se žal izplačuje tud; aktivnemu uradništvu, toda ke-daj? Dasi ie bila prevedba po zakonu priznana in po raznih ministrskih nared- bah zaukazana, se je kljub mnogim prošnjam in intervencijam zavlačevala debelih 5 let tako. da ie nekaj teh trpinov že pomrlo. In sedaj, ko že slednjič nobena zavora, ne glavna kontrola, ne delegacija ministrstva financ več ne drži, se izda tipična parola; »Ni kritja«. Prizadeti so stari po 75—80 let in torej ni upati, da bi obče kateri še dočakali izplačilo te razlike. Vse kaže, da hoče država dedovati. Gospodje poslanci, ki v 5 dneh prejemate več na dijetah. nego dobiva kronski upokojenec oelo leto penzije. spomnite se teh revežev in storite, kar se da storiti, da se ta kulturni škandal poprav: čim preje. Splošne vesti. — Udeležite se glavne skupščine v Subotici! Vsi izvoljeni delegati in predsedniki so obvezni udeležiti se skupščine. Ostalo članstvo ima sedai najlepšo priliko na najceneji način si ogledati te pokrajine naše države. Poskrbite, da bo udeležba s strani slovenskega učiteljstva na skupščini častna in vabimo v to svrho tudi ostalo članstvo, da se udeleži skupščine. Pošljite prijave za prenočišč takoj poverjeništvu, do 10. avgusta isto javi vse udeležence subotiškemu društvu. — Državna učiteljska skupščina UJU se vrši letos 28.. 29. in 30. avgusta v Subotici. Delegati in predsedniki društev, ki se udeleže skupščine, se morajo zaradi prenočišč prijaviti do 10. avgusta poverjeništvu UJU Ljubljana. Udruženje je vložilo prošnjo za četrtinsko vožnjo ui za potreben dopust vsem udeležencem, delegatom in nedelegatom. V smislu pravil so predsedniki društev in delegati obvezni udeležiti se skupščine, drugače pa moraio preskrbeti namestnike. Pozivamo slovensko učiteljstvo, da se v čim-večjem številu udeleži skupščine in se takoj prijavi poverjeništvu! — Za člane UJU, ki se udeleže glavne skupščine UJU v Subotici je ukrenila centralna uprava vse potrebno, da dobe četrtinsko vožnjo in potreben dopust. Večja skupina, ki še ni videla Beograda, namerava ob povratku posetiti tudi Beograd. Pričakuje se tudi večje udeležbe s strani slovenskega učiteljstva. ker se nudi sedaj ugodna prilika na najcenejši način si ogledati Vojvodino. Zastopniki Pov. UJU Ljubljana posetijo ob tej priliki tudi pokrajinsko skupščino UJU — Zagreb, ki se vrši tik pred državno skupščino v Osjeku — Člani ožjega sosveta in Glavnega odbora UJU so istotako dolžni prijaviti se poverjeništvu za prenočišča, da se jih javi subotiškemu društvu. — Delegate za Subotico opozarjamo, da ne zadoščajo prijave, ki so jih poslala društva, temveč se mora vsakdo osebno prijaviti radi prenočišča. — Ročni katalog za leto 192526 predelan in izpolnjen je že izšel in stane trdo vezan 16— Din. Naroča se v Učit. Tiskarni. Ker je naklada Roč K. z ozirom na število učiteljstva v Sloveniji majhna, naj se učiteljstvo pozuri z naročili. — Da se ne pozabi. Člen 249. zakona o državnih uradnikih itd. ki ie bj razglašen 1. septembra 1923.. se glasi: »Prejemki po tem zakonu se urede z državnim proračunom, pravica do njih pa teče državnim nameščencem, ki se prevedejo. od dne 1. oktobra 1923.« Razlika med prejemki oo starem in novem zakonu nam za čas od 1. oktobra 1923 pa do 1. maja 1924 še do danes n; iz»piača-na! — Staroupokojenci imajo še vedno kronske penzije! Vlada, kje si? — 40-letnico javnega delovania je praznoval dne 1. avgusta t. 1. ne: svojem domu v Beogradu tov. Mih. M. S t a -n o j e v i č . oblastni šolski nadzornik v Beogradu, urednik »Učitelja« itd. — Enako obletnico praznuje letos tud; ugledni tov. Jovo P. Jovanovič, referent ministrstva prosvete. Obema jubilantoma kličemo v imenu slovenskega učiteljstva: Živela še mnogo let. čvrsta in zdrava v našem stanovskem krogu! Čestitamo! — One tovariše, katerih otroci študirajo v Mariboru, ponovno opozarjamo, da posreduje »Učiteljski dom« pri dijaških stanovanjih. Kdor želi posredovanja, naj se pismeno obrne direktno na »Učiteljski dom« v Mariboru, ali pa na tov. Ant. Skala. Maribor, Koroščeva cesta 5, II nadstr. — Kdo naj si nabavi Ročni katalog? Vsaki aktivni in upokojeni učitelj(ica), otroške vrtnari-ce in uč. žen. roč. del! Naroča se v Učit. tiskarni. Cena trdo vezan 16 Din. — Že zopet so razposlali na šote okrožnice za beračenje, in sicer za »Ruski dan« in za »Spomenik za zahvalnost Francoski«. — Še v poč tnicah ne dado miru učiteljem. Proti temu bo treba energično nastopiti ker presega že vse meje. Čudimo se, da se učiteljstvo skoraj nič ne oglaša v i stih, ampak rentači samo za »pečjo. — Ob otvoritvi nove splitske železnice. Na postaji Malovan ie čakala slovesne vlake množica kmetov. Velik, mi-šičav dalmatinsk' starec ie držal v roki zastavo in ie pozdravil »prvi vlak ta-i ko-le: »Velemožna gospoda! Bodite tako dobri in me poslušajte. Mi tukaj potrebujemo šolo. Naša deca — okoli 150 — zahaja vsak dan v šolo 12 kJometrov daleč. Velemožna gospoda! Na mestu, kier danes stoii postaja, ie moj ded izkopal vodnjak, a inženirji so za zasuli in postavili na nie m kolodvor. Sedai nimamo niti vode.« Tudi drugod ie bilo slišati vzklike: »Dajte nam šol in vode.« To bo prvi problem teh svetu odprtih krajev. Razveseljivo je. da ljudstvo — to sicer starokopitno. a bistroumno in zdravo ljudstvo — zahteva šol in učiteljev! — Zakaj naj poseduje vsaka učna o«eba »Reč. katalog? Ker dobi v njem vsa potrebna navodila in pojasnila, ki jih rabi skoro dnevno! Cena trdo vezan 16 Din. Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. — Učiteljica na šestrazredni osnovni šoli ob železnic; v lenem kraju želi menjati s gdč. tovarišico tudi na manj razredni šoli ob železnici. — Dopise je poslati upravništvu »Učiteljskega Tovariša« ood šifro: »Menjava službe«. — Uč'teljstvo in gasilna društva. Na zadnjem sestanku mariborske gasilne župe je priprosti gasilec izvajal približno sledeče: Velike važnost' so gasilna društva. To ve vsakdo, le naša inteligenca se s to mislijo ne more sprijazniti. Od strani gleda gasilna društva n ne mara pristopiti, ker vidi v njih zbrane le kmete. Mi rabimo inteligenco v svoji sredini in smo ponosni, ako ona z nami deluje; zato vabimo zlasti podeželsko učiteljstvo. da stopi v naš krog. Navzočega tovariša nadučitelja oa prosimo, da dela v tem smislu propagando med svojimi tovariši. — Tovariši, ostra ie ta izjava, toda za nekatere kraje tudi resn'čna. Poznam sicer tovariše, ki že sedai marljivo delujejo v gasilnih društvih, poznam tudi tovariše, k; so vsled vsestranskega iz-venlšolskega delovan/a tako zaposleni, da si ne upaio prevzeti še tega bremena, da bi se jim ne očitalo polovično delo vsled pomanjkanja časa; poznam oa tudi kraje, kjer sicer deluie szaslno društvo, a učiteljstvo n e deluje. In te zadene gornji očitek v polni meri. To so tovariši. ki ne poznajo velikega pomena s t i-kov z liudstvom. ki ne vedo. da so ravno ti stiki porok za uspešno delovanje v šoli in zunai šole. Zato oa teh stikov ne le ne iščejo, temveč jih celo zametujejo, kjer se jim nudijo. Ne le bralna društva, čitalnice. Sokol lovska in planinska društva rabijo našo pomoč, tudi gasilna društva s svojo vzvišeno idejo so vredna, da iih podpiramo. Potrebni smo jim, da jim pomagamo voditi društvene posle, da dvigamo društveni ugled ter da več-kr&t reprezentujemo društvo na zunaj. Važen bo tvoi nasvet pri društvenih in delegatnih zborovanjih in ako izven šolskega Časa ponudiš svojo pomoč v slučaju požara, ti ne bode škodovalo. Organizacija slovenskega gasilstva je danes na pravi poti. Organizira se po Oblastih in.»po pokrajinah v Jugoslovansko gasilsko zvezo Danes šteje Slovenija okrog 460 gasilnih društev. Hrvatska manj. Srbija- pa menda tri. Ta organizacja pa se mora še boli razplesti in v veliki meri ji k temu mora pomagati naše učiteljstvo. Prevzvišena ie ideia gasilstva da bi ji ne stalo slovensko učiteljstvo ob strani. Ven med ljudstvo! Učitelj, ki izmed svojih sten ne pride na dan. malo koristi našemu stanu. In težek bo nekdaj zagovor učitelja(ice), ki ga zadene ljudski glas:Kot tuiec ie prišel in kot tujec ie zopet odšel. — Kaj vsebuje »Roč. katalog«? Koledar za leto 1925/26. dalje: L Rodopis vladarske hiše. II. Državni prazniki in obletnice. III. Srezi v Sloveniji. IV. Vstop v drž. službo z obrazcem za prošnjo in navodilom, kako je treba prošnjo opremiti. V. Nastop službe. VI. Prejemki učiteljstva II. in III. kategorije s tabelami in pojasnili, iz katerih je razvidna plača v vsakem posameznem službenem letu in koliko znaša plača na mesec za samce in poročene učitelje osn. meščanskih šol. VII. Služ. bena doba in napredovanje. VIII. a) Stalnost v službi in b) Stalnost na mestu z obrazci za prošnje. IX. Povišice sploh, a) Kedaj moraš prositi za povišico osn. in položajne plače in stanarine? b) Kako izpolniš obrazec prošnje? c) Kaj priklopiš prošnji? d) Kako izpolniš uverenje o službeni dobi. X. Draginiske doklade aktivnih učiteljev(ic) II. in III. kat. s tabelami in pojasnili. XI. Drag. doklade upokojencev vseh vrst (K — Din — s polno in nepolno službeno dobo) s tabelami in pojasnili. XII. Znižane vožnje. XIII. Vojaška služba in učiteljstvo. XIV. Upokojitev sploh. XV. Odmera pokojnine z obrazcem za prošnjo in navodilo. XVI Užitki po umrlih učiteljih sploh. Odmera rodbinske pokojnine z navodi- lom in obrazcem. XVII. Selilni stroški. XVIII. Davki. XIX. Takse. XX. Pregled šol. učiteljstva in učencev v državi sploh in v % z ozirom na prebivalstvo in površino posameznih oblasti. »Ročni zapisnik za razrednega učitelja« in »Roč. zapisnik« za posamezne predmete. Za mešč. šolske učitelje vsebuje »Roč.. katalog le Roč. zapisnik za posamezne predmete za 200 učencev. — 30-letnico slave maturanti mariborskega učiteljišča iz leta 1895, kakor prvotno določeno dne 8. avgusta t. 1. v Mariboru, ker so se tudi ptujski tovariši odločili za Maribor. Dobrodošle so soproge, dobrodošli tudi drugi tovariši! Zunanji tovariši se pripeljejo v Maribor z dopoldanskim vlakom. Sestanek po prihodu vlaka v gostilni Žemljic, kjer se določi vzpored. Tozadevne predloge sprejema Ivan Klemenčič. Maribor, Vrazova ulica 6. — DOLŽNIKE NA NAROČNINI »ZVONČKA« prosimo in opozarjamo, da store točno do določenega roka napram upravi »Zvončka« svojo dolžnost, da ne bo nepotrebnih presenečenj in stroškov. Vsa dolžna naročnina mora biti tekom avgusta (vsaj do 15. t. m.) brezpogojno poravnana Brez zamere! — Šola v Stični je v prošlem šolskem letu nabrala: za »Dinarski dan« Jugoslov. Matice 54.50 Din. za spomenik »Francoskega dne« 96.70 Din. za knjiž. tombolo Jugoslov. Matice 270 Din. za pirhe Jugoslovenski Matici 157.25 Din, Podmladku »Rdečega križa« 75.40 Din, društvu za čuvanje narodnega zdravja 140 Din, ligi proti tuberkulozi 8 Din. za narodno prosvečivanje 20 Din. Skupaj 821.85 Din. — »Zvonček« letnik 1925./26. Okrožnice z navodili za nabiranje naročnikov »Zvončka« smo te dni razposlali vsem lanskim nabiralcem in jih prosimo, da se točno po teh navodilih ravnajo. Vabimo oa tudi druge tovarišice in tovariše v krog prijateljev in agitatorjev za naš mladinski list ter iih iskreno prosimo, naj posvete čim v»eč časa agitacij; za »Zvonček«. Upravnik. — t Karel Čeh. Dne 16. julija 1925 ie umrl v Mariboru po dolgi, mučni bolezni tov. Karel Čeh, upokojeni nadučitelj v Sv. Emi pri Pristavi in hišni posestnik v Krčevini. Po dovršenih študijah v Mariboru ie nastopil leta 1885. učiteljsko mesto pri Sv. Trojici v Slov. goricah, kjer je služboval 20 let. Leta 1905. se je preselil kot nadučitelj k Sv. Emi pri Pristavi, od koder je šel 1922. leta v zasluženi pOkoj. Rajni je bil vesten in jako priljubljen učiteli ter blag in odkritosrčen tovariš, skrben oče in ljub soorog. Bil je tudi 20. let tajnik Št. Lenartskega učiteljskega društva. Zapustil je blago ženo in dva sinova. Pogreb je bil 18. julija 1925 ob mnogobrojni udeležbi tovarišev upokojencev in drugega občinstva Žal, da se aktivni tovariši (razun 3) niso pogreba udeležili, kljub temu. da ie bil v Mariborskem učiteljskem društvu soglasno sprejet predlog g. tovariša J. Kopica, da se naj aktivni učitelji korporativnio udeležujejo oogreba upokojencev. Naj mu bo domača žemljica lahka! Imenovanja in napredovanja. —i Učiteljska imenovanja v mariborski oblasti. Po čl. 71. urad. zakona so imenovani: V Celju na deški meščanski soli za stalnega učitelja Fran Cilenšek. V Mariboru na II. dekliški meščanski šoli za stalno učiteljico Marija Stravsova. V Slovenjgradcu za stalnega učitelja meščanske šole Karel So vre; istotam za stalno učiteljico Regina Gobec. V Šoštanju za stalno učiteljico meščanske šole Pavla Miklavec. V Mariboru za stalnega sreskega pomožnega učitelja Fran Bra-tož. V Hočah za stalnega šolskega upravitelja Anton Muš'č. V Prevaljah za stalnega šolskega upravitelja Karel Dobr-šek. V Šoštanju za stalno učiteljico Mila Skala-Borštner. V Mozirju za stalno učiteljico Pavla Bergant-Pestotnik. V Ormožu za stalnega učitelja Rihart Papst; istotam za stalno učitel.i:co Ida Rajšp-Stoček; istotam za stalno učiteljico Marija Papst-Majcen. V Ptuju za stalnega učitelja Martin Šterk; istotam za stalno učiteljico Marija Šterk-Jurca. V Dolnji Lendavi za stalnega učitelja Ivan Czepa. V Lipi za stalnega šolskega upravitelja Janko Ozmec. V Mariboru za stalno učiteljico na I. ženski meščanski šoli Milica Jugova; za stalno učiteljico II. dekliške meščanske šole Marija Lorberjeva; v Ormožu za stalno učiteljico na meščanski šoli Olga Lorbarjeva; v Ptuju za stalnega učitelja na meščanski šoli Janko Pertot; pri Sv,. Jurju ob Pesnici za stalnega učitelja Štefan Blažič: pri Sv. Martinu pri Vurbergu za stalnega učitelja Anton Lazar; v Selnici ob Dravi za stalno učiteljico Marijo Fabijanovo; za stalno učiteljico istotam Mariio Filipičevo; v Hočah za stalno učiteljico Marijo Mušič-Blažičevo; v Pod Velki za stalnega upravitelja Drago Rustja; v Poljčanah za stalnega učitelja Ivan Kovič; v Rušah za stalnega učitelja Jernej Čemko; v Gu-štanju za stalnega učitelja .loško Zega; v Marenbergu za stalno učiteljico Pavlo Frassovo; v Št. Ilju pod Turjakom za stalno učiteljico Antonijo Artelovo; v To-polšici za stalnega upravitelja Alojzij Menhart; v Novi Štifti za stalnega upravitelja Igo Hauptman; v Celju za stalnega učitelja deške" osnovne šole Viktor Kovač; v Št. Juriju pri Celju za stalno učiteljico Marijo Zdclškovo; v Ljubečni za stalnega upravitelja Ernest Tirana; za stalno učiteljico istotam Franjo Tiran-Kroiličevo; v Loki pri Žusmu za stalno učiteljico Jakobino Peihatjevo; v Pristavi za stalnega upravitelja Avgust Schon-weter; v Rogatcu za stalno učiteljico Cilko Cvetkovo; pri Sv. Roku ob Sotli za stalnega upravitelja Zdravko Šoto-šek; pri Sv. Barbari v Halozah za stalnega upravitelja Janko Fabič; za sialno učiteljico istotam Zinko Všsenjakovo; na Bregu pri Ptuju za stalnega učitelja Alfonz Mazlu; v Cirkovcih za stalnega učitelja Ivan Križaj; v Št. Janžu za stalnega upravitelja Fran Jarc; Dri Sv. Lenartu ob Veliki Nedelji za stalnega učitelja Milan Megla; za stalno učiteljico istotam Ilko Kosijevo; pri Sv. Marku niže Ptuja za stalno učiteljico Emo Janežios-vo; za stalno učiteljico Blanko Belšak; v Ptuju za sta1"" učiteljico ženske osn. šole Štefko Jeršc-tovo; v Središču za stalno učiteljico Ando Vitfori-Lemano-vo; v Cvenu za stalnega upravitelja Matej Vuderl; v Mietsdorfu za stalno učiteljico Alojzijo Rusovo; v Veržeju za stalno učiteljico Rozo Pavličevo; v Ge-derovcih za stalno učiteljico Angelo Ru-sanov-Kallatovo; v Gerlincih za stalno učiteljico Heleno Čučkovo; v Kruplivni-ku za stalnega upravitelja Janko Droč; za stalno učiteljico istotam Hortenzijo Droč-Vugovc; v Moštjancih za stalnega upravitelia Bernard Klanšček; v Murski Soboti za stalno učiteljico Emo Lapajne-Andrejčičevo; v Velikih Dolencih za stalnega upravitelja Fran Venta; v Beltincih za stalno učiteljico Emilijo Ažmano-vo; v Dolnji Lendavi za stalnega upravitelja Josip Birsa; v Dolgi vasi za stalno učiteljico Julko Zaunfuchs; v Pete-šovcih za stalno učiteljico Terezijo Ta-najevo. — Ne odlašajte s prijavami za Subo-tico in prijavite se takoj radi prenočišč! Učiteljski pravnik. —§ Vštetje vojaške službene dobe važen odlok ministrstva. Veliki župan ljubljanske oblasti (prosvetni oddelek) v Ljubljani. Čast mi je izvestiti, da Min. Prosvete ne more ugoditi prošnji V. E. v B„ da se mu vračuna v službeno dobo čas. ki ga ie po zrelostnem učiteljskem izpitu odslužil kot vojak v bivši avstrijski vojski, in to iz sledečih razlogov: Po čl. 282. finančnega zakona za 1. 1922.123, se vsem visokošolcem. srednješolskim in ostalim borcem v Srbiji in Črni gori. kakor tudi uradnikom-d ob ro-voljcem iz novih pokrajin, ki dobe zva-nje s pravioo do penzije, doba prebita v vojni — po odštetju kadrskega roka — dvojno uračunava v dobo ukazne službe in za penzijo. Ker prosilec ni bil dobro-voljec, se ne more poslužiti tega člena. Kakor je 'iz priloženega Uverjenia razvidno, ie bil prvič 3. novembra 1919; tedaj je pravilno razvrščen in se mu ne more popraviti Rešenje. Dekret Dvorske komore od 2. novembra 1832, Br. 47.388 kakor tudi zakon o vojaški oskrbi osobja c. in kr. vojske c. in kr. vojne mornarice in c. kr. domobranstva od 27. decembra 1875, L. d. Z. br. 158, ki v § 8. našteva, katera vojaška doba se uračunava pri odmerjanju penzije; te odredbe, na katere se prosilec opira, pa so veljale le z® avstrijske državne uradnike, a ne tudi za učitelje osnovnih šol. ki so postali državni uradniki z vsemi pravicami istih šele ko ie stopil v veljavo zakon od 31. julija 1923. — Proti tej odločbi ima prosilec pravico pritožbe na Državni Savet v roku 30 dni po priobči tvi. —§ Razsodba državnega sveta glede 15% pri 32. si. letu za penzijo. Državni svet v Beogradu ie v svoji seji dne 11. aprila 1925 razsodil, da se računa 15-odstotni povišek v pokojnino -vsem učnim osebam osnovnih šol, ko izpolnijo 32-letno službeno