PRIMORSKI D N EYNIK l"™=
GLASELO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto Vlil. . Stev. 7 (2003)
Poštnina plačana v gotovim Spedizione tn abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 8. januarja 1952
Cena 20 lir
Jalovo
kominformovskih
špekulantov
Z včerajšnjimi kričečimi na-in člank\ je tržaško ko-minformovsko glasilo ponovno Potenciralo svojo hajko okrog toko imenovanega ispatrimonio del pairtito«, a pod pretvezo nabiralne akcije za trimilijon-kavcijo, ki jo mora polo. žiti na sodišču., da bi komin-farmovski poglavarji lahko nadaljevali s pravdo proti Založništvu tržaškega tiska tudi Pned prizivnim sodiščem, potem ko so jo po dolgih treh ktjft izgubili pred civilnim so diščem prve stopnje. Izrazo-siovje, ki ga komlnformovski tlsk pn tem ul>0rablja je vsem Tržačanom že dobro znano. P°na,vijajo se izrazi kot ecric-ea di Belgrado«, emaestri nella trujja politica«, ednganno«, »a. C/enti deli a banda di Belgrado e di Lubiana«, etitofascisti« itd. itd Vse to pa njihovo »De-k>» vestno prevaja z beseda-fd »tatom«, akPimlnalci« itd.
našem dnevniku smo že takrat' ko je na poziv komin-l°rmovskih poglavarjev trža-sk>a policija trikrat obkolila Poslopje v VI. Montecchi in p°tem ko so se pojavili z c-Wastvenimi organi posebni °d-P°«lanct teh pog a var jev, po. vedali' aa g.re za tipično škva• ratično akcijo, ki je bila na k® Podobna tistim, ki so jih T°čenjale fašistične škvadre p.° Prta svetovni vojni proti s°renskim ustanovam. Obšir-n° smo tedaj tudi obrazložili v našem dnevniku, čigava je ttavba v Ul. Montechhi, čiga-Vaie tiskarna itd. itd. Čeprav težko, je mcralo sodišče, ki je “O postavilo vse imetje pod sekvester, priznati — lastnino edinemu pravemu lastniku, pri em,er	š{0 kominformčv-
skim pog'avarjem tako zelo na r°k°. da }im je omogočilo voditi pravdo proti položitvi ml-zernih’ 250.000 lir kavcije.
Ponavljamo:	k-minfcrmov-
glavarji vedo zelo dobro, da bodo pravdo izgubili tudi pr i— l c Umi sodiščem. Toda oni bi hoteli z nadaljevanjem pravde izkoristiti v svoje umazane politične špku-lantske svrhe dejs‘w>, da je v Trstu še mnogo šovi"Is ičn h in fašističnih ostankov, ki sovražijo v Trstu vse, kar je slovenskega, ki iz dna du e sovražijo vse, kar je jugoslovanskega ali kakor pravijo, kar je «titovskega«.
Vidali in njegov štab se zelo dobro zavedajo, da ti šovinisti in fašističi iz. dneva v dan snujejo načrte za maščevanje nad tistimi, katere so četrt stoletja za-irali in ki so težk.h in krvavih borbah *c šovin ste m fašiste porasli. Kcminjormovski štab se zaveda, da bi tem šov.nistom in fašistom, prišla prav tudi naj-^nanjša akcija, ki bi to fašslič-|J° žejo po maščevanju vsaj dflno potolažila.
Zato včerajšnji elL LAVO-KATOre,,. kliče na nENOT-«OST V BORBI PROTI TI-TlZldUn. Njegova parola je: „*UNIRS1 CONTRO IL Tl-
rjSiWOl»
pod tem geslom pa beremo:
. "Naj se zato v toku te bit-Ustanovi č.m širša fronta, J'®! se združijo vsi demokrati, si meščani, vsi delavci, da bi ^k dal svoj prispevek ne ®‘ede na politično prepriča-da bi zajezil titovsko in-da bi še	enkrat	potr-
'H da	v Trstu	titizem	nima
urzavl-ja.iske pravice«.
•Pravd « nrot; tit’ ir. n.j no *r:r>Je vpr?4-nje ne.e (konrn-1"tii6v*ke seveda) partije...«. Ud.
Seveda ni prvič, da poziva idaii na enotno protititovsko ’ronto	To se je	-er d: o	z	več-
;r<lt in	to je tudi v liniji	kom-
jMormovske rimske k munde, ! na čelu z Longom denarno Pt>dpira celd odkrite neofašl-ffe kakršna sta Stanis Ruinas ” Lotijo DeTAmico okrog 'koimenovnne sleven fašistične s. .	,, «1
NAZlONAtE«. Tržaško cminformovsko vodstvo je t-Ptolo že pri tem pozivanju Prat, med fašisti tudi uspeha: čel« t,seh se je njihovemu ^jnemu uprotitttovskemu po-**uu« cdmalo fašistično iredentistično glasilo «Udružen;a ^cne-la G m la Da'mazia«. ki ,:,‘oja vsak teden pod Imenom •£>i/e;-a Adriatica«. Toda k m-*hformistom je to očitno pre-. ®1o. Sedaj so našli nov po-}'od v sprotitilovski pravdi«, bi dali tej svoji fahstično-keminformistiini akciji novo *konkretno« podlago. Pri tem računajo prav z mašievalni-željami in s p r'vzgojen m Pretijugcsiopan'k m sov rcš Ju°r» vseh por "tenih bivših mšlstovikih veličin, ki jih se-“a3 odevajo pod ak'. va e j e pridevnike; edem krati» itd-ato crcvorijo ,, spojem pozivu 0 tistih, ki naj se združijo U
njihovi frema «NE GLEDE NA POLITIČNO PRIPADNOST».
Besede «DALMAZ1A» in vVENEZIA GlULIAi) v odzivih tistih, kj so se prvi pri-, ključili v njegovo fronto, povedo Pač dovolj jasno, kakšna je ta «fronta». in uničenje našega dnevnika, ki je edini slovenski dnevnik na Tržaškem ozemlju, ni na zadnjem mestu med cilji te «fronte» v znaku teh dveh imen.
Toda motijo se kominfcrr-movski modrijani v Trstu in v Rimu s svojimi ejulijskimi» in ((dalmatinskimi« pristaši vred! v vaši težki stoletni borbi za svoj narodnostni obstoj smo vajeni vsakršnih kovglo. meratov. ki so bili mnogokrat mnogo manj na papiriu kot je tista, ki jo ustvarja s propadlimi maščevanja željnimi faši-stovsklmi veličinami tržaški kcmln.ormizem. Nobena izmed teh front ni uspela in tudi ta, najnovejša, ne bo!
Zato je tudi najnovejše pogrevanje gesla o nun fronte ampic» kominformovskih špekulantov — jalovo
HOV RAZNARODOVALNI UKEEP ITALIJANSKIH OBLASTI PROTI SLOVENCEM
Slovenska osnovna šola v Krminii ■ ukinjena
S tem je odpravljen še zadnji razred slovenske šole, kar je poleg dosedanjih ukrepov nov dokaz za načrtno oviranje slovenskega šolstva
Nepopustljivost severnih
pri pogajanjih v Pan Mun Jomu
KKMIN, 7. — Nov krivičen ukrep italijanske občinske uprave se Je zgodil danes proti goričkim Slovencem: v Krminu na zapadnem robu slovenskega narodnostnega ozemlja, je občinska uprava zaprla še zadnji razred slovenske osnovne šole z jaiovim izgovorom, da je za slovenske otroke iz Krmina šola v pet kilometrov oddaljeni vasi Plešivo.
Ukrep je očitno naperjen načrtno na to, da bi se slovenskim otrokom iz mesta Krmina, kjer živi skoro tisoč Slovencev, prav sredi zime č.m bolj onemogočilo obiskovanje slovenske šole v njihovem materinem jeziku in se jih s tem prisililo na obiskovanje italijanske šole. kajti komaj je minulo eno leto od ukinitve enega razreda ko-minske slovenske šole.
Takoj ko se je. izvedelo za u-kinitev slovenske šole v Krminu je odšel voditelj Demokratične fronte Slovencev v Italiji in pokrajinski svetovalec v soriškem pokrajinskem svetu Viljem Nanut k občinskemu tajniku v K,min. Tajnik je potr-
dil ukinitev šole in izjavil, da je šolo ukinil; občinska uprava. Pri tem se je izgovarjal, da v poslopju italijanske srednje šole v Krminu (slovenske srenje šole namreč ni) kjer je bil do sedaj še edini razred, ni prostora in da tudi drugod v Krminu niso mo-glj najti primernega prostora za slovensko šolo...! Tajnik je celo hinavsko izjavil, da «so mislili, da so napravili Slovencem uslugo, ker je največ slovenskih otrok v Plešlvem«, in so zato c prenesli« slovensko šolo v Plešivo. Izjavil je dalje, da bi lahko ostala slovenska Šola tudi v Krminu, «če b. bilo tam dovolj otrok«.
Tovariš Nanut pa je na to
odgovoril: «Ne vem. če bi bilo to pravilno merilo, ker imajo v nekaterih šolah na Gor škem In drugod nekateri razredi italijanskih šol ramo pet učencev. Zato smo mnenja, da je ta zadeva precej delikatna, posebno iz etr ičnih ozirov«.
Nato je tov. Nanut vprašal tajnika, koliko Slcvencev je v Krminu. Tajnik je poklical nekega uradnika in ta je izjavil, da je v krminski občini samo 332 Slovencev. Pripomniti mo-iama, da je samo v Pleši vem 170 Slovencev.
Do sedaj je bilo vpisanih na slovenski šoli v Krminu skupno 25 otrok. Poud"riti pa je treba, da bi slovensko šolo obiskovalo vsekakor več slovenskih otrok, če ne bi itelijanske oblasti izvajale pritiska in izdale znanega krvičnega ukaza, ki prepoveduie otrokom iz mešanih zakonov in otrokom op-
ZAHODNE DRŽAVE ODREKAJO NUJNOST periodičnim seslankomVarnosInega sveta
Mov načrt resolucije predložen političnemu odboru delegat dr. Aleš Bebler poudarja nujnost mirnega
PARIZ, 7 — Francija. Veli-ka Britanija, ZDA in Brazilija so danes predloži'« političnemu odboru OZN spieminjevalni predlog glade periodičnih sestankov Varnostnega sveta.
V predlogu sprejemajo nfče-
10 teh sestankov, vor.dar fe jim odreka nujnost, kaikor bi t'o hotel sovjetski načrt, ter ne omenja paragrafa, ki ukinja komisijo za skupne ukrepe, ter one. ga paragrafa, ki pred vi leva, naj bi c korejskem vprašanju rokjra,.-ljr.ii..ra. ootgaiatib se
st-nklh Varnostnega sveta.
Predlog, stirh držav pravi
dial;e. da bj s? morali ti sestanki sklicati vsa&ikrat. ko bi lahko koristno zmanjšali mednarodno napetost in prispeval; k rijateljskim odnosom med dr žavgmi v skladu s cilji in nače
11 listine Združenih narodov.
Ta predlog je bil predložen
nocoj po sestanku političnega ■dihora ih bodo o njem razpravljali jutri v okviru razpravljanja o ukrepih za skupno varnost.
Na današnji jutranji seji po /Učn-ga cdl.nra je prvj govoril kanadski delegat Garson, ki jv obrazložil novi predlog, ki so ga v soboto predložilo Kanada i;n d-set drugih držav članic komisije za skupim ukrepe.
Gars n je rredvsem pobija) utemeljitve Višinskega proti nro-gramv sHronih ukrepov. Poudaril jo, da ta program n' mg namena ustvariti v OZN
zavezništva enih držav proti drugim in da nima drugih sovražnikov razen vojne. Glede predloga, naj bi Varnostni svet razpravljal o korejskem vprašanju je Garson izjavil, da ni potrebno tega vprašanja pre datj Varnostnemu svetu, ker je že vključeno v dnevnem re du skupščine
Jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler je izjavil, da je ustvarjanje učinkovitih sredstev kolektivne var..o. ti prvo-vrsirsega pomsrn za zgra-itev trajnega miiu. Dalje je dejal, da bi pomanjkanje učinkovitih ukrepov kolektivi e varnosti preko OZN pomenilo znak slabosti in resen nedo:t~tek te svetovne crganiracije. Pri tem je poud Til da se pri gr’dnji siatsma kolektivne varnosti ne sme pozobiti na mesto, ki mora biti nrm njen0 delu Združenih drž’’v Pri utrjevanju miru.
Bebler je nato poudari) dve nalogi, ki si nikakor ne nas o-tujeta, ter dejal, da izvršitev ene ne more preprečiti izvršitve druce «Mj smo tu'-aj že večkrat sl-žali rene ija, ki je bilo bolj ali rmnj jop-o izraženo, da smo pred iilemo in da je potrebno izbiiatt med dvema omenj-nima nalovama. Takšro mnenje la’ ko objekt vro pomeni samo eno. a to je: da zani-r?mo oči pred sedanjimi n-pa-dalnimi težnjami, a takšno
mnenje je škodljivo in nevarno.
«Ce gledamo svet takš n, kakršen je, ce smo pripravljeni storiti vse, da bi obvarovali mir, moramo stori’i vse napore, da zajamčimo miu.o reševanje sporov in zmanjšenje mednarodne napetosti z miroljubnimi sre:'®’vi in da ustvarimo hkrati ovire, ki bedo preprečile pet nevarnim tež"jam, V tem primeru bosta ti dve nalogi kot dva dela iste splošne naloge — naloge Btupnitve nr-ru. z reševanjem ene teh dveh nalog bomo hkrati olajšali rešitev druge. Sistem učinkovite kolektivne varnosti bG olajš 1 izvršitev naše prve n" loge, t. j. min'e rešitve sporov, p epreči-tev tendenc, da.se zunmje politični cilji dosežejo s silo, bo koristno delovala na tiste, ki bi nameravali uporabiti silo. S tem bi bili orisiljeni, da bi poiskali miroljubna sredstva za reševanje sp-mih vpraš Tj med nHrnj in drugimi državami Skratka: mi menimo, da se obe nalogi dopolnjujeta in da si nista nasprotni«.
Pri tem je dr. A. Bebler rvr-gel teze sovjete'ega delegata Višinskega, ki 'je pred nekaj dnevj razlagal in tolmačil, kako sta si obe nalogi v pro‘isl v’u Končn,-, je Bebler iztevil. da je mnenia. rt. bo polit-čnj odvor snrejel predloženi P-črt resolucije z veliko večino.
Začclck uradnih razgni/orni/ m ud Churchillom in Trumanom
V petek se bodo v Wasbingtonu zadeli razgovori glavnih stanov ZDA. Anglije in Francije * Ponovno zniZanje zlatih in dolarskih rezerv na področju tunta Steriinga
gospodarskem
WASHiNGTON. 7. — Uradni razgovori med Trumanom *n Churchillom so se začeli danes zjutraj. Po dan.ašnj.m j tura-njem sestanku med Trumanom n Churchihom so izdali poročilo, ki pravi: «Med splošnim pregledom je bilo govora o gospodarskih vprašanjih, ki izhajajo iz nadaljevanja naporov za ubiambo svobodnega sveta. Ožji skupini sn bila poverjena nekatera posebna vprašanja, ki se aanašajo na proizvodnjo za obrambo, ki je še posebne važnosti za obe vladi; dalje so se izmenjala mnenja o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo organizacije atlantskega pakta«.
V ožji skupini so za ZDA Charles VVilson, ravnatelj urada 7,a obrambno proizvodnjo, za Veliko Britanijo pa Lord ClierweLl, • Churchillov osebni svetovalec in strokovnjak za atomska vprašanja.
Truman ir. Churchill sta Imenovala tudi angleško-ameriški odbor, ki naj prouči program dobav suiovln. Ustenov.lev tega odbora je bila potrebna med drugim zaradi povečane potrebe jekla v Veliki Britaniji, ter kositra In drugih surovin v ZDA. Ameriška vlada bo zasto. r-<mu po ravnatelju za gospodarsko mobilizacijo Wi)sonu, po upravniku organizacije za obrambo Fleishmanrtu in. držav, nem podtajniku za gospodarska vprašanja Wi!liardu Thor-pu. Po popoldanskem sestan-ku so izdali poročTo, ki pravi, da so govorili o raznih vojaških vprašanjih.
Verjetno je, da bo po prvem delu teh razgovorov, ki sp bodi, zaključil jutri zvečer, ustfl-novljenl drugj pos« bni organizmi, ki naj proučijo druga posebna vpraš-nia. Vsekakor imajo V wa'hingt'nskih urad nih krogih vtis, du se bodo v kratkem v dele konkretne posledice sedanjega sestanka n«
finančnem in področju.
V washingtonskih obveščenih krogih trdijo, da bo Churchill zahteval od ameriške vlade objavo skupile izjave, s katero naj se opozori Kitajska, da ZDA in njihovi zavezniki ne bodo dopustili nobenega napa. da v Južnovzhodni Aziji.
V petek pa se bodo v We-shingtonu začeli razgovori med francoskim, angleškim in ameriškim glavnim stanom in se bodo nanašali' na južnovzhodno Azijo. Obveščeni krogi poudarjajo: 1. d.a ne gre za nobeno politično konferenco, ker se je bodo udeležili samo vojaški predstavniki in ta konferenca ni noben znak kakršne koli bližnje krize; 2 tri vlade že več mesecev priznavajo potrebo tesnejš'h vojaških stikov in načelo tristranskega sestanka v tVashingtonu so sprejeli že v Rimu med zasedanjem atlantskega sveta. Zaradi tega nima ta sestanek nič opraviti z razgovori med Churchillom in Trumanom.
V vojaških krogih treh držav so zelo rezervirani glede dnevnega reda te konference. Vendar pa se domneva, da bodo v prvi vrsti govorih o informacijah.
V vvashingtonskih uradnih krogih ne prikrivajo, da je postala ta konferenca še bolj potrebna zaradi prem krnj kitajskih čet in zaradi nekaterih vojaških del v pokrajinah ki mejijo z Indckino in Burmo. Vendar pa poudarjajo v teh krogih, da ne bodo pri ws-shingtonskih razgovorih pripravili mbenega operacijskega načrta. Ne gre za to. da se tv stanovi medzavt zniški glavni stan z« Južnovzhodno Azijo, pač pa za izmenjavo irunrmacij tn za bolj elastično in naglo
Uporabo tehničnih sredstev.
Uradno javljajo, da so zlate in dolarske rezerve na področju funta šterlinga znašale 31. decembra 1951 2 milijardi i.n 335 m lijonov dolarjev. V primeri s 30. septembrom so se te rezerve zmanjšale za 234 milijonov. To je največji padec teh rezerv, kar jih je do sedaj bilo na področju šterlinga. V prejšnjem trimesečju so se te rezerve že zmanjšale za 598 milijonov dolarjev.
Angleški finančni minister Butler je na kratki tiskovni konferenci izjavil, da je bilo znižanje rezerv na področju šterlinga v zadnjih dveh mesecih tako, da bodo moralj razen znižanja uvoza za 350 milijonov šterlingov letno podvzeti druge ukrepe, da se sedanji položaj popravi.
Izjavil je, da bedo takoj začeli razgovore z ostalimi državami v okviru področja šter-Hnga. 15. januarja- se bo začela v Londonu konferenca finančnih ministrov angleškega imperija.
ttSedaj dokončujemo politiko, ki naj omogoči britanski jeklarski Industriji povečanje izvoza, kar bo pripomoglo k zmanjšanju našega primanjkljaja, ie» dtklal Butler in nadaljeval: «K° se bo konec meseca sestal parlament, bomo napovedal! noyo vrsto ukrepov, ki naj osredotočijo naše gospodarstvo na bistvene potrebe, predvsem za zvišanje izvoza. Dalje se bo prouč.l proračun, da pride do istih ciljev«.
Po mnenju nekaterih opazovalcev utrjuje britanskih go-spodurski položaj tezo zagovor-nikov vlade narodne enotnosti. Zato je možno, da bodo ob otvoritvi parlamenta laburistom ponudil koalicijo, toda z laburistične strani izjavljajo, da ne bo nihče sprejel take ponudbe.
- JugoNlovaiiNki reševanja sporov
Ekvadorski argentinski in 'raški delcga) so se izrekli za predlog enajstih držav. Iraški delegat je izjavil tudi, da je naklonjen sklicanju periodičnih sestankov Varnostnega sveta.
Pred popr idansko sejo s,o se sestali predstavniki enajstih držav. Kakor že (tnenjeno, se: zvečer prevozili popravljeno resolucijo.
Prv,i je r,3 popoldanski seji govcri) indijski delegat Sardar Malik._ kj je napovedal, da se im vz-iržai -Juvanja o rč^clt«-rij j enajstih; ker da tj predlagani ukrep; lahko povzročili novo nezaupanje, ki bi bilo škodljivo za pogajanja ra Koreji. Gjede sovjetskega predlo, ga si je Pridržal pravico, da po-znej? zavzame stališče.
Pakistanski delegat je napovedal, da bo podprl predlog enajstih in Prav tako sovjetski predlog za sklicanje varnostnega sveta.
Britanski _ delegat Selwy-n Llo.vd je obtežil Višinskega, du hoče sejati razdor mied člani atlantske skupnosti in z'asti msd Veliko Britanijo in Francijo. Llo.vd sv načelno ni izrekel piroti predlogu za period e ne sestanke, izrazil pa je dvom glede praktičnih učinkov teh sestankov v primeru, da bi Sovjetska zveza vnesla nanje istega duha. kakor m ‘e sedaj pokazal. Višinski, izključil je tudi možnost razpravljanja o Koreji v Varnostnem svetu.
Govoril j6 nato Višinski, ki je ponovno poudarjal, da bi mo. ral korejsko vprašanje prevzeti v roke Varnostni svet. Dodaj je da M morebitni sestanki Varnostnega sveta o Koreji predstavljali alternativo zg po-gata-nja v Pan Mun Jomu, Ki b,- ge morala nadaljevati med Sestanki Varnostnega sveta.
Govoril je že ameriški delegat Cohen, ki te izjavil, da se iru ne zdi d", bi morebitni pe riodičmi sestenki Varnostnega rvetg lahko ugodno vplivali n? sVetovnj mir. Dejal je, da je prepričan, da pogajanja o pre mirju na Koreji ne bedo imrii v-čje možne®1! usr-ha, če se bo o njih razpravljalo v Varnostnem svetu, kjer Sovjetske zveza razpolaga z vetom.
V posebnem političnem odboru so razpravljali o poročilu komisii« OZN za Palestino in o nemoči nalest,irskim beguncem. Turški, ameriški in fran-cc,-ki delegat. k:j predstavljajo tri države črnice posredovalne komisije, so predložili resolu -ijo. kt poziva prizadete vlade, nat se takoj skušajo snorazu met) za ureditev spornih vprašani. in r>oudarj=>, uP mora komisija kljub neuspehu, ostat: na razoclago strank, da jim pomaga dn sporazuma.
taretov zahajanj^ y slovensko šolo.
Kakor vidimo, so slovensko šolo v Slešivem odprli zato, da vržejo Slovence iz mesta Krmina in ne zato, ker je bila razen v Krminu potrebna slovenska šola tudi v plešiven. Plešivo je spadalo prej ped občino Medano, ki pa pripada sedaj Jugoslaviji. Sedaj pa spada Plešivo ped krminsko občino jn italijanske oblasti zatrjujejo, da ta kraj ni nobena frakcija. Na ta način bi hoteli opravičiti svoje ravnanje, češ da niso izgnali slovenske šole iz Krmina,. pač pa so Slovencem tam cd,prli novo šolo, ker je Plešivo pač v krminski občini in je rte priznajo kot »frakcijo«, t- j. kot posebno naselje ali vas na področju krmin-ske občine,
Slovenci na Goriškem tn v Benečiji proti temu najnovejie-mu krivičnemu ukrepu najodločneje protestiramo jn zahtevamo ne samo, da se «lo-vemka šola v Krminu takoj ponovno odpre, temveč da oblasti ne prepovedujejo več otrokom optantov in otrokom iz mešanih zakonov obiskovanja slovenskih šol. In končno 'tudi število otrok (ki je «majhno« prav zaradi teh raznarodovalnih prepovedi italijanskih oblasti) ne more biti vzrok, za zapiranje slovenske šole, kot ni mdjhno šteC- lo italijanskih licenčen vzrok za zapiranje italijanskih šol n. pr. v jugoslo-vanski coni Tržaškega ozemlja, kjer je n. pr. italijanska osnovna šola v vasi Baredi, ki jo obiskuje samo esem otrok, pn je kljub temu ljudska oblast ni zaprla in jo tudi ne namerava zamre ti. čevrav italijansko šovinistično časopisje kriči, da se Italijani v con/ B raznarbdu-iejo.
PAN MUN JOM, 7. — Na današnji seji pododbora za če.rto točko dnevnega rede kio-jski delegati aiova odločn0 odklonili zavezniški predlog o izmenjavi vojnih ujetnikov in civilistov. Ob zaključku seje je admiral Lifoby izjavil: «Kitajci so znova napravili opazke glede našega predloga ter tako znova zaigrali isto ploščo. Mnenja sem, d>a skuiajo pridobiti na času«. Nadalje je dejal, da pododbor nadaljuje preučevanje «za ali proti« zavezniškemu predlogu, vendar brez vsakega uspeha.
Na seji pododbora za tretjo točko je generala Hsieh Fang odločno izjavil, da poveljstvo OZN s svojimi predlogi kaže, da «ne namerava resno nadaljevati s proučevanjem tretje točke«. Po be?edah glasnika OZN generala •Nuckolsa niso general Hsieh. polkovnik Cang in njihov tolmač pokazali med razgovori, kj so trajali skoraj dve uri, nobenega zanimanja. Tolmač se je često smejal, skratka: «današnja seja ni bila nič drugega kot ponovitev prejšnjih vprašanj in odgovorov«.
Neredi v Izraelu
JERUZALEM. 7. - Danes popoldne bi v jeruzalemskem parlamentu kmalu prišlo do splošnega pretepa. Belgiji je ministrskega predsednika Bena Guricna ozmerjal z lumpom. Predsednik skupščin« je od Bei-ging zahteval opreč er te, vendar zaman Vsa opozicija je te da; vstala. Samo predsednikova odločnost', kj je zahteval prekinitev seje, je preprečila hu»a ccsledice. Beigin je zapustil parlament in se prikl‘uči' manifestantom v bl!žinj parla. ni en ta. Maniiestanti so s kamenem v parlamentu razbili številna stekla.
Posebna parlamentarna seja =e trenutno peča z vprašanjem Brigitia in o možnost,- nadalje vanja parlamentarne seje. Medtem poročajo, da je rred parlamentom prišlo do novih nere dov med podporniki Heroutha in Mapa n c na eni strani ter policijo n-a druei strani.
Po poročilu jeruzalemskega policijskega poveljnika je bilo zaradi neredov ranjenih 200 civilistov in 70 pol'clješčih agentov. Zdi se, da je število ra-r.jencev veliko večje, ker so se zatekli tud' k privaterm zdrav ■likom. Policijski oddelki sc vzpostavili red.
EISENHOVVERJEVE IZJAVE
o kaididaturi za predsednika ZDA
Senalor Taft izjavlja, da Eisenhower ni in ne ho kandidat republikanske stranke
W ASHINGTON, 7. — Senator Hetnry Cabot Lodge ml. je snoči naznanil, da je zahteval od vlade države New H.-vmpshire, naj postavi generala Eisenhovverja na listo kandidatov za predsedniške volitve, o katerih bo odločalo ljudstvo te države pri primarnih volitvah predsedniških kandidatov 11. marca t. 1. Generala Eisenhowerja naj postavijo na Isto republikanskih kandidatov, ker mu je baje general Eisenhovver sam potrdil, da se ima zp pripadnika republikanske stranke.
Danes pa je general Lanham. voditelj informacijskega urada organizacije atlantskega paleta sporočil tisku izjavo generala E!ssnhowerja, ki pravi nied drugim: «Včerajšnja izjava, ki jo je podal senator Lodge, točno odraža v velikih obrisih moje politično prepričanje. Lodge ima z druge strani prav, ko izjavlja, da ne bom skušal biti določen za kako politično mesto. Moje prepričanje gledj. tega utrjuje značaj in važnost naloge, ki mi je bila poverjena pred enim letom«.
Dalje je general Eisenhovver izjavil: »V nobeni okoliščini ne bom zahteval, da bi me odstranili s tega mojega mesta, zato da bi si skuša) pridobiti politični položaj, in ne bom sodeloval pri delovanju političnih kongresov ali drugih sestankov, ki si zadajajo isto nalogo, kar se mene tiče.
Razume se, da r>i nobenega dvoma o pravici ameriških državljanov, da ie dalje uresničujejo svoja skupna prepričanja. Razumem, da se senator Lodge in njegovi prijatelji pripravljajo na izvajanje te pravice, ko se trudijo, da mi v julij poverijo nalogo ki bi šla preko mojih sedanjih odgovornosti.
Vendar p« v pomanjkanju jasnega povabila, naj bi prevzel politično mesto, bom še dalje posvečal vso svojo pozorne 5t n vse svoje moči izvrševanju r.ploge, ki mi je bila poverjena«.
General Lanham je nato izjavil, da nima Eisenhower namena podati drugih izjav o tem.
V republikanski stranki je sedaj borb,a jasno oprpdeljena. Na eni Stranj senator Taft, na drugi general Eisenhovver. ker bi se ostala dva kandidata, Stassen in Wraren. umgkri|a v korist Eisenhowerja, Predvidevajo. da bo borba m "d Taftom in Eisen-hmverjem ostra in sedaj ge pričakuje Trumanova odloč'tev glede demokratske stranke. Senator Tpft je danes izjavil: «Eiser,hovver ni in ne bo kanriteat. tudi če bo Dri stal, da reflektira na krndidefuro«. Senator Taft. ki je ž° sporočil, da ima n,amen kandidirati za republikansko stranko je dodal: »Odločil sem se ze to upe>-števajoč. da bodo lahko tudi drugi kandidati in med niimi general Eisenhower» V političnih krogih «o mnenja, da bi se možnosti T-fl.a. da bo imeno van za kandidata, zmanjšale, če bi Eisenhnwer perdložil svojo kandidaturo.
Italijanski šovinistični novinarji se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je Jugoslovanska vojska tako mnogo prispevala k zlomu italijanske fašistične armade in nag.ula okupatorje iz svoje zemlje. Se bolj jih boli, da so ra zorodevale septembra 1943 italijanske oddelke celd jugoslovanske žene in otroci. Najbclj grenek spomin pa je zanje osvoboditev Trsta po Jugoslovanski vojski. Tega nikakor ne morejo požreti.
Temu se ne čudimo. Saj ®o sedanji stajejši novinarji v uredništvih fašističnih listov napovedovali zmage fašist č ih vojska., mlajši sinčki italijanskih bvržujev pa so tedaj vsi polizani in odišavljeni izcajrli kot rezervni oficiički v fašistični vojski s terorjem nad jugoslovanskim ljudstvom, svojo «kulturo«. No. zato tudi razumemo ves njihov sedanji strup, vso njihovo zav st in jezo, ko slišijo, da debiva Jugoslovanska ljudska vojska cd ZDA tudi težko orožje. On: namreč dobro vedo, da pomeni to orožje v rokah te vojske najboljše jamstvo, da se med raznimi pohlepi tudi njihovi pohlepi po naši zemlji ne bodo uresničili, kakor se niso uresničili niti tedaj, ko so se tnrtiz h oboroževali tako, da so fašist.m trgali orožje iz rok.
Ker si ti razočarani ((bojevniki« ne morejo drugače pomagati, izlivajo stroj žolč in govno na papir, ki vse prenese in za kar ni potrebno nobeno posebno junaštvo. Tako sina brali tak izliv v nedelj kem videmskem uMessaggen v, čigar ravnatelj je za časa zloglasne «Ljubljanske pokrajine« vodil tiskovni urad v Ljubljani. Ta list se je nekoliko pozno spomnil na odgovor, ki, ga je dal maršal Tito v svojem govoru ob 10. oblet-i-ci ustanovitev Jugoslovanske ljudske vojske dopisniku «Manchester Guardiana«, ter je objavil pod naslovom ((TITO RODOMONTE« članek, ki ga zmorejo le najbolj zagrizeni fašisti.
List se najprej spotika ob izjavo maršala Tita. da bi mogla v primeru vojne Jugoslo-var^ca ljudska vojska rediti velike vojaške operacije ter se odločno upirati front Inemu napadu. Najbolj Pa ga boli Titova izjava, v kateri navaja v potrdilo svojih besed vel ki pohod skozi Istro in prodor v Trst. ter nadaljuje:
«Na deeettisoče je ljudi v Trstu, ki so «videli« to vojsko in se še živo spominjajo njene karikature. Ciganske kolone enih partizanov so dajale vtis malovredne _a ko-j kega cirkusa Uniforme vseh vrst, orožje vaeh tioov, razd"a^rna tn namet?na oprema, tupriam neuporcbna brzostrelka, številne medene kolajne, tols'oro"e bolničarke z nosili na ramah, vse to je hodilo v gosjem re u. Da so kazali pot ertm, ki so jim sledili, so odvrali telefonsko žico. Sleddla jim je komora, res vredno tega prizora: mršava kljuseta in vol i, ki so vtekli za seboj razbHe vozove. Sest ali sedem lahkih t"r]pv italijanske voj=»ke v obup em stanju je da'a!o evropski videz temu balkanskemu skrpucalu, ki te za pušč - lo za sebo j v-l smr«du po hlevu. To je bila v-xka »velikega pohoda na Trst«.
Udoben oohod za Nemci, ki so se umikali v skla'’u z d-g--1 voti med angloameriškim po-v'1'stvom in generatem. Wrlf-fom.
V takem tonu se nadaljuje ta popi-!, -k; aa s-veda k~nxu-jejo s trditvijo. <■’« bi bilo «c-sminilno doti taki vojski težko
orožje in da bi morala le italijanska vojsk a na «Julijskih Alpah cd Mangrta do Snežni-ka Meniti zapad pred ruskim napadom«.
Bes in srd nad porazom fašistov v Jugoslaviji in nad osvoboditvijo Trsta vejeta i; teh podlih besed. K temu so dodali še eno laž; da so se Nemci tod umikali brez boja, ter so namenoma izjmsiili besede maršala T,ta, ki je dejal, da je IV. armada napravila blislcovit prodor od Knina o Dalmaciji ter s tanki in topovi, potem, ko je prehodila najtežji teren čez Liko, Gor: ki Kotor in Snežnik, v Istri na območju Reke zdrobila cel nemški korpus pod poveljstvom. generala Kueblerja.
Kako so se Nemci Kumikali«, nam tudi najbolje priča, da so jugoslovanske sile v težkih bojih blizu av.‘tr,jske meje uničile in zajele več kot 200.000 vojakov skuprnj z generalom ven Lehrom in njegovim štabom.
Za odišavljene gospodiče pri ((Mossaggeru« naj bi bilo dejstvo, da je Jugoslovanka vojska zasedla Trst slabo opremljena, dokaz njene ’šiuk-s.i, ne pa dok.z njene moči in sile, ki je tudi brez zadostne opreme in oborožitve zdrobila fašistični in nemški odpor ter gnala dobro oboro žene, oblečene in rejene fašiste prav da kraja naših narodnih meja.
Ni naš namen žaliti i-alijenske vojake. Toda kje je bila ta njihova slavm vojska, ko so N-mci septemora 1943 zasedali TrstI Kaj je storila nji. heva vojska kljub vsem- kanonom, tankem tn bleščečim u-nifermam? Ta vojska se ja razpršila in se hlastno preoblačila v civilno obleko, generali pa so jo zapustili in bežali, kasneje Pa z Nemci so-delovali kakor general Esp: *-to, ki je bil v Trstu zaradi ko. tdboraciorvizma tudi ob soigra na nad dvajset let ječe in ki sedaj svoboden govori na sestankih MSI o obnovi fašistične mistike in napadalnosti.
Tega so stari zakrknjeni fašisti in vsi poraženi go ob ud-ci, ki VOdijg prot.juflosicuan-sko tiskovno gonjo ne marajO spominjati, ker je to seveda pre sramotno in je spomin prežgoč. Ce pa hočejo ved ti, kaj sedi javno m .enju o nj boni «s ovni« faš st eni vojski, je dovolj, da pogledajo včerajš-n J, njim sondni »Gio. m le del Lune di«, ki omenja Ho/kirso-ve spomine «Wh;te House Pa-pers«, v katerih je ta dejal, da Stalin sidoh ni cenil italijanske vojske, njen zv znik Hitler pa, da je gojil do te vojske še večji prezir. C e j. m to ni dovolj, naj si ogledajo še spomine R. Cartiera, ki jih prav v teh dneh objavljamo na IV, strani našega lista
Jugoslcvanske vojske vse to blato in govno ne more umazati, Zato ne bi tega jodlega članka niti ne omenjali, ker vsi ti parfumirani bivši oji-Cirč’ i r.e sežejo jugos ovan-skim borcem moralno niti do gležnjev. Toda ta umaz ni ja žali vse naše ljudstvo u njegovih najglobljih čus‘vih in v ■njegovem čutu za pravlčn st tembolj, ker se je vre naše ljudstvo borilo, da bi bilo svobodno, re pa da bi ga nekega dne ta fa'i tična golazen, ki je ni dosegla pravična kazen, po-nrvn-i z-sramomla in zaorala ter, če bi mogla, zopet za rivala v ječe in strel,tria. Da pa se ne bo to zgodilo, nam je p-/( nadborjši porok v prav Ju-gcs’ovan<d-a ljudska armada, ki jo te teši'•tečni nobezdači tako sitras‘no sovražijo.
0D60V0R BORBE MessaggeraVenetu
Kako so elitno oboroženi fašisti dvigali roke in jecljali; cBuono partigianoU
PARIZ, 7. — Iz dobro obveščenih krosov Poročajo, da bodo sestanek tehnfkov za konferenco o evropski vokki, ki bi morala biti jutri v Parizu, preložili pa četrtek. Namen sestanka je podališati proutevanie načrta o evropski voiski in pripraviti dokumente ter iih nredlor-ti zunanjemu ministru Francite. Italije, Zahodne Nemčije in Beneluksa ob koncu tekočega meseca,
Padec francoske vlade
Narodna skupščina je že pri prvem glasovanju odrekla Plevenovi vladi zaupnico - Predsednik Auriol začel posvetovanja • Predvideva se dolga kriza
PARIZ, 7. — Francoska skup-1 svetovanja. V predsedništvu ščina je danes odrekla zaupnico' publike so kmalu potem pokrdi-
Plevenovi vladi. za vlaao je glasovalo 243 poslancev, proti pa 341 od skupnih 584.
Proti vladi so glasovali: 101 komunistični poslanec, J 06 socialistov, 120 degolistov in drugih skupin.
Takoj po objavi izida je Ple-ven skupno z vsemi svojimi ministri in tajniki zapustil dv rano. Po kratki seji vlade je Ple-ven odšel k preds-dniku republike skupno z ostaTmi člani vlade in podal os'avko.
Ko je zapustil Elizejsko paJa čo. je Plevcn izjavil novinarjem, da je preds-dniku p dal ostavko vi®ds in d« se mo zdi, da bo Auriol začel že nocoj po-
li, da bo Auriol začel posvetovanja nocoj ob 21.
Izredno zasedanje skupščine, kt sie je načelo 2, januarja, ie bilo torej zaključeno in jutri se bo skupščina sestala *na prvi seji svojega zasedrnja za leto 1952 ter bo izvolila . svo ega predsednika. Po mnenju številnih opazovrlcev bo t"žko rešiti sedanjo krizo. Ze se.ni;a Plevenova vlada se je v preteklem avgustu sestavila po zelo dolgj krizi.
V političnih krogih so mnenja, da bodo prsverivarja predsednika republike precej dolgu, preden bo dol č l .:ove-gu ministrskega predsednika.
Možno je, da najprej določi osebo, kj naj pri posameznih skupinah tipa teren.
Po sklepu socialistov, da glasujejo proti vladi, je še pred glasovanjem izg nilo vsako upanje na kompromis med posameznimi skupinami. Razen komunistov so krizo hoteli tudi degolisti, ki računajo, da jim bo uspelo priti v novo koalicijsko vlado; hoteli so krizo tudi sočialisti, kj piso nikoli zaupali raznim p<>budom Plevenove vlade ne samo o gospodarskih voraianjih, zaradi katerih je vlada danes padla, pač pa tud o raznih vpn šanjih m di rodne politike, kakor n. pr. gjede evropske skupnosti za pr mog in jeklo, glete evropske vojske in nemške oborožitve.
(Od našega dopisnika)
BEO- RAD. 7. — Videmski «Messaggero Venete« je dal v nedeljo zopet nov povod, da se po eni strani ponovno dokaže, kako del italijanskega tipka ne more prekinit) s svojo sovraži,« kampanjo preti Jugx> slaviji, po drugi stran) pa. da se lahko še nekaj oove o tisten. neslavnem razdobju italijanske zgodovine, kj ga je ustvarila njena italijanska fašistična vej ska med zadnjo svetovno v-ojno. Pri tem mislimo na udarne članke «Messaggera Veneta«, ki govor; v zani značilnem slovarju o Jugoslovanski vojski. Toda že nocojšnja «BORBA» piše, da vsebina takšnega pisanja kaži na neko podrobnost; «Kako je po pisanju tega lista kakor tudi po pisanju nekaterih drugih listov — kot «QUOTIDIANO» -neka «GOLa IN BOSA« ali «PISANO OBLEČENA« vojska, v kateri je bil kcm«ndni kadei «VOJASKO NEIZUCEN« tolkla. kamor kclj je prišla in k;i?r koli je našla elitne Mussolinijeve čete, obcrožen-e s sodobnim orožjem (kj je v rokah iugeriovanskih «NEIŽUCENIH» partizanov nekako sodobneje delovalo), ped komando ne sojno »PISMENIH«, temveč tudi akademsko izobraženih ofi cirjev — nižjih, višjih in gene ralov — ki so skupaj s svojo vojsko zelo klavrno izzivali posmeh, ko so po zločincih nad golorokim ljudstvon) z vzdignjenim; rokami skandirali pred jugoslovanskimi ediniica-rni; »BUONO PARTIGIANO!«
Borba« piše dalje, da se v protijugoslovanski propagandi posebej odlikuje del italijan.ke Sa reakcionarnega tista v Italiji in v Trstu, ki se nikakor ne more ponašati niti z najmanjšim upoštevanjem resnice, niti z ofočutfkom dobrega okusa, kakor tud; ne s posebno izbirčnostjo na polju svojega j .kar. ja. motivov za napade proti Jugo-s'avijj jn njmim narodom.
«Naj je bila kjer koli na sve t!u — piše ((Borba« — rečena r<e'-a neresnica el; neka samo voljn« in neosnovana sodba <’ Jugoslaviji, naj je kjer koli
nekdo naslovil kakršno ke-li kričanje na račun Jugoslavije ir» njmih ljudi, njene zgodovine, vlade alj česar koli drugega kar je njeno, se ta cel itali- ' jamskega tiska takoj pripravno vrže na delo in obdeluje neko neumnost ali sad sovraštva, neznanja fli pa — bolj poredko, ma- — neobveščenosti kogar koli. Taikšni so med drugimi ((Quatidian©» Katoliške akcije, v Vidmu pa «Msssaggero Venelo« — in njihov; {tonik) o Jugoslaviji so si zelo podobni. Razlika ie morda samo v za las večji neokusnosti in neuglaje-nosfj «Messaggera Veneta« pr; sicer enem in istem tragikomičnem na-cru za uresničenje ire-dMitističnih ciljev«.
«Borba» zskfiučuje:
»Ni dvema, da bo ta kampanja italijanskega tiska ostala Jalova in da ne bo mogla nikc. gar prepričati o nečem, kar jo ravno nasprotno stvemr.sti. la kampanja n? d>c©rma.ša pravilnemu razvoju odnosov, kar je v interesu obeh držev. temveč služi tistim, ki se trudijo, da bi te odnose zastrupili«.
n. r.
Dr. J. Vilfan
veleposlanik v Indiji
BEOGRAD, 7. — Danes je bil objavljen ukaz Prezidija Zvezna ljudske skupščine FLRJ, s katerim je dosedanji pomočnik zunanjega ministra dr. Jože Vilfan postavljen za izrednega opolromočenega ambasadorja v Indiji.
Vladimir Ve'ebit
pred odhodom v Rim
BEOGRAD, 7. — Te dni se pričakuje odhod Vladimirja Velebita, ki je bil pred kratkim imenovan za novega jugoslovanskega poslanika v Rimu, na njegovo novo službeno mesto.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Danes, torek 8. januarja
Severin, Bogoljub Sonce vzide ob 7.45, zatone ob 16.38. Dolžina dneva 8.53. Luna vžzide ob 13.12, zatone ob 04.53. Jutri, sreda 9. januarja Julijan, Nikosava
Le kdo bi jim ustregel ?
Tržaški šovinistični listi pišejo zadnje čase nekaj manj o Istrskem okrožju, vendar pa se na primer vGiornale di Trie-sten vsakiikrat, ko mu zmanjka kradiva za četrto stran, spomni na material, ki mu ga o Istri nudi istrski CLN, ter stresa iz rokava svoje laži.
Pred dnevi je ta Ust napisal, da je bilo ob božičnih praznikih in novem letu videti mno-go blaga v izložbah, da pa niso imeli ljudje denarja. da bi ga kupovali. K temu je še dodal, da so bite gostilne skoraj prazne in da so ljudje raje praznovali zadnji dan lota doma. To naj bi bil tudi znak velike krize. Toda čudo tega pisanja šele sledi. V istem članku namreč pravi, da so bile ob Silvestrovem leta 1950 gostilne polne, kar naj bi .bil dokaz, da se je tedaj Istranom bolje godilo.
Res, lagati za vsako ceno je zelo težek in nehvaležen posel. ((Giomaler je vedno pisal o veliki bedi v Istn, o ljudeh, ki so skora j umirali cd lakote o praznih izložbah itd. Le kdo se ne spominja te vsakdanje lajne In glej, sedaj se pa kar nenadoma spomni. da so bili lani ob novem letu vsj lokali prepolni. Takrat pa je pisal, da sc se ljudje zaprlj n hiše in da je vladalo povsod veliko mr. tvilo.
Le kako morejo biti pri tem krščanskem listu tako kratkega spomina. Zakaj niso pogledali vsaj v svoj arhiv, da bi videli, kaj so pisali lani. Res, da so tj pobožni<akarji držijo krščanskega načela, naj ne ve levica, kaj dela desnica, toda ta izrek velja le za storjene dobrote, ne Pa Za ogabno obrekovanje in laganji.
Tem ljudem res ne more nlh-(e ustreči, niti sam njihov ljubi Vsegamogočm. Ce so izložbe prepolne. jim nj prav, če bi bile prazne, tudi ne. Objektivna resnica zanje sploh ne obstaja, glavna njihova skrb je, da čim bolj potvarjajo vsak dogodek. Za take sofiste pa to seveda ni težko, ke) zanje je itak vse relativno. Prj tem poslu so njihovi zvesti pomagači seveda tu. di pri «Unitd» in obeh komin-formovskih tednikih. Tudi v UUssejevem listu smo brali o polnih izložbah in o ljudeh, ki ne morejo ničesar cd tega kupiti, češ da nimajo denarja. Te polne izložbe vso to druščino od odkritih do prrikritih šovinistov hudo bolijo. Oni bi bili seveda mnogo bolj zadovoljni, da bi ljudje v Istri umirali od lakote.
Heln not/ega odseka
za pomoč brezposelnim delavcem v bodočih mesecih
Z današnjim dnem pričpe delovati preurejeno podjetje SELAD (odsek za pomoč brezposelnim delavcem), ki bo nadomestilo do sedaj obstoječ-’ Odsek za ekonomska dela. Z
Ril mična Sola
/e mcela i poukom
V petek 4. januarja je začela z rednim poukom ritmična šola. Vse, ki so se prijavili, obveščamo, da bo pouk vedno ob torkih in petkih v naslednjih skupinah:
predšolski otroci od 10. do 11. ure;
otroci do 12. leta od 9. do 10. ure.
Tisti, ki imajo šolo dopoldan pa v popoldanskih urah, In sicer od 17. do 18. ure.
Mladmke od 18. do 19. ure; za odrasle od 19. do 20. ure.
vsoto, ki jo je Zavezniška vojaška uprava nakazala za prvo polletje in ki znaša 445 milijonov lir bo preurejeni odsek zaposlil okrog 1000 uslužbencev. Od teh uslužbencev jih je 750, ki so bili do sedaj pri Odseku za ekonomska dela že zaposleni, pa še niso zaključili šest mesecev, ki jih predvideva pravilnik za omenjeno podjetje. 250 delavcev pa bo Odsek sprejel iz vršit brezposelnih delavcev, ki so redno vpisani v seznam Urada za delo. Vodstvo Odseka za pomoč brezposelnim delavcem bo sprejelo na delo predvsem tiste brezposelne, ki so že dalj časa brez zaslužka in ki so predvsem družinski poglavarji. KeT bo novoustanovljeni Odsek izvrševal dela tudi za ostale občine našega ozemlja, bo prišlo pri namestitvi v poštev tudi določeno število brezposelnih iz omenjenih 6 občin Tržaškega ozemlja.
Odsek za pomoč brezposelnim bo nadaljeval z delom, ki ga Odsek za ekonomska dela še ni zaključil. Tako bo dokončal gradnjo nekaterih cest in pločnikov, izravnal teren ter zgra-
dil nove ceste pri novih stanovanjskih poslopjih pri Sv. Ani, popravil cesto, ki vodi v Padri-če ter zgradil novo športno igrišče v isti vasi, zgradil cesto. ki vodi od Sv. Alojzija do novih stanovanjskih poslopij, ki so jih razne zadruge pred časom zgradile, dogradil cesto, ki vodi od sanatorija INPS na Monte Radio ter dogotovil tržaško sprehajališče Kot že rečeno, bo Odsek za pomoč brezposelnim deloval ne samo v tržaški občini, temveč bo izvedel več važnih del tudi v ostalih občinah Vsi uslužbenci bivšega Odseka za ekonomska dela so že pred dnevi prejeli izplačano vsoto, katero jim je podjetje še dolgovalo. Od vseh uslužbencev, ki so bili formalno odpuščeni že z 31. decembrom, jih je okrog 100 izgubilo službo, medterrf ko so bili vsi ostali ponovno sprejeti na delo. Cim bodo tudi ti dokončali šestmesečno službovanje, bo vodstvo Odseka za pomoč' brezposelnim sprejelo novo število delovnih moči.
S Konlovela
nam pišejo
Na dan Božiča so v naši vasi vidalijevci delili darila otrokom s Proseka in Kontovela. To nas je mečno presenetilo, ker v naših vaseh ni bilo od njihove strani nikake nabiralne akcije in je obdaritev prišla nepričakovano. Vsled tega nuje še bolj presenetila Husu Vera. ki v svojem napadalnem nagovoru ni prizanesla niti o-trokom. ki so morali poslušati najnizkatnejše klevete, češ, da so njihova darila skromna, ker so morali za njih skrbeti delavci medtem ko titovci kradejo jugoslovanskim otrokom. Vprašamo jih kateri delavci so skrbeli, ko pa proseških in konto-veliskih niso vprašali za prispevek. Stvar me je zanimala in šla sem do članice odbora za novoletno jedko, ki mi je obrazložila, da je za novoletno jelko na Prosek u-Kontovelu darovalo 248 družin. Dejansko je bila ta obdaritev pri nas močno občutena in še posebej želimo poudariti, da ni pravilno in človeško vnašati sovraštvo med naše najmlajše, kot delajo to vidalijevci, ki so organizirali obdaritev z edinim ciljem, da zastrupljajo tudi naše najmlajše.
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA
Naivni Amerikanec
zlat prstan in tatovi z juga
Ameriški mornarji sp včasih zelo naivni ljudje in podležejo takim prevaram, da človek ne ve ali bi se jim smejal ali bi jih pomiloval.
Podoben primer se je pripetil Leonhardu Grahamu, mornarju temne polti in njegovemu tovarišu Johnu Orsoldcsu, ki sta zaposlena na parniku «Oscar Chappeh), zasidranem v našem pristanišču.
Oba mornarja sta zašla v stari del mesta, oziroma točneje na Trg Cavama, odkoder sta hotela oditi proti nabrežju. Sredi pota pa ste se jima pridružila dva neznanca, ki ste jima začela ponujati ure in pritane. Naivni Graham, ki verjetno ne pozna raznih trikov goljufov, je potegnil s svojega prstanca
Videmski «Mnssaggero» napadel Trinkovo knjižico, iz katere se beneški Slovenci uče svojega jezika
Poleg drugih del je beneški literarni deuivec Ivan Trinko iz .Trcmuna izdal tudi slovensko mašno knjižico, ki predstavlja enega izmed tolikih darov, ki nas spominjajo na vnetega slovensKega delavca med zatiranim ljudstvom. P red časom se je videmski #Messagge-ro Venetoi> obregnil vanjo in s tem dokazal, da ni nasproten samo slovenskemu duhovniku, kot je Trinko, ampak da je proti vsej slovenski duhovščini v Benečiji in tudi proti samemu slovenskemu življu. S tem je italijanski nacionalizem še enkrat pokazal svoje sovraštvo do našega naroda.
Mi Slovenci prav dobro vemo, da so ti ljudje Prav tisti, ki so nam v času fašizma zadati toliko .an, in ki se danes skrivijo pod besedo skrščanska demokracijas. Ti ljudje n majo prav nič skupnega z demok arijo, in kristjanstvom, saj to najbolj zgovorno dokazuje njihov strup do vsega, kar je slovenskega in tudi katoliškega, kot je slovenska mašna knjižica. Vse kar ima količkaj slovenski videz, jih bode v oči in v svoji demokratični prepričanosti niso niti toliko strpni, da bi to zakrili.
Beneški ljudje so v teku svoje zgodovine poskusili že precej jarmov. Bili so sužnji beneških patriarhov, francoskih, avstrijskih in italijanskih oblasti. Priznati moramo, da so od vseh navedenih z njimi najslabše ravnali ravno italijanski prefekti. Fašizem je z dapki uničil njihovo ekonomijo in pognal iz hlevov skoraj vso živino. Ob koncu druge svetovne vojne so Benečani upali, da je s prega-n jen jem konec. Vendar so se pošteno ušteli, kajti s prihodom De Gasperija na oblast so prignali nad Benečane trikolori-stične tolpe, ki so pričele terorizirati prebivalstvo.
Nikoli ni obstajal dvom, kdo vzdržuje tnkolorističn* tolpe. Nedavni proces v Benetkah Proti voditelju beQe nazionale je samo potrdil prepričanje Be-nečanov, da je glavni podpor-ntk ra/v no demokristjanske da. Zato je popolnoma pravilno naziramje, da so vsa proti beneškim Slovencem naperjena dejanja, maslo italijanske vlade.
Sedaj so se ljudje iz vladi naklonjenih krogov znesli tudi na mašno knjižico, kot da bi predstavljala kdo ve kakšno nevarnost za ItaVjo. Iz te knjižice so se naši ljudje učili s'o-venskega čitanja, ker pač italijanske oblasti niso poskrbele za drugačno čtivo.
Talca je resnica in Benečani je prav gotovo ne bodo zatajili, ker se zavedajo, da bi $ tem zatajili sebe in sloi enski na od. Slovenci so bili in Slovenci bodo ostali, pa naj bo to italijanskim oblastnikom po godu ali ne.
O uslovenskt propagandi)) o kateri se tolikokrat bere ravno v videmskih šovinističnih lis1 ih, češ da skušajo z njo raznnrodi-ti «italinaissimoD prebivalstvo
beneških dolin, pa moramo povedati, da ne gre za nobeno raznarodovanje, ampak samo za utrjevanje slovenske nar-dne zavesti, ki je bila čestokrat omajana spričo italijanske nosilnosti.
Vse prizadevanje, da bi zaprli to «slovensko propagando)), ki je v bistvu delo za nared, pa je brezplodno. Nikoli ne bo uspelo Slovencev spoditi iz njihove domačije. Res je, da so do kraja prestrašeni, res pa je tudi da govorijo kljub temu slovensko, in svoje govorice in i običajev se bodo tudi vnaprej zavestno oklepali.
Jutri predavanje prof. Jožeta Kosovela
Jutri v sredo 9. t. in. ob 20. uri bo v dvorani Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli 1 prof. Jože Kosovel iz Trsta predaval o slovenskih pisateljicah. Predavatelj bo predvsem govoril o literarnem delu Anice Cerneje-ve, Vide Jerajeve, Manice Romanove jn Mire Pucove.
Vabimo vse, zlasti dijake, k obilni udeležbi. Vsem pa priporočamo točnost.
Zaplemba revije
Na ukaz državnega pravni-štva iz Rima je policija zaplenila včeraj v raznih časopisnih prodajalnah v našem mestu sedem izvodov francoske revije «Noir et blanc«. ki je izšla 26. decembra p. J..
goriške občine.
Od 8. do 12. januarja 1952 bo na županskem protokolnem uradu (soba 17) na vpogled 30 seznamov dohodninskega davka za stavbe In zemljišča za lete 1952.
Interesenti si lahko omenjene sezname ogledajo v dopoldanskih uradnih urah.
Volilni imeniki na vpogled
Opozarjamo vse vohlne upravičence, da so na županstvu samo še do 15. t. m. na vpogled volilni imeniki, kj jih je sestavila občinska volilna komisija. Vsak volilni upravičenec naj se čimprej pozanima, če je vpisan v volilni imenik. V nasprotnem primeru naj vloži pritožbo.
Naročilo sadnih dreves
Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo obvešča, da jma na razpolago omejeno število sadnih dreves, izbranih vrst Obenem priporoča vsem zainteresiranim kmetovalcem, da člmr prej naročijo zaželena sadna drevesa pri Pokrajinskem inšpektoratu za poljedelstvo v Ul. Duca d’Aosta 55 ali pa njegovi podružnici v Krminu najkasneje do 31. januarja.
Seznam zasebnih dajatev na vpogled
Goriško županstvo sporoča, da bo od 7. do 14. januarja 1952 na občinskem protokolnem u-radu (soba št. 17) na vpogled seznam osebnih dajatev, ki so jih dolžni plačevati vri oni, ki so vpisani v odvetniški seznam
Obnova dvolastnikih dovoljenj
Goriška prefektura obvešča vse dvolastnike, katerih dvo-lastniška dovoljenja za Jugoslavijo so z novim letom zapadla ali pa jim bodo zapadla v prihodnjih mesecih, da jih morajo obnoviti še do konec .anuarja.
Za obnovo dvolastriiških dovoljenj je predložiti prošnjo na kvesturo, policijski komisariat ali pa okrajno orožniško poveljstvo. Prošnji je priložiti potrdilo poštne položnice za 200 lir, naslovljeno na kvesturo.
Ponesrečen igralec ekipe Pro Gorizia
V nedeljo popoldne se je na guriškem štadionu ponesrečil napadalec ekipe Pro Gorizia Alfi Pischi. Rešilni avto Zelenega križa je ponesrečencu takoj pritekel na pomoč in ga pripeljal ,v mestno bolnišnico Brigala Pavia. Tu so zdravniki po kratkem pregledu ugotovili, da ii je Pischi pri padcu prizadel precejšnje poškodbe na desni uogi in si jo baje tudi zlomil. Pridržali so ga v bolnišnici, kjer se bo moral zdraviti preko 20 dni, če ne nastanjego morebitne komplikacije.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča zainteresirane tvrdke, da si lahko na njenem sedežu v Ul. IX. Avgusta 11 ogledajo sledeče okrožnice:
razdelitev kontingentov, ki so predvideni po sporazum z Avstrijo; izredna nabava strojev za ZDA; možnost poživitve izmenjavanja blaga med Italijo in Kubo; uvoz brez dovoljenja v Urugvaj na podlagi prisege; začasen uvoz blaga po carini; carinski pregled na železniški meji z Jugoslavijo; pogajanja za revizijo trgovinskega sporazuma med Italijo in Združeno kraljevino, ki je bil podpisan dne 10. julija 1951; izvoz karbita in amjanta proti Nemčiji; izvoz 150 ton glicerine s plačilom v dolarjih; izvoz 3000 ton papirja K raft s plačilom v dolarjih.
Nenaden požar na Svetogorski
ulici
Včeraj zvečer se je nenadoma vnel požar na Svetogorski ulicj 99 v stanovanju družine Burris. Domači so poklicali ‘gori šk e gasilce ki so takoj prišli in v kratkem pogasili še poslednji plamen. Menijo, da je požar nastal zaradi precejšnjih saj v neki dimnikov! cevi. Takojšnja pomoč gasilcev je preprečila nadaljnje raztezanje plamenov in je zaradi tega škoda neznatna.
krasen, kakih 200 dolarjev vreden zlat prstan z diamanti in ga izročil neznancu, da bi ga pogledal in mu seveda povedal, koliko je vreden. Neznanec je istočasno dal Grahamu v roke svoj ničvreden prsten, se v trenutku obrnil ter kot blisk izginil. Sevedia ste mornarja presenečeno obstala vendar nista dolgo premišljevala ter prijela drugega neznanca, ki se je ujel tako v zanko. Prišla je seveda tudi policija, ki je neznanca aretirala in ga identificirala za 43-letnega delavca Gicrgia Bor-rellija doma iz Napolija, ki je kmalu izdal ime svojega sodelavca. Tako je policija storila tudi k drugemu lopovu in sicer 55-letnemu delavcu Alfredo Piccolu, stanujočemu v Ul. Pro-cureria 4, ki je pa tudi doma iz Napolija ter ga aretirala. Mož je takoj priznal lopovščino in izdal tudii skrivališče dragocenega prstana.
Tako sta oba zlikovca prišla pred zavezniško vojaško sodišče pod predsedstvom maj. Grabba, ki je ceio zadevo kaj kmalu razčistil. Prstan so vrnili lastniku, medtem ko so oba nepridiprava kaznovali z izgonom z našega ozemlja.
Razpored odsekov
na sodišču
Kakor zahteva navada, tako so tudi letos olb otvoritvi novega sodnega leta, o kateri smo pisali v nedeljski številki, razglasili novi razpored odsekov, ki bodo letos delovali na sodišču. Z razliko s preteklimi leti so letos poleg navadnega porotnega sodišča uvedli tudi porotno prizivno sodišče. Razpored odsekov je naslednji:
Prizivno sedišče - civilni od sek: prvi predsednik: dr. Vi-tanza; predsednik odseka:	dr.
Forziati; svetniki: dr. Scomersi, dr. Zetto. dr. Oblak, dr. Arba-nassi in dr. Roatti. Na kazenskem sodišču je postavljen za predsednika dr. Janchi. medtem ko bodo delovali kot svetniki dr. Wittika, dr. Zerboni, dr. Gnezda, dr. Portada, dr. Nachich in dr. Ruggeri.
Porotno prizivno sodišče: predsednik: dr. Zetto; svetnika: dr. Gnezda in dr. Portada.
Posebni odsek za mladoletnike: predsednik: dr. De Franco; svetniki: dr. Zetto, dr. Oblak, dr. Portada, dr. Arbanassi, dr. Costaintinides. dr. Benevenia in dr. Pittoni.
Odsek za delo: dr. Vitanza, prvi predsednik:	dr. Forziati,
predsednic odseka; ter svetniki: dr. Janchi, dr, Scomersi, dr. Arbanassi in dr. Roatti.
Preiskovalni odsek: predsednik: dr. De Franco; svetniki: dr. Janchi, dr. Scomersi, dr. Oblak, dr. Zerboni, dr. Roatti ter dodatna svetnika: dr. Wit-tika in dr. Portada.
Posebni odsek za priziv na kasači jo: prvi predsednik: dr. Vitanza; dr. De Franco - predsednik odseka; dr. Santomaso -predsednik sodišča; dr. Forziati - predsednik odseka ter svetniki: dr. Janchi dr. Scomersi, dr. Zeriboni, dr. Arbanassi in dr. Roatti.
SODISCE:
I. civilni odsek: ;predsednik: dr. Samtomaeo; sodna svetnika: dr. Roehelli in dr. Renzi; sodnika: dr. Gargano in dr. Cossu.
II. civilni odsek: predsednik: dr. Falchi; sodni svetnik: dr. Pa: lermo; sodniki: dr. Boschlni, dr. Lugnani in dr. Maltese.
III. mešani odsek: predsednik: dr. Boschini; sodna svetnika: dr. Blando in dr. Rusin; sodnika: dr. Bercich in dr. Rosano.
IV. kazenski odsek: predsednik: dr. Fabrio; sodniki: dr. ■Tro-lis, dr. Szambathely in dr. Tonini.
V. kazenski odsek: predsednik: dr. Zulmin; sodniki: dr. Scampicchio, dr. Raimondi in dr. Farinaro.
Porotno sodišče: dr. Palermo, predsednik; dr. Bercich, sodnik.
Preiskovalni urad: dr. Piccio-la, preiskovalni svetnik:	dr.
Ostoich, dodatni preiskovalni svetnik.
Nadzorstvo: dr. Picciola, svetnik.
1073 družin in ustanov prispevalo 336.825 lir -Skupno je bilo v openskem okraju obdarovanih 1.112 otrok • Prireditvam prisostvovalo nad dva tisoč vaščanov
Novoletna jelka se pri nas iz lete v leto bolj uveljavlja in postaja pravi praznik naših otrok. Resnost organizacije, ne-pristranest pri delitvi in so-oiatni pomen te akcije pa po-voljno vpliva ne samo na Starše, temveč na vse odrasle, tako da je poleg ve-diip večjega števila darovalcev tudi vedno širši krog ljudi, ki sodelujejo pri pripravah.
Tako je bilo tudi letos. Priprave za novoletno jelko so pričele ob najširšem sodelov-nju vaščanov že v novembru, vendar so prišle do pravega razmaha v prvi polovici decembra in zajele sleherno tudi najmanjšo vasico okraja. Po prvem sest. trku Okrajnega odbora za novoletno jelko so sei sestali tudi vaišiki odbori z nalogo, da zberejo med prebivalstvom potrebna sredstva za nabavo daril, da sestavijo sezname vseh otrok od 3. - 12. leta brez nikakršnih izjem in končno, da pripravijo vse potrebno za čim-lepio in uspešnejšo obdaritev Otrok. Terenski odbori so z vso resnostjo pristopili k delu, okrajni odbor je delo koordiniral in doseženi uspehi nam najlepše dokazujejo, s kakšno vestnostjo in požrtvovalnostjo je bila akcija izpeljana in kakšen odmev je imela med ljudstvom.
Odbori so obiskali 1073 družin in ustanov. V nabiralni akciji je bilo zbranih 336.825.— lir. Izkupiček prireditev, izletov in prodaje nabranega zelenja znaša 110.873.— lir, vrednost doma izdelanih igrač, volnenih oblačil in drugega znaša 40.000,— lir. Podporno društvo STO je iz fonda proden ih jelk darovalo okrajnemu odboru za
Huda nezgoda pristaniškega težaka
Nekaj pred deseto uro se je moral 45-letni težak Josip Kampa re iz Ul. Cistern one zateči z rešilnim avtom v bolnico, kjer so ga zaradi zloma desne piščalj pridržali na ortopedskem oddelku.
Ponesrečenec je izjavil, da je med delom na parniku «Fran-cis», zasidranem na pomolu št. 5 novega pristanišča stal na gonilnem stroju žerjava. Nepričakovano pa je izgubil ravnotežje in padel na tla, kjer je v bolečinah obležal.
Naveličan življenja plinsko cev v usta
Devetinsedemdesetletni Giuseppe Angeloni stanujoč v Ul. Aleardi št. 1 se je naveličal življenja. Stopil je v kuhinjo, odprl plinsko pipo in si vtaknil v usta plinsko cev. Plin, ki je začel uhajati, je moža omamil in bi ga gotovo spravil na oni svet, da niso tega preprečili sorodniki. Moža so takoj odpeljali v bolnico, kjer so ga s prognozo, če seveda ne bodo nastopile komplikacije, 15 dni sprejeli na II: zdravniškem oddelku.
Padec starke v kinematografu
Med hojo po stopnicah kina «Italia», je 7(Metna Ernesta Černigoj vd. Rcsa-;Uliana iz Ul. Cereria 13 nerodno padla po stopnicah in se potolkla po desni strani glave. Starko so morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnico, kjer so jo sprejeli na opazovalnem oddelku. Zdravniki menijo, da bo okrevala, če seveda ne bodo nastale komplikacije, v 8 ali najkasneje v 10 dneh.
ie
JADRANSKI KOLEDAR
za leto 1 952
v novi opremi bogato ilustriran, s pestrim izborom člankov,
) ki posegajo v vse panoge J kulturnega in gospodarske-ga življenja tržaških, gori-) ških in beneških Slovencev, s premnogimi, zanimivimi j podatki in paberki iz zgodo-I vine naših domačih krajev.
Po želji je koledarju pri-1 tožena tudi
(slovenska topografska KARTA TRSTA
J ki navaja na podlagi so-[ dobne topografske slike me-I sta od Barkovelj do Skednja nad 500 i starih in novejših sloven-i skih krajevnih in ledinskih i imen.
Koledar obsega
domala 200 strani | velikega formata.
V njem je
nad 280 slik.
Založba je spričo potrebe,
, da pride ta knjiga v sleher-j no slovensko družino žrtvo-i vala vse, da ga da v prodajo po 350 (ir.
Skupno s tržaško topograf-! sko karto in imenskimi se-, znami pa
po 450 lir.
Naj ne bo Slovenca na i Tržaškem, na Goriškem, v ’ Beneški Sloveniji, ki ne bi , imel doma, v svoji družini ! tega zbornika.
novoletno jelko 290.000.— lir. Obdarovanih je bilo skupno 1.112 otrcik, 447 od 3. - 6. let In 665 od 6. - 12. let. V okraju je bilo 9 obdaritev, pri katerih je sodelovala skupina SNG in tov. Marsič z lutkovno prireditvijo. Obdaritve so bile v dvoranah ali v gostilnah. Povsod je bil Dedek Mraz zelo dobrodošel, še posebej v Gročani jn v Brišči-kih kjer so pred krotkim dobili električno razsvetljavo in So prireditev željni. V ostalih vaseh so nri programu sodelovala tudj vaški otroci z enodejankami, recitacijami in plesom ter prisotnim malčkom in staršem nudili prijeten džitek. Tem prireditvam je prisosfevalo skupno okrog 2.000 vaščanov. Otroci so bili srečni, ko so iz rok Dedka Mraza prejemali zavoje, starši so uživali nad njihovim zadovoljstvom. Razpoloženje je bilo zelo prijetno in še enkrat je prišla do izraza težnja naših ljudi, da se odpravi vsaka mržnja in nestrpnost ter da se utrdi enotnost na vasi.
Bo s povišanjem kalorij plinu povišana takoj tudi cena?
Z dokončnim popravilom Martinove peči v livarni ILVA je bila vodstvu ACEGAT dana končna možnost povišati kalorije plinu od 3500 na '3800. V zvezi s tem poviškom je izdalo vodstvo ACEGAT pred dvema dnevoma tudj posebno obvestilo. v katerem opozarja potrošnike, da morajo kontrolirati v teh dneh plin ter po možnosti poskrbeti tudi za oči-
Umetnika iz Slovenije Karel Putrih in Riko Debenjak razstavljata prvič v Trstu
V sredo 9. januarja bo ob 18. uri otvoritev nove slikarske razstave v galeriji »Škorpijona. Svoja dela bosta razstavljala sodobna umetnika iz Ljubljane, kipar Karel Putrih in slikar Riko Debenjak, ki spadata med najpomembnejše ustvarjalce slovenske sodobne likovne umetnosti. Obisk razstave toplo priporočamo.
Kot bi sovražna vojska šla čez Goldonijev trg
Goldonijev trg je še vedno razdejan, čeprav je središče mestnega prometa in je prav zaradi tega promet tudi oviram. Peščl pa morajo biti pravi akrobati, če hočejo srečno priti z enega k<mca trga do drugega. Toda Tržačani so prarvzaprav posrečeni ljudje: razburjajo se sicer na ves g las, ko se morajo ogibati jarkov in kamnitih plošč, obenem pa podirajo duhovite dovtipe, ki končno pokažejo potrpežljivost naših meščanov. Kmalu bo bolje m lepše, do takrat pa potrpljenje!
12 ISTRSKEGA OKROŽJA
V tovarm « Arngoni»
delavci razkrinkali nevestnega tovariša
Ne. množičnem sestanku, ki so ga imeli delavci tovarne «Arrigoni» v Izoli, so pred vsemi razkrinkali delavca Ivana Karlina, ki je pogostoma zahajal v Trst in se tam družil z nasprotniki naših delavcev. Na tem sestanku sc delavci sami povedali Karlinu, da takih delavcev nikakor ne potrebujejo v kolektivu, ki si prizadeva. da bi čimbolj dvignil proizvodnjo.
Prevelika vnema za zvonjenje
Na novega lete dan -je v vasici Lopar na Koprskem neki Virgil Bembič šel v tamkajšnjo cerkev in začel na vso meč zvoniti. Zdi se. da je Bembič s tem hotel dati duška svojemu razpoloženju nad nastopom novega leta. Zvon pa njegovega navdušenja ni vzdržal jn je e-nostavno počil.
Krajevni ljudski cdlbor je odločil, da bodo o tem razpravljali na množičnem sestanku in da bo petem krivec primemo kaznovan.
Tatovi poljskega orodja
Pri Sečjolah je imel v majhni poljski zgradbi Mario Fragia-oomo iz Pirana shranjeno raz-zno poljsko orodje. To so zapazili neznani tatovi, vlomili v zgradbo ter odnesli orodje. Fragiacomo ima okoli 25.000 din škode. Organj narodne zaščite poizvedujejo za tatovi.
Uničujte borovega prelca!
Poverjeništvo za kmetijstvo je včeraj obvestilo vse krajevne ljudske odbore o ukrepih za zatiranje borovega prelca. U-redba, ki je bila izdana že leta 1949. predvideva obvezno zatiranje borovega prelca, za kršitelje, ki bi do 31. januarja ne očistili borovih nasadov, pa predvideva kazni. Krajevni ljudski odbori določijo lastnikom borovih nasadov, kako na-j uničujejo škodljivca in določijo rok. Po tem roku poskrbi krajevni ljudski odbor, da se nasadi očistijo na račun lastnika. Pri tem pa ima pravico, da ga prijavi po predpisih uredbe o zatiranju borovega prelca.
Z Bujskega
RAZPRODAJA JEČMENOVEGA DROZJA
V četrtek 10. januarja od štev. 1 do 30, v petek od št. 31 do 65. v soboto od št. 66 do 100.
KUPITE GA :
[v Trstu pri Stoki v Ul. Mt-lano in pri Fortunatu v Ul. | Pagamini, v Gorici v Na-. rodni in Katoliški knjigami.
Osnovne šole. ki danes delu-jajo na Bujskem, so predmet največje pozornosti ljudske oblasti In prav tako ljudstva samega. Hrvati na Bujskem čutijo, kaj so dobili nazaj, ko So po osvoboditvi začeli odpirati osnovne šole v hrvatskani jeziku. Pozorno spremljajo vsak korak ljudske oblasti, ki teži za tem, da bi dala ljudstvu po vaseh čim več šol. Ze takoj po osvoboditvi je bilo prvo vprašanje obnova tistih šol, ki so bile po vojnih dogodkih poškodovane ali požgane zaradi fašističnega divjanja. V kratkem času so bflle obnovljene šole v Brtonlgll Umagu, Fjorinih, Grožnjanu in Burollh. Nova šolska poslopja pa so bila zgrajena v Momjanu, Tribanu, Bužiniji, Kaštelu in Gambočih. Leta 1950 je bila dokončana mogočna in monumen-
talna zgradba Hrvatske gimnazije v Bujah. V pravkar preteklem letu 1951 pa je bila zgrajena šola v Boji zemlji, v- Kuči-bregu pa so začeli graditi novo šolsko poslopje. Večja popravljalna dela so bila napravljena na šoli v Bujah.
Za časa poletnih počitnic je bilo v raznih počitniških kolonijah 300 osnovno šolskih hrvat-skih in italijanskih otrok.
Te dni sta pregledala stanje šol dva priznana šolnika Viktor Cvitan, pedagoški strok rvnjak, in Flajšman, upravitelj učiteljske pripravnice na Reki. Po obisku je bilo v Bujah dvodnevno posvetoyanje vseh učiteljev, na katerem so poročali o delu in dajali predloge za izboljšanje na podlagi pridobljene učne prakse. Posvetovanje je bilo zelo uspešno in bi bilo prav, če bi se večkrat ponovilo. To je bila ob zaključku želja vseh, ki so bili na posvetovanju.
Prva številka novega tednika „Slovenski Jadran*'
V petek je v Kopru izšla prva številka novega slovenskega tednika «Slovenskj Jadran«. Prva številka ima dvanajst strani, od katerih sta prva in zadnja stran v dvobarvnem tisku, kar jo dela zelo prikupno ib privlačno za bravca. Ta prva številka se je bravcu zelo dobro predstavila in bodo ljudje radi segali po njej. Vsebina je zelo raznovrstna in pestra in jo poživljajo rame fotografije in risbe. Nekaj lepega je' zadnja stran roman Francete Bevka «Krvavi jezdeci«, ki ga ilustrira prof. Saksida. Uvodni članek je napisal tovariš Bevk. Gotovi smo, da bo novi tednik zanimal tudi tržaške čitatelje, da bodo radi segali po njem.
Spomenik padlim borcem v Mariji na Krasu
Zveza bivših borcev je pred dnevi odkrila v Mariji na Krasu spomenik padlim borcem v narodnoosvobodilni vojni. V Ma-teradi pa je Zveza borcev odkrila spominsko ploščo padlim. Veliko število ljudstva se je udeležilo slavnosti odkritja v obeh krajih in je s tem dokazalo, da ni in ne bo pozabilo tovarišev, ki so vse dali za svobodo in ljudsko oblast.
Na Bujskem so skoro vse vaške organizacije Zveze borcev poskrbele, da so bili postavljeni spomeniki, ali pa spominske plošče padlim tovarišem in njihovih vasi in krajev.
Trgovsko podjetje „Agraria“ v likvidaciji
Trgovsko podjetje «Agraria» v Kopru za uvoz in izvoz je z dnem 31 decembra 1951 stopilo v likvidacijo. Pozivajo se vsi komitenti, da do 15. januarja 1952 prijavijo, svoje terjatve, odnosno poravnajo svoje dolgove.
Kot likvidatorja podjetja sta imenovana tovariša Cok Stanko in Marčela Špehar, ki bosta za podjetje tudi podpisovala.
ščenje notranje plinske napeljave.
Tržaški potrošniki so bili seveda obveščeni o tem povišku kalorij, saj se je v zvezi s tem govorilo tudi o povišanju cene plina, kar prav gotovo ni moglo iti neopazno mimo nas. Toda tedaj je vodstvo ACEGAT predpostavljalo, da bi prišlo do povišanja kalorij šele nekako marca, morda- celo aprila ter je zato v svojem proračunu za leto 1952 predvidevalo povišek cene plina šele za mesec april.
Sedaj nastaja vprašanje: bo vodstvo ACEGAT povišalo ceno plinu takoj ali Pa bo počakalo do aprila, kot je bilo to predvideno v proračunu. Na podlagi določbe iz leta 1949, ki predvideva, da se lahko cena plinu takoj poviša čim se zvišajo tudi kalorije, in sicer, da jmaša ta povišek 0.80 lir, bi imelo vodstvo ACEGAT vso pravico to povišanje takoj izvesti. Z druge strani bi pa vodstvo ne smelo pozabiti, da je po svojem predstavniku v občinskem svetu odborniku Bo. nettiju zagotovilo, da bo povišanja cene plinu v kratkem ne bo prišlo, oziroma je bilo to povišanje v proračunu podjetja za leto 1952 predvideno šele s prvim aprilom. Tržaškim potrošnikom, ki jih je kar precejšnje število, seveda ni popolnoma vseeno, kdaj bodo pri. čeli plačevati povišano ceno plinu, ki bo znašala 30 lir za kubični meter, kajti razlika med sedanjo in novo ceno je nič manj kot 2.4Q lir, kar se pri mesečnem plačevanju že precej pozna. Zato mislimo, da bi bilo vodstvo ACEGAT dolžno dati potrebna Pojasnila, ki bi razpršila sedanje razburjenje med potrošniki, katerega je povzročila prav bojazen pred novim povišanjem cene plinu.
Vodstvo ACEGAT je po končanih popravljalnih delih v livarni ILVa uvedlo tudi dobavo nekoliko drugačnega plina, katerega dobršen del je proizvod prav omenjene livarne. Sicer si danes tržaški potrošniki niso na jasnem, ali je prav ta, nova mešanica plina vzrok, da je bilo že v kratkem času na našem ozemlju toliko smrtnih nesreč s plinom, vendar pa o-staja dejstvo, dg. so se te nesreče pomnožile prav v času. ko je bila spremenjena kakovost plina. Morda je to le slučaj, morda 'je pa tudi vzrok v tem, da sedanji kuhalniki in celotna plinska napeljava ne odgovarjajo novi mešanici plina. To je
vprašanje, ki bi Ra moralo vod-
stvo ACEGAT čim prej razčistiti in urediti, predvsem sedaj,, ko bodo kalorije plina še povišane.
Z jekleno ploščo se je urezal
Med delom z jekleno ploščo v ladjedelnici Sv. Marka je ta ušla iz rek 27-letnemu Pierir.u Olivcdottiju iz novih hiš v Miljah in se mu zarila v dlan desne roke. Ranjenca so v vozilom delodajalca odpeljali v bolnico. kjer so ga zaradi gleboke rane z verjetnimi poškodbami na kitah sprejeli na ortopedskem oddelku. Ce ne bo hujšega, bo Olivodotti okreval v 15 ali 20 dneh.
Ameriški avto v kolesarja
Kmalu po 15. uri so z ameriškim policijskim avtom pripeljali v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov, 17-letoega peka Doroe-nica Bruna IZ Ul. del Friulj št. 52. Frant je izjavil, da se je vanj, ki j« vozil na Kolesu, v višini Ponte della Fabra. zaletel cd zadaj neki ameriški avto.
Namesto v trgovino v bolnico
Zvečer se je krojač Antonio Balanzin stanujoč v Ul. del Porta 113 odpravil z doma to se namenil v trgovino «Tessi-lia« na Korzu, da bi kaj nakupil. Na stopnicah trgovine pa je tako nerodno padel, da so ga mor41 i z rešilnim avtom odpeljati v bolnico. Tu so Sa sprejeli zaradi zloma nadlahtnice desne roke na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti najmanj 25 do 30 dni.
SPOROČILO GOSPODINJAM
Občinski urad za zdravje in higieno javlja: Kdor koli je zadnja dva tedna kupil v lekarni «AUa Basilica« v Ul. sv. Justa 1. umetni kvasni prašek za slaščice ter ga še ni uporabil, naj ga takoj prinese na ta urad v Ul. Cavana 18, ker ti praški niso pravilno pripravljeni.
NAJDENE ROKAVICE
Po nedeljskem koncertu v Avditoriju so našli 1 Par rokavic. Lastnik jih d°bi v Ul. sv. Frančiška št. 20.
ZAVAROVALNICA GOVEJE
ŽIVINE V BAZOVICI
V nedeljo 13. januarja bo ob 15. uri v dvorani pri Preslu v Bazovici občni zbor zavarovalnice. priporočamo vsem članom in članicam, da se občnega zbora številno in točno udeleže.
obvestilo Županstva
Županstvo Javlja, da bodo od 7. do 26. januarja 1952 od 9. do 12. ure pri uradu IV — Davki in pristojbine (občinska palača, Ul. Rettorl 2-III) na vpogled seznami obveznih dajatev za leto 1952, ki jih morajo plačati zasebniki in najemodajalke sob (Ustanova za turizem v Trstu). Prizivi sc lahko vlagajo izključno na Ustanovo za turizem v Ul. Cassa dl Risparmlo 6-II, ta pa jih bo poslala dalje odseku za finance ZVU, da o njih odloča. Te prizive je treba vložiti najkasnje do 15, februarja.
SL01/EIVSK0----
NARODNO I GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
BO UPRIZORILO v četrtek 10. januarja 1952 ob 19. uri v DEKANIH Nušičevo komedijo
Qo&pa minihhiea
Gledališče Verdi
Nocoj ob 20.30 bo druga predstava Bellinijeve opere «La Sonnambula« za abonma «B». Vlogo Elvina poje tenor Alvimio Mesciaeo. Ostala zasedba ista’ kot na premieri. Opero dirigira Umberto Berrettoni.
Prihodnja letošnja premiera bo Wagnerjev «Sigfried».
OF L OKRAJ
Jutri 9. t. m. ob 20.30 bo v Ul. Ruggero Manna 29 sestanek novoizvoljenega odbora OF za I. okraj. Priporočamo točnost.
OF II. OKRAJ
V četrtek 10. januarja ob 20. uri bo na sedežu Korzo Garibaldi 4, III. sestanek izvršnega odbora OF za II. okraj. Vabljeni so tudi sektorski tajniki.
PROSVETNA DRUŠTVA
Dramska družina «Simon Jenko« ima svojo vajo danes 8. jan. ob 20,30.
SEJA ODBORA ZA NOVOLETNO JELKO IV. OKRAJA
V sredo 9. t. m. cb 20. uri bo v prostorih OF v Skednju zaključna seja odbora za novoletno jelko IV. okraja.
IZLET V KOMEN
Okrajni odbor OF za Nabrežino organizira enodnevni izlet z avtobusom in motorji v Komen, ki bo dne 20. t. m. Vpisovanje: za zgoniški predel v Sa-ležu pri Miliču št. 37 (pri Vrzu-loveh), za nabrežinski predel pa na sedežu OF v Nabrežini. Zaključek vpisovanja dne 10. t. m.
IZLETI PDT
Dne 20. januarja bo smučarski izlet na Platafe nad Reko (1111 m nadm. višine) z avtobusom. Snežne razmere ugodne.
Vpisovanje do vključno 9-jan. pri ZDtV v Ul. Machiavelli 13, II, vsak dan od 17. do 19. ure.
DAROVI IN .PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob pokojnega Antona Martelanca daruje Antoa Zadel 1000 lir za Kulturni dom.
Ob petletnici smrti pek. soproga Rudolfa daruje Justina Martelanc v počastitev njegovega spomina 10GO lir za Kulturni dom v Barkovljah.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. in 7. januarja 1952 se je v Trstu redilo 9 otrok, p rok je bilo 12. umrlo pa je 15 oseb.
Perečih «o se: Dr. Scrcletti Emil in Ghersi Lida gospodinja, Kcblens Harold Paul kmetovalec in Pugliese Angela gospodinja, Lozar Josip mesar in Glavina Erminia gospodinja, Sila Franc pomorščak in Stoi-nich Gemma gospodinja, Viva-ni Albin slikar in Scherli Štefanija šivilja, Fomasaro Italo šofer in Mengaziol Serenella trg. pomočnica, Ccfide Jurij delavec in Ronfa Vicletta trg. pomočnica, Quattrocchi Salvatore fotograf in Zarrtada O-dina učiteljica, Bulli Ivan mehanik in Di Vora Guglielmina gospodinja, Beltramini Bruno uradnik in Gincotto Elda gos odi-nja, Scaramella Leo slikar in Vrbičič Dc menica gospodinja, Rutar Rudolf delavec in Legiša Ivana gospodinja.
Umrli so: 71-letni Tantozzi Camillo, 45-letna Olivo por. Sadomacco Matilda, 67-letna Scodellaro por .Srodellaro Elizabeta, 60-letna Della Tofto-la car. Pupin Antonija, 49-letnt Surian Ottavio, 58-letna Vekjet cor. Blažiča ErmenegUda, 85-ietnj Peltarin Anton, 6te-tna Rcfter por Mcrarai Katerma, 40-letni B-n pavel. 30-lftnd An, lini Al v^ro, 75-lelni Poli mg er Rudolf, 77-letni Bonazza Silvij, 74-letna Moessler vd. Micheli Tereza. 89-letna Roediger Emi-, lija, 53-1 etri Hernnananstortov M-rin Alojz.
MAL* OGLASI
SOBO ODDAM GOSPODU. Cena
zmerna. Naslov na upravi lista.
aoex izleti
DVODNEVNI IZLETI dne 26. tn 27. januarja v
Poreč in Tar pri Poreču
ENODNEVNI IZLETI 27. januarja v
Tomaj
DutiUje
Koorioo na Krasu Kobjaoiauo Krajno vas
Vpisovanje do 11. t. m. pri «Adria-Express», Ul. F. Severo št. 5 - tel. 29243.
pri:d četrtim LITERARNIM večerom SLOI/ENSRIH ŽEAIA
£&(%
Skoraj neopazno se je v svoj] Tožni jeseni umaknila s tega sveta, kakor je skoraj neopazno na njem živela. Bila je nekako nesnovna, nenavzoča, brezpredmetna, poosebljena misel in duh, amo 2 njenim imenom in nje-nlIni junaki in junakinjami smo se često srečavali zdaj v lepo-s-ovnem mesečniku- «Mladiki» “*3 v (tDomu in svetu«, ((Domačem prijatelju* in drugih glasilih in v knjigah »Mohorjeve družbe«, kjer so izhajale njene daljše povesti,
. Močno sem si zaželela, da bi Jo spoznala. Nekoč, pred leti, 55 ®i je ta želja le izpolnila in P°. tistem sva se videli še nekajkrat. Toda vedno je bilo z 0J° tako, kakor da je pravzaprav ni. Velike temne oči, v katerih je prosevala sama dobrota in milina, so bile odsotne. •Zgubljale so se nekam v dalj-“°> zastrto daljavo.
Ko sem bila pri njej v nje-ri mračni sobi, s sivimi goli-V? stenami, me je ves čas mu-clI° vprašanje, kako neki mo *®pisatl v takem odbijajočem okolju. Tudi premajhna in pre-, robna se mi je zdela za svet Junakov in junakinj, ki ga je ustvarjala, zato tudi nikakor ^Jsern mogla najti do nje pra-tft* b**0053- Imela sem obču-k. da ga tudi ona- ne more
'"'--TT' j
ti'?
LEA FATURJEVA V mladih letih
vala' ljudje, ki jih je srečali b'iV s'Varnem življenju, so le t .k Resnično je živela dovh^Oji iz preteklosti, iz zgo-izroei?’ 12 ustne§a- narodnega vsa je\V*a je bila njihova in teklost zamaknjena v pre-
resničn^ v tei ie tudi bila jeva. ln Prava Lea Fatur-
To LP„
To °.sem spoznala iz knjig slavi ? ^kreno ljubila v Vinil- ". r rnU v značaju razile-OŽN ?J.enlh junakinj, ki jih je
‘‘vljala pred nami. Njihove te. §°be in njihovi vzor; so bili tu-naši, samo preneseni v drugačne razmere in čase. Tudi bJi smo bili mladi in bili smo bfiča strašnemu razočaranju, 1 nam ga je prinesel konec Prve svetovne vojne. Nepresta-o so nas poniževali zaradi roa. nnega jezika, neprestano smo morali boriti zanj. Zato so se m *UCH tako prilegale njene ovesti, ki so bi]e polne domn-mc^a duha jn ljubezni do do
kiat'6na povesl pa Je ludi ,a‘ jt ’ ko se dogaja daleč na tu-
• Vsa zakoreninjena v doma.
nimemlji* Vsa Prežeta z njeni-j0 1 ankovi. Njeni junakj ima-
»eg^jtedaJ nekaj našega sonč-
^ajčejfg srečujemo v njenih do g°mjekraško pokraji-f(A u je ona doma, tu se je očeJ* V. K a gor ju ob Pivki. Z pre m železničarjem je mnogo v ^bfovala in se selila iz kraja aJ- vendar svet ni imel za-
njo dovolj vpliva in je ni izvabil Njena narava je bila zanj bržkone preplaha, pa tudi nobene zveze ni imel z njenim miselnim svetom.
V prvi mladosti je preživela trj leta na Reki, kjer se je pri nunah šolala in izobraževala. Tega je bilo seveda bore malo. Ker starši niso uslišali njene želje in jo poslali na učiteljišče, kjer bi se vsaj nekoliko bolj izobrazila, si je vso izobrazbo morala priboriti sama. Na željo staršev je sicer postala šivilja, vendar pri tem ni ostalo. Njena bujna domišljija ji je sama potiskala pero v roke in lotila se je pisanja.
Pomanjkljivo izobrazbo je Lea črpala iz knjig, iz razgovorov -s študenti. Starši so jo namreč poslali v Ljubljano, kjer je morala gospodinjiti svo. jim bratom, ki so taro študirali. Postala je njim in drugim dijakom, ki so.prj.njei stanovali, prava študentovska mati. Pri tem pa se je tudi sama šolala ir se naučila nemščine, italijanščine, francoščine in 'slovanskih jezikov. Najljubši predmet' pa jj je bila zgodovina. V le-to se je venomer poglabljala.
«Delo, delo! Blagoslovljeno delo. Ono podi od: nas vse muke. Življenja neizprosne potrebe nam ne puste, da se potapljamo v boli.« Tako pravi in razodeva edino premiso, na kateri je počivalo njeno življenje; Ljubezen pa in prevara, upanje in obup, kakor da je zanje nedotakljiva. in vendar je nekoč vzkliknila: «Moje življenje je ponižanje, razžaljenje, prevara.« Da bi je pa to življenje še bolj ne prizadelo, je iskala utehe v delu. V njem se je izživljala in našla zdaj kot mlado dekle, zdaj kot ljubeča žena. Vse njene junakinje so kri njene krvi, zrcalo njene lastne duše. Z njimi se veseli jn žalosti, upa in trepeče. Živi tako nešteto življenj, ki pa se vsa stekajo v njeno in izhajajo iz njenega. V povestih stoji nad brez dna prepadi, v povestih ljubi, je prevarana in ljubljena, ter doživlja to. kar več ali manj doživlja vsaka žena. V pravem življenju pa je od vsega tega odmaknjena itt tudi materinstvo se je v rije j iz. polnjevalo v skrbi za brate, za študente in končno za ostarele roditelje,
To je bil njen delež. Zato je vsa tudi ostala le v svpjero delu. To je tako, da človeka še
vedno pritegne, čeprav V njenem ‘ 1 pišani«' 'M’ psiho krškega razglabljanja Ih labirintov človekove duševnosti in je vse tako silno preprosto. To, kar pr, čenjajo njen; ljudje, gnani od svoje narave, od želj in strasti, se sklada s tem, kar je v svojem teku zabeležila zgodovina, kar je bilo dognano v preteklosti. Jezik pa je narayncst ču. dovit: prožen in jeder, stavki sečni in kakor da bi bili izklesani. Misli se razvijajo same po sebi, pero se spotika le tam, kjer opisuje sedanjost.
Drugače pa je z njo v zgodovinski povesti. To je njiva njene književne tvornosti. Povesti «Za Adrijo«, «Vislavina odpoved«, «V žaru juga«, ((Komisarjeva hči«, bodo tudi današnji mladin; nedvomno dale nekaj duševnega užitka. To zlasti tam, kjer ljubezen do domovine poraja junaška ir) slavna dejanja, kakor v povesti «Za Adrijo«. Pravi biseri ljudskega izročila pa so njene ((Pravljice«.
MARA SAMSA
Jugoslovanski
bibliografski institut
Jugoslovanski bibliografski institut je nova zvezna ustano va, ko obstaja šele dve Jeti in je njegovo delo še malo znano.
Z besedo bibliografija označujemo . znanost, kr opisuje knjige ter jih razvršča po vsebini. Takšno delo, ki je samo po sebi suho, saj bibliografi ni rnaio časa, ’da bi čitali knjige, ampak jih predvsem, klasificirajo »o določenih vidikih, je postalo nujno v času. ko se je tisk široko razmahnil. Vedno več je tiskanih del: kulturna obzorja narodov se stalno širijo. Zato je prešla pri velikih narodih že pred desetletji želja ljubiteljev knjig, da vedo za vse izišle knjige, v splošno znanstveno potrebo,
Da se pač izhajati brez velikih bibliografij, toda nedvomno je, da je delo, katerega avtor je konsultiral podrobno bi-bliografio, boljše in popolnejše kakor tisto, ki je Lilo sestavljeno brez tega pripomočka.
Uporabo bibliografij omejujeta dve dejstvi: lagodnost. avtorjev . in pomanjkanje bibliografij: Proti prvi oviri je zdravilo samo v vzgoji k vestnosti. Druga ovira pa je predvsem materialnega značaja. Sestavljanje bibliografij nima neposrednih koristi ter zelo mnogo stane, saj je treba pregledati in razvrstiti deset tisoče knjig, revij, časopisov in drugih pu-blikacij, Zato ni čudno, da imajo bibliografije predvsem veli-
ki narodi. Majhni težko ustvarjajo takšne zamisli, ki. jih smatrajo nekateri celo za luksus Razumeli bomo, da zato še nima popolne bibliografije izišlih knjig in drugih publikacij nobeden izmed jugoslovanskih narodov.
Iz spoznanja nujnosti, ki jo narekujejo kulturni razvoj, je zraslo prepričanje, da FLRJ potrebuje podoben bibliografski zavod, kot ga imajo druge države. Tako je bil 1- 1949 ustanovljen, Bibliografski institut FLRJ v Beogradu kot naslednik srbskega bibliografskega instituta.
Kljub temu. da je Bibliografski institut podoben sličnim ustanovam v inozemstvu, je njegovo področje mnogo širše. Predvsem ni samo Bibliografski institut, temveč tudi središče za zamenjavo jugoslovanskih publikacij ‘ z inozemskimi. Drugod opravljajo to delo po-sebni samostojni centri. Razen tega ima tudi naloge, ki jih sicer Bibliografski instituti nimajo, n. pr. sestava centralnega kataloga knjig irj revij.
V glavnem lahko razdelimo delo Bibliografskega instituta na dvoje področij:
1. skrb za bibliografijo in bibliotekarstvo, in
2. skrb za zamenjavo literature.
Bibliografski institut je po svoji notranji organizaciji specialna ustanova-, kakršne ni drugod na svetu. Bibliografski insiti.tut v; Leipzigu skrbi predi, vsem za izdajo leksikonov, bolgarski ir.1 poljski bibliografski institut sta bolj bibliotekarsko usmerjena. Nobeden med njimi ne izdaja tekoče nacionalne bibliografije, kar je ena glavnih nalog jugoslovanskega bibliografskega institut«.
Jugoslovanski bibliografski institut je začel, sestavljati tekočo nacionalne bibliografijo že prej, preden, je bilo na med-narodni konferenci za bibliografsko službo,. ki jo je organizirala UNESCO septembra 1950, priporočeno vsem članicam, naj organizirajo bibliografske centre in začno redno izdajati spiske knjig in člankov. ki izhajajo na njihovem ozemlju. Bibliografski institut opravlja to nalogo na način, ki se popolnoma sklada 5 priporočili konference.
Tekočo bibliografijo izdaja v dveh serijah. V prvi vrsti publikacij priobčuje bibliografijo člankov iz revij in; časopisov.
Prav bi bilo, ko bi našel napor jugoslovanskih bibliografov polno priznanje pri tistih, ki uživajo sadove njihovega dela.
VLADIMIR BONAČ
Na Vršiču
SIMCISCIH
Zimo v gorah bi lahko primerjali veliki simfoniji, v kateri je umetnik uporabil najrazličnejše motive: od nežnih, ki pretresajo do ganotja, do moč-
r
( PROF. DRAGO ULAGA
Pokljuka v prvem snegu
nih, ki vzbujajo občutke strahu. 1 nikih in parkih je ležalo pol
Odkar imamo smuči, odkar jih tako radi uporabljamo, doživlja, mo zimo v vseh njenih odtenkih razpoloženj in lepote, pa tudi trdote in grozote. Odkar ima. mo smuči, se veselimo zimskega časa kakor otroci, ki se bodo sankal; in gradili sneženega možička. Tudi odrasli se bomo igrali na snegu, okušali bomo hitrost in se razgledovali z viso kih vrhov pb belem svetu. Tudi mi bomo vsai za dan, vsaj ža nekaj dni otroci narave, sproščen; otroci prelestnega zimskega sveta. Boljši in močnejši se bomo potem spet vračali k vsakdanjemu delu.
Pot na Pokljuko je dolga
Z ljubljanskim; maturanti smo izstopili na Bledu. Po trav-
U NOVOLETNO JELKO
v£?°SEK:
rij- f-Autonija 200, Husu Maša phi;,Lkmar Vojka 200, Luk-100 iti Ja *,ri0, Starc Antonija MbL 1„n*ar Ivanka 100. Remec Sten- Verša Viktorija 200, len« ,£'« Angela 270, Milič Mi-Cah- t?°, Perjcvee Karel 300, Siiv riJ3 Magda 250, Puntar Lltrn-	Pauletič	Marija	200,
rij-	J	Marija 200,	Lukša	Ma-
’ Bukavec	Anica	200.
%Vojka 200.	Ban Karla
2Šq- Martelanc Just 300, Šinigoj tte' , “uda Stana 300, Lukša *Cfa 20°- Crlja Mirko 500, Mari a 300 Bukavec Ol 3oo Vi' Se8‘na Just 1.000, Grom P e,1enari Pina 100, Potočka w,ancka 100, Metelko Ivan-* . l°0. Riolino Marija
1 000,
Iv&rn? Angela 1.000, Bukavec lW , , Antončič Josip 500, kg f‘Vekoslav 300, Milič Lojz-50. Milič Angel 150, Rebu-
CeJJJp 200, Bogateč Anica 100, lv»n 'Terezija 300, Pirjevec kua 500, Bezin Franc 300, Mar-5qq Ana 200. Puntar Francka
iti'	^	*•	‘"Ire	*WU,	Vežl-rju %JKS-
Cibic Marija 200, Bu-Lltf!- Ferfolja Ivanka 200. r|j.ri£ Ivanka 300, Škabar Ma-“?0, Bukavec Marija 200, l'a -Jlt Milica 200, Prašelj Jože-tbra* • Sardoč Jožefa 200. Vetjih ^5 Marija 200, Pertot Josip RuPei Ivanka 200, Daneu 2n9- Daneu Marija 100, Vij?.ent Marija 200, Bukavec Bad'°rija 190, Ban Mario 150, odi4 A,°i2 300, Starc Albl-lOo o ’ Rl|Pp> Marija 300, N.N. rij-- “nsič Edvin 300, Cuk Ma-0u7,n 200, Guštin 100, Rupel 100, Čep -M->gcin 9.sn c,.v Aleksan-
.t a-r^da 250 Cuk Aleksan-Man3 Regent Ivo 400. Rupel Pnt 2® 200, Kalc Fani 400. Re-Andrej 200 Cibic Ivanka ?(ij’p?w>ka Marija 200, Naber-20°' Daneu Mariju 300. * 30n «v,i 40°. Nabergoj Vla-■ Bukavec Ivica 200, Uk-
mar Dragica 500, Regent Dra-1 gic.a 180, Starc Vanda 100, Furlan Tatjana 200, Martin Mario 100, Kante 700, Puntar Marija 100 Daneu Marija 50, Trampuš Ida 100, Lukša Tončka 150, Rupel Glzela 200, Sardoč Štefanija 200, Caharija Dragica 100, Zadruga za razkladanje lesa
10.000, Ban Olga 200, Kalc Miloš 200. Milič Pepka 500, Fra-sinelli Silvano 300, Pertot Boris 150, Sirca Srečko 200, Dolenc 200, Cibic Ivanka 100, Spanger Marija 300, N.N. 5.000, Ukmar Alojz 300, Ukmar Ernesta 500, Cijak Milka 500. Pirjevec Marija 150, Cibic Marčela 200, Antončič Karla 250, Gospodarsko društvo 1.000, Ban Marija 400, Ctjak Julija 200, Rupel Marija 200, Bukavec Ida 200, Sardoč Franc 200, Bukavec Josip 200. Rupel Darko 200, Bukavec Antonija 200, Segina Karel 200, Kapun Danica 100, Stoka Luci. ja 150, Ukmar Marija 400, Cibic Dragic 200, Prašelj Marija 450. Stoka Anton 700, Puntar Guerina 300, Vales Rozalija
1.000, Gospodarsko društvo Prosek 1.000. Mislej Sonja 190, Kapun Ed; 400, Nabergoj Dora 200, Pirjevec Mara 100, Prašelj 200, Cijak Srečk-- 500. Skupaj 55.280.
OPČINE: Vremec Angela 5p0 lir Sladoiedarna 100, Berginc Franc 1.100, Sosič Alojz 500, Škabar Josip 2 000, Potočnik Francka 500, Kramar Josip 500, Vatta Karel 1.000. Starc Sonja 700, Ribariča 200, Dam u dr. Anton 1.000, Sosič in Ozbič 700, Sisoč Marija 150, Sosič Angela 350, Sosič Tereza 200 Sosič Ed. mond 350, Sosič Angela 200, Guštin Albina 300, Daneu Nnrdo 200, Purič Olga 200, V!dau Marija 200, Vičič Slava 200. Sosič Natalija 200, Vremec Zora , 100, Vidau Francka 100, Sker-| lavaj Sabina 100, Furlan Mari-
ja - Ivan 200, Vremec Angel -Anika 500, Malalan Marta 100, Hrovatin Marija 500. Husu Av-relija 400, Colja justina 200, Hrovatin Zora 300, Hrovatin M. 200. Kralj Klara 200, Do-lenc-Holstein Marija 250, Ščuka Olga 150, Sosič Zora 150, Bri-šček Marija 300, Gorkič Antonija lir 250.
SV, KRIZ: Camino Vittoria 250 lir, Sulčič Santa 100, Košu. ta Celesta 100, Stefančič Albina 50, Žerjal Marčela 60, Sulčič Giuseppina 100, Ferlan Joško 200, Košuta Gisela 60, Sulčič Albo 200, Svab Ivana 100, Ukmar Jožef 500, Semez Gio-vanna 100, Kočjančič Slava 150, Dovšak Mimi 200, Salini Bruna 100, Saba Dora 100, Sedmak Gisela 300, Sulčič Štefanija 200, Sulčič Paulo 200, Sirk Viktor 50, Tence Ana 20, Sirk Zofija 150, Cotič Pierina 50, Sedmak Marija 50, Danev Zofija 50, Ko-bau Marija 50, Vidoni 100, Se-mec Justina 100, Verginella Ju. lja 100, Doljak Marija 100, Ste. fančič Anica 100, Dovšak Mirko 200, Pičiolin Rozalja 50, Sedmak Ivana 300, Košuta Slava 200, Tence Ida 150, Svab Au-lida 100, Bogateč Alojzija 100, Kralj Marija 50, Dececo 50, Bol-]e Milko 150, Medvešček Alojzija 100, Sedmak Zofija 50, Rebula Ljuba 100, Košuta Slava 500, Cijan Marta 500, Košuta Dušan 500, Košuta Angela 50, Tence Ivana 150, Veronese Ed-monda 150, Košuta Marija 100, Verginella Hortenzija 100, Košuta Ljudmila 100, Svab -San-tina 200, Bogateč Ana 200, Ukmar Nadja 100, Faganelli Roberto 100, Purič Franc 100, Batič Marija 50, Košuta Marija 200, Sedmak Ivana 100, Tretjak Viktorija 200, Kobal Ivana 50, Sedmak Olga 250, Sedmak Jušta 100, Sulčič Slava 100,
metra snega — koliko neki ga bo na Pokljuki. Drevje t b jezeru je v ivju, obale se drži nekaj metrov tankega, krhkega ledu. Pod negami škriplje, iz ust se kadijo svetle meglice, ko hitimo proti Gorjam. Študentje so prevzeti v pričakovanju; v smučarski tečaj gredo na Pokljuko! Pot bo dolga — dolga bo tudi za ume, mlade noge!
«Le počasneje, bratci, štiri ure hoda je pred nami«, jih opominjam, toda kdo bi te poslušal! Nekateri hitijo, ne glede na to, da nosijo smuči in težke nahrbtnike. Razumem jih: privlačuje jih čar neznanega sveta pod Triglavom, rad; b; že videli bele poljane, na katerih se bodo izpopolnjevali v smuku in kristianijah.
Cesta, ki so jo zgradili nalašč z* prevoz lesa, se polagoma vzpenja, snega je vedno več, levo in desno skrbno negovan smrekov gozd, za nami se odpira jasen pogled na bele Karavanke. Sred; peti je lesena hišica, kjer ti postrežejo s čajem, v bližini je Zatrnik, edina vasica, ležeča na blejski strani pokljuške planote.
Šime jn zapregel sani
Nahrbtniki postajajo vse težji, do smučarskega doma imamo še dobri dve uri vzpona. Lepo bi bilo, če bi nam na Zatrniku kak kmet posodil sani. Šibka dekleta bi razbremenili jn bi vlekli prtljago za seboj. Rečeno, storjeno. Povprašal sem pr; postavnem kmetu, o katerem sem pozneje zvedel, da se piše Sime Urevc.
«Da bi tele frajlice vlekle na Pokljuko«, se je branil, «to Pa že ne! Kaj b; se ljudje mučili, ko pa je spočita žival v hle. vu!» No, in spočita žival je potegnila sani, do vrha naložene s smučm; in nahrbtniki. Tako smo hodili na Pokljuko v druž-bj Siroeta Urevca, ki je neprestano zmerjal konja, vmes pa razdiral okrogle. Čudil se je, da hodijo take zale (rfrajlice« še vedno v šolo. Tud; Sime je bil poskusil s knjigami, vendar mu ni šlo od rok. Namesto da bi hodil v šolo v Gorje, se je ves dan potepal po gozdovih. Učiteljica ,je kajpada poslala domov opomin, Sime pa, ne bodi len, je nabral po kokošjih gnezdih Za klobuk jajc, jih odnesel v šolo ter jih izročil učiteljici, češ: »Tole pošiljajo mati, da ne bo kazen prehuda ...» Tako je delal leto in dan, iz leta v leto.
«Nekoč je bilo na Pokljuki vse več snega, kakor ga je dan-danes«, pripoveduje Sime, «Na
Zatrniku je skoraj prekrilo hiše, z volmi smo moral; napraviti tunele, če smo hoteli k so-sedu. Ob tejle cestj si lahko sedel na vrh telefonskega droga, da si malical.«
Veliko je pripovedoval Sime o sebi. Nikoli ne nosi suknjiča. nikol; ga ne zebe, nikoli ni holan, nikogar se ne bon, razen hudiča in kače. K maši ne hodi, ker pride predrago; Sime se zapije, če gre v nedeljo zjutraj v Gorje. Pravi, da bi bilo ceneje, če. bj prišli fajmešter kar k njemu na dom. Med okupacijo je bil Sime z vsemi devetimi otroki jn ženo v taborišču. Nekoč je videl šestnajst Nemcev, ki so nesli železniško tračnico. Sirne jih je pogledal, naložil tračnico na svoja orjaška pleča in jo nesel sam,
((VerflucHter Bandit — . prekleti bandit«, sp ga zmerjali, Sime pa J*m je vrnil, da pozna še močnejše. «Taki bodo prišli, ki vas bodo pohodili, kakor voli. K sreči je znaj Sime le nekaj besed nemško, sicer bi se mu slabo godilo.
Se marsikaj zabavnega nam je povedal in smQ ga veselo poslušali vse do Mrzlega Studenca, ko so postali študentje glasnejši od Suneta. Od blizu so zagledali Julijske vrhove, ki so se praznično belili nad temnim morjem pokljuških smrek in hojk. Bil;
sm0 na
vrhu planoite. 1200 m visoko. Nekateri so nataknili smuči na noge in pohiteli naprej proti smučarskemu domu.
Smučarsko veselje na Pokljuki
Športni hotel na Pokljuki je eden najprijetnejših domov v naših planinah. Vsi prostori so kurjeni, vsi razsvetljeni, povsod tekoča topla in mrzla voda, strežno osebje je ljubeznivo in spretno. C*e še omenim, da je v spodnjih prostorih vsak večer plesna glasha, tedaj si lahko predstavljate prijetno presenečenje, ki so ga doživeli mladi študentje,
Snega je bilo približno dva metra, vse kotanje, vse ograje, vse čeri so zginile pod c<e-belo snežno odeio. Dan za dnem smo imeli š*olo smučanja, urili smo se v Hoji in teku, v kristianijah in skokih. Pokljuški tereni so razmeroma lahki, večinoma ravninski. Toda kdor hoče, najde tudi strmine, ki jim je komaj kos. Prav posebno je bil navdušen nad Pokljuko švedski trener Bertil Astrdm, ki je izjavil, da po vsej Evropi ni videl tako mikavnih poljan in gozdov za tek na smučeh. Prednost Pokljuke je tudi v tem, da je razmeroma malo športnega
I
.J
svoj
prometa in ima človek mir, če si ga želi.
Ko smo bili lansko leto na Pokljuki, je iz dneva v dan snežilo. Smreke ro komaj vzdržale pod težo belih blazin, nekatere so se polomile. Neka weekend hiša se je porušila, na strminah okrog Lipance so se trgali plazovi. Ko se je vreme ustalilo, ko je minila nevarnost plazov in je sneg spet zmrznil, smo se pripravili za turo na vrh Lipance. Ob jutranjem svitu smo se že zbrali pred domom in urno pohiteli proti Javomiški planini, Vrhovi so se svetili v soncu, snežna poljana s,e ,je lesketala, kakor,da bi bila posejana z biseri. Steza nas je vodila skozi gdzd, v katerem' rasto slovite pukljuške hojke. Pod Li-pansko planino smo se čudili razdejanju snežne lavine: v sto metrov širokem pasu je bilo
Tekač v Dolini smučarskih skakalnic
Vse drevje polomljeno ali zru-vano, kakor da bi ga bil zmlel tank, velik kakor gora.
Tiho smo šli m mo macesnov, kjer je pred dvema letoma sneg zadušil smučarja Dularja, Na Lipanjski planini smo se okrepčali in pripravili vse potrebno za vzpon na vrh. Tudi tu smo videli na ogroženih mestih polomljene ali nagnjene macesne, ki so sto let kljubovali, letos pa jih je menda polovico uročilo. Odložili smo odvečno oblačilo in si nadeli temne naočnike, kajti nebo je bilo jasno, svet pa tako bel, kakršen more biti samo konec januarja na Lipanci. Ko smo se tako vzpenjali v ključih po strmem srenu, je bil marsikdo v strahu. Lahko bi ti spodrsnilo in n'e veš, kje bi se ustav:!; lahko bi se lud' zgodilo, da b; se kljub vsej neverjetnosti -odt: gal plaz.: Ej,-to so si študentje, ljubko, pri srčno in vešče pomagali prav pod vrhem, ko je bilo treba odpeli smuči in se plaziti po golih pečinah na Lipanjski vrh, visok 1983 m! Anka je pomagala Vidi, Vida Janezu, Janez Andreju ...
Drug za drugim smo varno prehajali iz sveta strahu, ko se bojiš za slehernega, da se mu ne bi kaj hudega pripetilo, v svet sreče, ko stojiš visoko nad prepadom Krme, se oziraš po širnem svetu vse od tirolskih gora do Ojstrice, od Kuma do Snežnika, od ijub-Ijene Šmarne gore do privlačnih smučišč okrog Bogatina. Pošteno si opravil svojo dolžnost, dobra zavest te navdaja, ljudje so praznično razpoloženi, vs; so nekam dobri, še sonce sije topleje, kakor v dolini. Vesel'š se smuka po prostranih belih strminah, šviganja med smrečjem po gozdu in večera, ki bo nocoj vse bolj vesel kakor navadno.
(Nadaljevanje sledi)
Pravljica s soških planin
Pisateljica lika Vašte-tova, ki bo nastopila na četrtem literarnem večeru slovenskih žena, je sledeči dve črtici priobčila leta 1916 v tržaški »Edinosti«.
Nekdaj je bilo... v cvetoči pomladi...
Tam po gorski poti, ozki, kamniti, je stopal Dobran. Za. vihal si je rokave svoje bele srajce daleč gori nad komolce. Suknjič mu je visel izpod nahrbtnika. Noge — v težkih okovankah so drobile kamenje v pesek. Cepin je udarjal ob skale.
Krepko so se gole roke oprijemale skal, visečih nad zeleno Sočo — šumečo, penečo se globoko tam spodaj... Gola kolena, kakor bronasta, se niso stresla, kadar je fantu viselo telo nad prepadom. Le sončno-ožga.ne prsi so se hitreje dvigale, kadar je zastala noga, in je pogled žarkih' oči plul preko bajne planinske krasote...
Jn -zopet se je orjaško telo vzpenjalo po sivih skalah.
Doli pa se je mlada Soča penila čez zelene maihovite pečine, in na šumečem valovju se je zibala kraljica soških vil v bisernih tenčicah... V mlado-zeleni jelši onstran Soče je sedel kosmati kozonog — iztegoval je roke po svoji Ijubici-vili.
A vila je pogledovala tja gor Po skalah, kjer se je svitala v žarnem jutranjem soncu Dobranova postava, vsa žar reča, puhteča gorkega mladega življenja...
V Hi ne oči so se h ipoma zasvetile, ko je zdajci segel Dobran po šopku rožnordečih planinskih cvetk... Zdaj se je ozrl — nir-li še kje drugod kakšen grmič?------------
Vila zgrabi nekaj biserov svojega, pajčolana in jih vrže na breg — v trenutku je zra-
stel krasen živordeč grm kraj zelene Soče...
Ugledal je Dobran vabečt cvetke, noga se mu okrene navzdol p'Vti bregu — a siv oblak se razmakne tokrat na gorskem predelu, in v ozadju se čarobno zasvetijo vrhovi —: snežndbett — kristalni.----------
Iz Dobranovega grla jim vzkipi nasproti vriskajoč pozdrav — pozabljene so rdeče, včbeče cvetke tam doli ob brezdanji vodi — hitreje stopa mladec po kamniti stezi, zamaknjen v divjo lepoto ljubljenih gora...
Kraljica soških vil pa je za-plakala, vsa užaljena in srdita, da ji je ušel krasni mladec. Na. srebrnih meglicah so prihitele do nje sestre iz vseh soških voda — pomilovale jo, tolažile — a ona je še vedno ihtela v srčni boli in užaljenem ponosu.
«Ho j! kraljica-ljubica’ Maščujem te! Prinesem, ti jih, fantov krasnih, krepkih... Plakati bodo za svojimi ljubicami in plakale bodo ljube za njimi
— kakor plakaš ti sedaj! ----------
— Hoj! Hoj! — — —» in v divjih skokih je oddirjal kozonog, klicaje svoje brate v pomoč...
Prišli so bratje, vsi kosmati, kozonogi, grdogledi, temnodla,-ki. Zborovali so tam za planinam i -in prisegli so smrt lepemu Dobranu — smrt in maščevanje vsem krasnim, krepkim mladeničem, ki kozono-gom odvračajo prelepe njih ljubice — božanske vile ;
Pridrli so do bistre Soče —: oj! cela vojskq jih je! Razdi-rUjo vasi in mesta, iščejo mladih naših ljubih — naših mož...
Skale vale v dolino — kamenje mečejo do sinjih vrhov — ognjene so njihove puščice —: njih dih so morilni oblački..;
Kot divje grmenje bobni njihov krohot slišiš ga lahko podnevi ponoči...
Vi.
V delavnico sem tvojo zrl
Iz »zakulisnega življenja« naše mladine. «Kaj misliš, Draga, bo zdaj dobi*d?» —1 Tja k oknu v sončno luč stopi temnolaska. Bela haljica s plahutastimi rokavi, spodaj še nezarbbljena. ji sega do gležnjev. Krog pasu je prišita kita rožnordečih papirnatih cvetk.
»I, seveda bo dobro — ne bodi no sitna, saj vid'š, ko-likp imam dela — še rokavov nisem všila!« — oglasi se tovarišica tam ob ropotajočem šivalnem stroju.
«Ej, Nada, saj si lepa!« —• — Temnolaski pred oknom švigne kri v lica dvajsetero
tovarišic po vseh klopeh se s smehom okrene k nji.
((Najlepša vila boš, Nada!« — kriči dekletce tam v prvi klopi, mahaje s škarjami in rožnatim papirjem.
«Kralj palčkov se bo zaljubil v tebe, namesto v Anico»
-----------modruje	tovarišica pri
vratih, sklanjaje se nad malim fantičem in pomerjaje mu na glavo lasuljo in zlato krono.
Tam pri tabli gori na odru zašušti svilnat papir, velikanska svetlozelena krila zafrfo-
tajo po zraku in z odra se prevrne papirnata kobilica in se zamaje tam pred klopmi pod katedrom.
«Oj, Nada, tako si lepa, da si še kobilico splašila!« — se smeje dekle, pobiraje papirnato pošast.
«Tak, pustite mi ubogo Nado! Hitite z delom, zadnji čas je, da končamo obleke za ,vile’
— saj veste, da moramo še vse obleke za, palčke’ pripraviti!« ---------
Svareč naj bi bil glas, ah mlade oči so govorile drugače, in deklice poznajo svojo učiteljico-ljubljenko.
Smeh se je polegel — tu in tam še švigne poreden nagajiv pogled preko kupov ten-čičastega blaga, pa primatih rož, srebmopapnrnih sulic in žima-stih lasulj in brad tja do okna
— do zbegane temnolaske.
Čebljanje hihitanje —
Tu okrog mize, okrog svoje
((gospodične« se gnetejo, vprašujejo, se posvetujejo, pripovedujejo.
Smehljaje dvigne učiteljica zdajprazdaj glavo od dela svojega — tenčičaste oblekce, z zlatimi kolobarčki obšite. Zlate ploščice se svetlikajo v soncu, svetlikajo se v njenih žarkih očeh.
Tv.
^O^PREiMjER1 V GLEDALiŠČU "VERDI,, 5. T. M.
Ummm o BellM: MESEČNICA
(LA SONNAMBULA5
Ne samo za dobo, ko se je romantični stil uveljavljal tudi v italijanskem opernem ustvarjanju, ampak tudi za druga obdobja v glasbery umetnosti, velja Bellinijeva glasba kot najčistejši izraz glasbene poezije. Njegove čustvene in globoke (vsaj za takratno pojmovanje) melodije so iskrena izpoved sentimentalnega avtorja, pravega zastopnika prve polovice 19. sto«
Planina na kraju (koče pod snežno odejo)
letja dobe, ko so opemi skladatelji jemali snov za glasbeno obdelavo v idiličnih, neverjetnih zgodbah, ki pa so jim najbolje odgovarjale, da so v njih mogli izraziti svoje, včasih le ((bolestno« čustvo.
Omenjene značilnosti Bellini-jeve operne umetnost; pa so končno tudi vzrok, da sta njegovi deli ^Mesečnica« jn ((Norma« kljub mnogim pomanjklji. vostlm, ki pa so lastne tudi nje. govima vrstnikoma Rossiniju in Donizzettiju, še danes privlačni operni publiki. Skoro bi trdili, da je na splošno v njego-vih delih več iskrenost; in pristnosti kakor v delih omenjenih dveh skladateljev, das; seveda tudi Bellinijeve opere označuje mestoma zelo skromno pisan orkestralni stavek in tudi precejšnja konvencionalnost, vendar pa v tisti dobi skoraj drugega ne moremo pričakovati.
Kakor libreti ostalih njegovih del tudi libreto ((Mesečnice« predstavlja neverjetno zgodbo. Zaljubljena Amina je podvržena sonambulizmu, kar je vzrok, da jo njen zaročenec, ki mu ta njena značilnost ni znana, zapusti, ko jo najde nekoč v sobi mladega grajskega gospoda. Čistost Aminine ljubezni pa končno le premaga Elvina, ki se že hoče poročiti z brhko gostilničarko, da spozna neutemeljenost svojega ljubosumja. Dej a- j
nje se zaključi v vseobče zadovoljstvo.
Margherita Carosio, ki je pela naslovno vlogo, je danes še vedno pevka odličnih glasovnih kvalitet, ki z lahkoto zmaguje tehnično izredno zahtevno nalo. go, ki jo predstavlja vloga Amine, napisana za izraziti kolora-tumi sopran. Je tudi izvrstna igralka, vendar bi jj ne škodilo, če bj bile nekatere njene kretnje manj izumetničene. Tenorist Cesare Valetti nas je to-■krat še bolj prepričal kakor v «Don Pasqualu». škoda, da nje. gov sicer prijetni glas, ki nedvomno ustreza vlogam, kakor sta Ernesto v »Don Pasqualu» in Elvino v »Mesečnici«, nj povsem izenačen v vseh registrih in mestoma še premalo sproščen. Lepo bodočnost obeta basist Ivan Sardi, ki razpolaga s krasnim glasovnim materialom, ki p>a ga bo moral še nadalje obdelati. Lepo so se uveljavili tudj Liliana Hussu, Eno Muc-chiuti, Vladimiro Lozzi in še posebno Alma Pezzi.
Skrbno so bili naštudirani zbori pod vodstvom Adolfa Fan-fanija. — Koreografinji Aniti Bronzj Pa bi svetovali, da bi vnesla v svoje baletne vložke več originalnosti in iskrenosti.
Predstavo je pripravil dirigent Umberto Berrettoni s te-
poznavanjem parti-
meljitim ture.
Režija Carla Piccinata je bila stilno primerna.
— r
FESTIVAL KULTURNO-UMET-NISKIH DRUŠTEV V BEOGRADU KONČAN
Prejšnjo nedeljo se je v Beogradu konča; festival kulturno-umefniških društev, ki je trajal od 8. do 30. decembra v ekviru praznovanja desetletnice ljudske revolucije. Sodelovalo je 24 društev, med njimi prvikrat društvo madžarske narodne manjšine «Jose Atila«, društvo Dcraa Ceškoslovakov in dvoje društev učencev v gospodarstvu. Festivalske prireditve, zlasti Mozartov «Re-quiem» in Gunduličeva »Dubravka«, so bile dobro obiskane. Vseh predstav je bilo 35 in obiskalo jih je" okrog 10.000 Beograjčanov.
* * *
IZVOZ VINA IZ HRVATSKE
Podjetja, ki se ukvarjajo z nakupom in prodajo vina, so izvozila lani iz Hrvatske 50.991 h] raznih vin in dobila zanje 35.252.543 deviznih dinarjev, S tem so znatno presegla plan. Nad 70% vina je izvozilo reško podjetje «Tstra-vino», ki je dobilo na razst-vah v tujini ve£ zlatih irj srebrnih kolajn«.
\/^ I" l i Z vremenskih opazovalnic so l/ R I" A/! sporočili vest o vdoru hladnega J IlLlVlL zraka z Balkana. Predvidevajo.
da bo zalo še nadalje prevladovalo jasno vreme. Temperatura bo nizka. Včeraj smo imeli v Trstu najnižjo temperaturo 2 in najvišjo 5.7 stopinj.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
8. JANUARJA 1953
iili		%
m		ii:::'; T'
illlll	ii :Š!ii	
a		i
iiiiiii		
 Pii i IIP i!
I i i 111 | ! | ii
'iiiiil :.......................................  ...M	v:.	•
ji!i||!i
1 Ju
iiiliiililS
 ” j
jjiHiiSttSmp
,ii ■ i il
fi ffifi
lila
		
		
	. •’	
	I|	
	II	k
iiiiiii! '!i		
Hibi
*
iiiiiii ’1I lipi
;;;
BS
lil
jililljj	!jlj HH	ii!{!:!:J
,	i !.....................Ii -
i
jj j g! |||
1	n	i	1 ii,
“	m . ii' i	>	.
'ii iiiiiiiii iiiiiiiii 'BI
- s '	‘	i	niL	iitM*!*	n	Manni	mn	mm	ipii	'	i	cfia
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35:
Vesele melodije. 18.15: Kulturni pregled. 19.00: Bachove skladbe.
— Trst II.: 18.15: Čajkovski: Francisca da Rimini. 20.00: Večerni konjert. — Trst I.: 22.45: Mesti iz Broadwaya in Hollywooda. — Slovenija: 13.00: Slovanski zifcori pojo. 21.00: Ciklus predavanj iz literarne zgodovine.
LEPA ZMAGA TRIESTINE NAD PRO PATRIO 3:0 (?i0)
Nasprotnik pregažen pod težo igre domačih
Kot Spal v četrtek, tako je i prešel v napad. Nuciari kakor i io. Pro Patria ne klcmi, temveč
morala tudi Pro Patria (ki te šest tednov ni okusila grenkobe poraza), kloniti proti Triestini. /Vi sicer njena krivda, dasirav-no mislimo, da bi lahko z večjo borbenostjo vsaj delno rešila svcjo čast. Ze takoj v začetku je prepustila vajeti Triestini in igre od konca ni vzela v svoje roke. Poskusila je sicer v začetku drugega polčasa, toda to je bil le kratek, nčuspel poskus pred klonitvijo.
Zavist igralcev Triestine, da h niso tako slabi in nezmctni zmage, je pomagala celi ekipi; vrgla se je v napad iv kar je glavno — spravila v mrežo kar tri žoge. Z gciovostjo smemo trditi, da nedeljska tekma ni bila biser igre, vendar smo o-pazili to, kar niti leto." in niti lani nismo; hitre in prodorne akcije, ki so zmedle obrambo, pa tudi streljanje na gol.
Ciccarelli, o katerem smo že to tekmi s Spalom d ep olj obširno govorili, je tudi v nedeljo največ doprinesel fc zmagi; dva njegova strela sta končala neubranljivo v mreži. Tudi Ispiro je igral zelo inteligentno in je ogromno doprinesel k napadu, Pc'eg tega je tudi sam zabil 001.
Triestina, dasiravno utrujena zaradi četrtkove tekme, ni napadala breznačrtno, temveč je posebio s Ciccarellijem, Peta-gno Ut Ispirom s točnim podajanji n prinašala nevarnost pred ’!rata gostov. Medlem ko so visoke žoge postajale plen večjih in močnejših nasprotni-kov, so ostajale nizke stalno na nokah Tržačanov. Begni m Giarmlni sta držala v šahu svoja nasprotnika, razbijala njiho. ve redke napade in zalagala na-padaino petorico z odličnimi žogami. Skoda, da se je marsikatera akcija razblinila v nič po krivdi Boscola in še bolj po krivdi De Vita, KI je bil najslabši mož na igrišču. Oba imata skoraj isto napako; oba sta osebna, hočeta samo Prodreti do vrat in realizirati. Toda niti prvi niti drugi nista trga do. segla in sta zato samo škodila celoti.
Mariuzza je svojo nalogo — držati nevarnega La Roso — izvršil odlično ter ga popolnoma onemogočil; odlična tudi Z01 zin in še posebno Bellom. Pokazal je izredno hitrost in odločnost ter je večkrat celo
vedno — odličen j Cela Triestina je v zadnjih dveh tekmah pokazala tak napredek, da smemo upati še m boljše. V ned.el to pride v Trst Atalanfa z Jeppscmom, ki n« štedi s streljanjem. Proti te) enajsterici, ki se je zadnje čase pokazala pravi strah nasprotnikov. bo morala Triestina pokazati ka; se je v zadnjem času navadila in kaj zmore. Tre. ner bo najbrž postavil na igrišče isto postano, le De Vita bi 'jilo bolje zamenjati z Benega-som.
Pchvaliti je, tre tu:	sodnika
G črnini ja.
Triestina se takoj vrže v napad, vendar njeni streli končajo za golom Tudi Pro Patria prodira do Nuciarija, toda obramba čisti. Čeprav prevladuje Triestina, ne more preiti v vod. stvo. Končno v 30 min. CiccarelH ustavi žego, prodre z njo pred gol. poda Ispiru, ta Petami, ki pa ni mogel streljati Poslal je žogo nazaj Clccarelli-ju, ki jo je brez premišljanja z ostrmi strelom poslal v mre-
se vrne v napad in Nudari je moral v krasnem letu cdbiti v kot izredno nevarno žogo. Napadi Triestina na vrata gostov so brez odmora. Vratar Uboldi s šibkim strelom odbije žogo iz kazenskega prostora; zakotali se točno Ispiru na noge. Napa. daleč ni dolgo premišljeval, temveč je takoj poslal v prazna vrata.
O drugem polčasu smo le rekli. Pro Patria je pričela napadati, a je po 15 minutah zopet prepustila imjeti Triestini. Igra je zaradi trudnosti igralcev postala počasnejša. Sele v 30. minuti je Boscolo po dolgem driblingu podal žogo na srede, dccarelli jo je z glavo poslal proti golu, vendar jo je prečka zopet odibila na polje točno Clccarelliju pod nogo; z ostrim strelom je junak današ. nje tekme ponovno pretresel mrežo. Se nekaj izgubljenih prilik Triestine, da zviša rezultat (Boseoto sam pred vratarjem) in končni žvižg sodnika.
D. M.
ŠVICARSKI NOGOMETAŠI ST/ll/IU
PRESENEČENJA V DEVETEM KOLU ISTRSKEGA PRVENSTVA
Uspehi gostujočih
Partizan poražen na domačem igrišču - Prvi točki Buj Umag izgubit v Kopru proti Aurori
Takih presenečeni kot v nedeljo še nismo doživeli v nogometnem prvenstvu Istrskega okrožja. Lahko rečemo, da so vsi rezultati postavili na glavo predvidevanja.
Največje presenečenje je prišlo iz Brtonigle, kjer je domače moštvo podleglo bujski enajsterici pod težkim bremenom 7 golov. S to zmago so se Bujča-ni nekako rehabilitirali. Dcaettfi so obenem prvi tečki in to na nasprotnikovem igrišču. Nogometaši Brtonigle so odigrali svojo dosle-j najslabšo tekmo.
Z enakim rezultatom kot Buje je Piran odslovil enajsterico Strunjana. Po tej zmagi je Piran zopet zasedel drugo mesto v lestvici in je edini, ki bo še lahko ogrožal končno zmago Izole. Prihodnje tekme nam bodo pa pokazale, če je kriz?. Strunjana stmo trenutna, ali trajna.
Soline so v Kopru premagale moštvo Partizana, ki velja za eno najboljših Istrskega okrožja. Poraz je za Partizana deloma opravičljiv, saj so manjkali trije najboljši igralci.
po zaporednih sodnikovih napakah.
Tudi koprska Meduza je nepričakovano osvojila dve točki v Ankaranu, kjer je zasluženo premagala Rdečo zvezdo.
Izola je prišla do zmage brez borbe, ker se moštvo iz Novela grada zaradi tehničnih ovir ni javilo na igrišče.
Končno lahko rečemo, da je šlo nedeljsko kolo v korist gostujočih moštev, saj so osvojili domačim enajstericam kar šest dragocenih točk.
REZULTATI: v Kopru: Auro-ra • Umag 3:1 (0:0); v Kopru: Soline - Partizan 2:1 (1:0); v Izoli: Izola - Novi grad 2:0; v Sv. Luciji: Piran - Strunjsm 7:0 (4:0); v Brtoraigti: Buje -Brtenigla 7:1 (2:0); v Ankaranu^ Meduza - Rdeča zvezda 2:0 (1:0).
LESTVICA:	Izola 16 točk,
Piran 14, Umag 12, Partizan H> Meduza, Soline in Strunjan 7, Aurcr» 6, Brtonigia in Rdeča zvezda 4, Buje 2, Novi »rad 1.
PNS
* * *
HELSINKI, 7. — Na olimpijski boksarski turnir se je ori-
Smrtna nesreča
angleškega smučarja
KLOSTER (Švica), 7. — Britanski smučarski prvak Paimer Tomkinson je umrl dames med treningom pred angleškim prvenstvom.
Tomkinson je vozil po progi «Go;chna - Grad«, ko je nenadoma na ovinku izgubil oblast nad seboj in zletel v bližnji kamen. Cez nekaj minut je zaradi notranjih poškodb izdihnil. Prva pomoč, ki so jo poslali, je našla angleškega smučarja že umirajočega. Incident se je zgodil nekaj čez poldan. Truplo pokojnika so pripeljali v dolino. Sir Mavelj Wakefield, organizator tekmovanj je izjavil, da bodo upepelili Tomkinsona v krematoriju v Kfiostersu ali v Davosu. Dodal je še: «Tomkinson je vozil z normalno brzino, a je nenadoma zavozil izven proge na desno; morda s-i je hotel nekaj ogledati. Potem je zaobrnil v levo, da bi zopet prišel na progo, a 6e je zaletel z levim bokom v skalo«. Pokojnik je imel 33 let. V Klo-sters je priše] šele danes z ženo
(ST5?
NOGOMETNI TURNIR Z DT V
Visoki rezultati in dobra igra
GIUL1ANA
ZARJA 2:0
(0:0). Tekma je bila lepa, rezultat pravilen Zarja je bila nekoliko oslabljena, ker je igrala z nekaterimi rezervami. Oba gola, ki sta padla šele v drugem polčasu, sta bila plod solidnih akcij. Pri Zarji se je najbolj odlikoval srednji branilec Pra-sel ter srednji napadalec Poč-kar. Pri Giuliami je izstopala desna stran napada, posebno Drioli in Job. Zmagovalci so igrali v tej postavi: Bemi, Bi-lucalia, Fontanot, Angeloni, Be-renini, Zulla, Bartolini, Drioli, Job, Emchelll, Bortoluzzi.
ILIRIJA ■ OLIMPIJA 6:0 (3:0). Sam izid pove vse o tekmi. Prepro-to je nerazumljivo, kako je moglo tako solidno mo-
Pora-z je v nedeljo doživelo j javilo 350 tekmovalcev. Boksa-
NOV PREDLOG
za mednarodni turnir
tudi moštvo Umaga in je zaradi tega padlo z drugega na tretje mesto v lestvici. Porrženo je bilo v Kopru, kjer je domača Aurora zcoet razveselila svoje ljubitelje z dokaj lepo igro. Skoda, da so tekmo zasenčili nekateri grobi izpadi gostujočih nogometašev, ki niso obvladali svojih napetih živcev
ti bodo začeli 28. julija, finalna tekmovanja pa bodo v prvih dneh avgusta.
* «
MOSKVA, 7. — V Kasaksta-
rtu je moskovski drsalec Sergijev popravil svetovni rekord na
5Q0 m z rezultatom 41.7. Evgenij Grišin pa je zrušil rekord i na 1000 m s časom 1:26,4.
i
a
S tekme Giuliana - Zarja. Gneča pred vrati Zarje.
štvo, kot je Olimpija, izgubiti s tako visokim rezultatom Napadalci Ilirije so bili danes izvrstno razpoloženi, posebno vodja napada Regent, ki je s isoloprodori dal dva gola. Dvakrat je bil uspešen tudi Meden, obakrat iz gneče pred nasprotnikovimi vrati. Stoka je realiziral enajstmetrovko, en gol je dal tudi Puntar. Ilirija: Ban, Cok, Steka D., Stoka V„ Husu, Trampuž, Starc, Puntar, Regent, Daneu, Meden.
SV. ANA • DIJAKI 6:0 (1:0) Zaradi nesporazuma je moštvo študentov nastopilo samo z osmimi igralci; z veliko požrtvovalnostjo je vzdržalo nasprotnikove napade v prvem polčasu in kot je bilo pričakovati - klonilo v drugem. V zadnjem delu igre je pojačal dijaške vrste tudi Tomšič, a utrujeni tovariši niso več vzdržali tempa igre. Enajstorica Sv. Ane: Petronio, Kemperle, Dober, Petronio, Zok, Piško, Parovel, Lubam, Lavrica, Leban, Vojvoda Lestvica: Inter, Giuliana 10, Ilirija 8, Aurora, Zarja, Sv. Ana 4, Olimpija, Študenti 3, Ske denj 1.
Jugoslovanski smučarji
v Badgasteinu
BADGASTEIN, 7. — Jugo-slovanska smučarska ekipa bo sodelovala na mednarodnem zimskošportnem tednu ki bo v Badgasteinu od 18. do 20. -januarja.
ZUERICH, 7, — «Grasshop-pers Club® iz Zuericha je organiziral mednarodni nogometni turnir- Po dolgih pogajanjih z italijanskimi, španskimi avstrijskimi, nemškimi, francoskimi in švicarskimi funkcionarji je društvo sporočilo, da bo tekmovanje trajalo dve leti ob sodelovanju najboljših enajsteric • šestili držav. Trener «Grasshoppersa» Willy Premi je izjavil, da bodo verjetno zastopale svoje države naslednje enajsteric?:	«Barcellona»	za
Španijo, Schalke 04 za Nemčijo, «Milan» ali (tlrrternaziona-le» za Ital.jo, «Racing» iz Pariza ali «O.G.C.» jz Nice za Francijo, #Austria» za Avstrijo ter «Grasshoppers» za Švico.
Vsako moštvo bo igralo proti vsem ostalim po dve tekmi. Turnir bi se moral začeti prihodnjo jesen. Zmagovalec tekmovanja bo dobil pokal dru-
štva organizatorja denarno nagrado.
ter visoko
Sovjeti
v Helsinkih
EGIPTOVSKI GLASNIK PRI OZN: „Ni mogoče misliti na premirje"
KAPITAN CARLSEM ODLIKOVAN
»Enterprise" proglašena »zunaj nervarnosh" Kako je Dancy prišel na ladjo
HELSINKI, 7. — Olimpijski 1 komite sporoča, da je Sovjet-: ska zveza 54. država, ki se je
»ka službena prijava je biia od-1 Brit3nsk8 vojsšKb oblssti otlrodllfi izprdznit6v vbsi Ksff Aboou ob SuBšksm pa je podpiran K. Adrijanov, | prekopu • Egipt bo pričel trgovati z Rusijo - V zameno bo izvažal svoj bombaž
predsednik sovjetskega olimpij-
skega zbora.
* * *
RIO DE JANEIRO. 7. — Nogometni enajstorici Bangu im Fluminense, sta zasedli prvo me-to na prvenstvu Ria de Janina. Na tretje mesto se je plasiral Botafogo, ki pa bo lahko tudi zmagovalec turnirja. Vložil je protest proti izgubljena tekmi, o kateri razsodišče še ni odločalo.
SUEZ, 7. — Britanske vojaške oblasti s-> sklenile evakuirati vse prebivalce vaci Kafr Abctou v Sueškem predmestju zaredi stalnega obstreljevanja prečiščevalniih vodovodnih na. prav. Britanske čete so meseca decembra, ko so sklenil; napraviti cesto k vcdbvodnJm nattra vam, V3S skoraj popolnoma u-ničnile. Ver je že v tistem času bilo streljanje precej možr.o. Sporočilo zahteva: 1. evakuacijo civilnega prebivalstva vasi Kafr Abdou in prepoved vstop« v pokrajino vsem civilistom, 2. moštvs->o okrepitev posadke na področju čistilnih naprav; 3. zgraditev ot-rambr.ih naprav, da onemogočijo približevanje gverilcev; 4, cmejiiev paaneta v Suez io dovoljevanje vitapa v mesto samo onim, od katerih je odvisna javna varnost in zdravstveno stanje prebival, ftva.
Sporočilo vojaškega poveljstva o anketi, ki je bila razpisana zaradi četrtkovih in petkovih napattov na čistilne naprave, pravi, dia so bili napadi prera čunani, pripravljeni in izvedeni iz nek« bližnje železniške ka-
je pripravil seznam blaga, ki ci ga, uvažali iz Rusije in drugih držav. To nal b,- bilo kasneje podlaga, za egiptovsko-so-vjefcki gospodtr^ifi sporazum Trgovali naj bi s petrolejem, traktorji, stroji, časopisnim pa pirjem, kemijskima izdelki, žitom in električnim materialom Trgoval; nal bi na temelju zamenjave. Egi.pt je za navedeno blago ponudil svoj bombaž.
Egiptovsk« vlada, je sklenila odpreti kredit' v znesku 3.000 šterlingov za obnovitev koptske ctrlrve v Suezu, ki je bila zara. di zadnjih nanadov egiptovskih gverilcev na britanske čstc mečno poškodovana. Nadslje pa smo izvedeli, da profesorji z angieškni državljanstvom nc bodb mogli vr j poučevati na zasebnih egiptovskih šolali. To odredbo je izdaj minister za ljudsko vzgojo T'ih;t Huissein peša. Odredil je tudi njihovo odpoved. (Kot je znano so pro-fesrTje to učitelje z angleškim državljanstvom, ki so poučeva li na državnih šolah, že pred časom odpustili),
Kralj Saudiove Arabije je poslal kralju Faruku važno spo-
bine. Nadalje so ugotovili, da ročilo svojega dvora. List «A1
Dvoboj med Mariuzzo m La Reso; Glanntni sa z naglimi koraki bliža, da bi kril Guarae-rlja. Nuciari pričakuje rezultat dvoboja pripravljen na intervencij1«.
so pred pričetkom napada civilisti zaouatili svoje domove, koc da bi biij opozorjeni zaradi bližnjih nevarnosti. Obstajajo mnenja, ds> je anigle&ko poveljstvo ukazalo izprazniti mesto zato. ker bedo tamkaj napeljali bod?čo-žico, (fe bi prepre čiii gverilcem napad na britanske obrambne položaje.
Stavka portsaidskih pristaniških delavcev ob Sueškem pre-kopu se je razširila tudi na o-s?bje v Izmailiji. S stavko u službencev splošne pristaniške družbe je promet ob prekopu skoraj popolnoma ukinjen.
Eeiptovsfcj finančni minister
Misris. katerega dopis,nik j« bil pri voditelju kraljevega lirafla, piše, da je kralj Saudove Ara. bije obvestil egiptovske »iblasti o vsebini pisma, ki so ga poslale predbedniku Trumanu v zvezd z egiptovskim vprašanjen:. Zunanji in notranji minister Ibraihi,m Fara g paša je izjavil, da verjetno ne gre za posredo vainje, vendar pa v uradnih krrgttl menijo, čeprav izključujejo mežnost posredovanja, dia bi lahko samo koristilo rešit Vj anglo.egiptovskiega spora.
List' «A1 Aram# piše. da je bilo v spopadu v Pokrajini Abu Suieir ubitih 18 britanskih le-
talcev medtem ko na egiptovski stranj pogrešajo samo tri Ijiudi.
Zdi se, da se pisanje egiptovskega lista ujema z brltansiclm
včerajšnjim sporočilom, na poo lagi katerega naj ci biia v poldar.ckih urah tri britanska letala RAF napadena tri kilo-metre vzhodno pci Afc<u Sueira. Na kraj sam ie takoj prihitela kolona angl-ejfaih oMo nlh avtomobilov ter z brzostrelkami in minarpe:.; pregnsia napadal ce.
Konvoj 33 sovjetskih ledij se je v pozm.ih jutranjih urah približal Su-škemu prekopu. Svojo pot bo nactoljeval po Indij sketn oceanu v Vladivostok. Ob prihodu so se slišala vzkliki; Zivjo Stalin -n, C 1 z An^teži. Nekatere nr-rniies.anle je poli cija aretirala.
Glasnik egiptovske delegacije pri OZn Aar.y je na tiskovni konferenci dejal. se bodio obojestranski nrpeil ob Sueškem prekopu z gotovostjo nadaljevati in t:a zato ni mogoče mislitj na premirje. Nadalje je dlsjal, da Eg;:{:t noče trgovanja, ampak izvedli® dveh svojih za htev: umMc britanskih čet in zdiružitev Nilcve doline.
ATLANTIC CITY, 7. •- Iz nepojasnjenih vzrokov je prišlo do obsežnega požara, ki je uničil številna poslopja v obmorskem mestnem predelu. Trije hoteli so popolnoma zgoreli, medtem ko so plameni četrtega močno poškodovali. Deset velikih skladišč je še vedno v plamenih. Mestni gasilci so takoj pričeli z gašenjem požara. V notellh in trgovinah ni bilo prebivalstva, ker so bili zaradi zimske sezone zaprti. Doslej še niso zabeležili nobene žrtve.
LONDON, 7. — popoldanske vesti o reševanju ponesrečene ladje «Frying Enterprise® poročajo, da gre vse v najl pšem. redu. Ladjo vlečejo proti pristanišču Plymouth. Menijo, da je treba ladjo proglasiti »zunaj nevarnosti*. Trenutno že niso določili dneva, kdaj bo ladja prispela v pristanišč s. Obstajajo tudi dvomi o pristanišču, kamor je ladja namenjena. Mcgo-če bodo izbrali celo drugo pristanišče. Vremenske prilike so zadovoljive, čeprsv je nebo nekoliko oblačno in ozračje megleno.
Skupaj z vlačilcem «Tu moi-lomj> in ameriško ponesrečeno ladjo potuj5 tudi neka ameriška voj>na ladja. Doslej je bilo v navadi, da so ladje ameriške vojne mornarice 7?pust''le ladjo, čim je bila priklopljena; v tem prim:ru pa gre za izjemo. Vojna ladja je namreč epr m-ljena z radarjem in bo zato lihko ob nravem času ooazila drugo ladjo ter preprečila, da bi se zanileto ob vrvi, ki so dolge nekaj stot'n metrov. Do take nesreče bi kmalu pri?lo včeraj, ko je neka manjša Udja prezrla vrvi in je le za las manjkalo, da se ni vffje z”!"-
oahajujo 150 milj proq od Landsenda. Reševanje se d b o nadaljuje, niso pa še dobili točnih navodil, v katero pristanišče naj plujejo. Do suhe zemlje bodo prispeli v polcvici tedna. Ladja je še vedno nsgrje-na za približno 50 stopinj. Razpoloženje kapitana jn njegovega tovariša je dobro.
Bo zadnjih podatkih so se vremenske prilike precej izboljšale jo omogočajo hi.rejše potovanje. Vožijo s hitrostjo tren in pol vozlov no uro.
Komandant ameriških pomor-skih sil v vzhodnem Atlantiku kontraadmiral Boone je imel v Londonu tiskovno koife^en-co. na kateri je poudar i doprinos ameriške mornarice pri reševanju ((Enterprise«. Poudaril je. da bi imel kapitan samo 50 odstotkov možnosti rešitve, če-bi se njegova ladja potopila.
56 u. Fv'!moutou od seh strdni zbirajo novinarji,
aa bi prisostvoval prihodu «Ei.
terprise«. v četrtek zjutraj bo-
oo Carlsenu priredili zakusl-o.
Minister francoske trgovske
la. Tak' primer bi bil lahko. p'1>iflar‘Ce Andre Morice je usedten za ((Enterprise«.	|	..J	,	odlikoval	s križcem
Danes so sporočili, kako je! ’ e zasluge.
uspelo drugemu častniku Ken-1	---------
nethu Darcy'u, da je lahko prispel na ponesrečefto l°djo h kapjt nu C ris- nu. Medtem ko je vlačilec «Tu 'moil» msnevri-ral v velikem viharju tik ponesrečene U'dje in se ji skuš? 1 približati, se je Dancy nagajal
Gangsterstvo v Parizu
strelko1^’ h' T ^ri-ie '■ hrzo-mbSbiv oboroženi banditi so pred poslopjem številka 16 na
na krmi svojega vlfč lca. Raz-j padli av\omobiT toTarn^Ro^en-burkano merje je ted-i nag"je-j gart ki iP	,	*
no ladjo	ji	vi	5^ilo.	tako	^
da se njeno pslubje nshajalo v višini vlačilčevega. Darcy je to ugodnost izrabil, odškoči) in 'e za?rabil za ladjino ograjo. Na pomoč mu je priskečil kapitan Carlsen mi ga odoeljal v svojo kabino, kjer je do kože premočenemu tovarišu dal suho obV-ko. Od tistega trenutka dalie je Dancy edini človek, ki deli s kapitainom vse težkoče negotovega potovanja.
Nekaj po polnoči je telegrafist na vlačilcu sporočil, da se
frankov Neznanci so s svojim avtomobilom najprej prisilili avtomobil tovarne Rossnberg, da je zapeljal na hodnik in se tamkaj ustavil, nato pa so s svojim orožjem prisilili šoferja k molku in vzeli dve vreči z 9 milijoni frankov. V strahu pa so popolnoma pozabili na tretjo, kjer so bili še trije milijoni. V naglici so nato skočili na neki
KINO
i T it » T l
Rossetti. 16.00: «Ana, vzemi, pu* ško!», B. Hutton in H. Keel. Excelsior. 16.00: «Včeraj rojena«, B. Cravvford ln W. Holden. Nazionale. 15.30: «Cyrano de Be!> gerac«, Jose Ferrer.
Fenice. 16.00: «Ljubezni nimam* toda...«, Rascel, G. Lollobrigida. Filodrammatico. 16,00: «0 kej« Nerona. W. Chiari in J. Trost. Arcobaleno. 15.30: «Nocoj se zabavajmo!«, D. Kaye in Tierney. Astra Rojan. 16.00:	«SovražnlK
nas posluša«. Stan Laurel in Oliver Hardly.
Alabarda. 14.30: ((Neptunova hči» Ester WiH ams, Red- Skelton. Armonla. 15.20 »Obleganje ljubezni«, Blng Crosby in N. Olson. Ariston. 14.00: «Pcml’dna pesem* K. VUla in Delia Scala.
Aurora. 15.30 «Besede in glaslK' June Allyson Gene Kelly. Garibaldi. 15.30: «Narednlk M»4* den«, a. Curtis in Tom Bro\vfl-Ideale. 16.00: «Bogata žena«, V.
Heflin in B. Stanwick.
Impero. 15.15: «Stirje v enem jeepu«, V. Lindorfs.
Iialia. 16.00: «Nedokor.2an pless, M. 0’Brien in Cyd Charisse. Kino ob morju. 16.00: «steza ob samotnem boru«, Fred Mc Mur* ray, Silvia Sidney.
Moderno. 16.00: (tVražja ženska»i Marija Felix.
Savona. 15.00: «Dr. Kiklop«.
Viale. 16.00: «Serifova hči», Dan Dayley in Ana Baxter.
Vittorio Veneto. 15.15: »Nedosegljivi gospod štev. 880«, Burt Laricaster in D. Mc Juire. Azzurro. 14.00:	»Krokodil	na
Plavi«,
Beivedere. 16.00: «Argonski strelci«, J. Cagne.v, p. 0’Brien. Marconi. 16.00: ((Gospodična D«-barry«, R. Skelton ln L. Bali. Massimo. 16.00: »Normandija«, D* Bryan in S. Dalbert.
Novo Cine. 16.00: »Zgodba generala Kusterja«, E. Flym.
Odeon. 15.30: »Neprijemljlvlh 12» W. Ch;ari in S. Panrpanini. Radio. 16.00: »Korrkal je ponoči® Vittoria. 16.00:	»Zapuščena na
poročnem potovanju«, Claudette ln F. Mc Murray.
RADIO
,i li.osi.ov\Mski;
K « It M 'I' A TOREK, 8. januarja 1952
6.45 Jutranja glasba. 7.00 Poro-čila. 715 Jutranja glasba in ra' oijski koleuar, 13.30 Poročila-13.45 Lahka glasba — objave-
14.00 Igra orkester RJCT, 14-3® Od včeraj do danes. 14.35 Vesele meiodije. 18.00 Kodaly Zoltan: Iz suite «Hery Jans«. 18.15 Kultu" ni pregled. 18.30 Znane sloveni* cevke. 18.45 l orcč.la v hrvažCi111-
19.00 Bachove skladbe. 19.30 Poročila.
> I! S I H.
7.30 Jutranja glasba in koledat-
11.30 Lahki orkestri. 12.00 Novi svet. 12.10 Za vsakega nekaj. J2.43 Napoved ča^,a in poročila. 13.00 Glasba po željah, lfOO Poročil*-14.15 Dnevni pregled tiska. 17.3" Piesna g.asha. 18.00 Glas Amerike. 18,15 Čajkovski: Francesca da Kin.iiii. 18.35 Znane skladbe 23 klavir. 19.00 Ang,e5čina po radiu — 2. lekcija. 19.10 Gluck: Parid' in Helena, operna suita. 19.23 Meloaije uanaš.Jih in preteklih cini. 19.45 INa^oved časa in poročila. 20.00 Večerni končen. 20.30 Akmalnostl. 20.45 Lahke melodije. 21.00 Dramatizirana povest.
21.30 Thomas: Migrion, drugo i*1 tretje dejanje. 23.00 Zmerni ritmi. 23.15 Napoved časa in poročila. 23.30 Kaj vam nudi juirliiti* spored? 23.32 Nočne melodije.
• K » ■
7.45 Jutranja glasba. 11.45 Briljantna glasba. 12.15 Pes.nl ln ritmi. 14.15 Kinemaiograiske vesli-14.25 Znani ritmi. 14.45 Upcaao' ijajoča umetnost. 18.30 Pesmi bo-loč. 'Ost i. 19.40 Oi kt-jter Paul Whiterr.an. 19.50 Kratke športne vesti. 20.30 Igra orkes er pod vodstvom Leli a Luttazzija. 22-45 Vesti iz Bioadwaya in Hollywoo-ua. 23.25 Pl “na glasba.
H L O V E Sl I J A
13.00 Sl-vai.iKi ZDori pojo. 13.20 Melodije po Vtšem okusu. 15.0° N,.poved časa, poročila. 15.10 Zabavna glasba 15.30 Želeli ste — pesluš j.el 19.00 Zabavna glasba-19.40 Zabavna glasba, 20.15	1*
irancoski solistične glasbe. SKlad' be Clauda Debussyja, Ernesta Chaussona in Maurka Ravela izvajajo Zlrta Gjung en5c, Pavel Sivic, Urcš Prevoršek in Marja*' Lipo»Šek. 21.00 ciklus predavani iz literarne zgodovine — Janez Logi-r:	Paglia. uzzl, Gestrin in
tretji avtomobil, ki je bil v bli- Medved. 22.00 Poročila. 22.2® žlni, in izginili.	I	I.-hek	nočni	koncert.
ODLOMKI IZ KNJIGE R. CARTIERA ..TAJNOSTI DRUGE SVETOVNE VOJNE"
Niirnberški dokumenti osvetljujejo Hitlerjevo podobo. Do leta 1945 so ljudje malo in slabo poznali Hitlerja. Hermannu Rauschniggu in njemu podobnim lahko verjamemo samo delno- Znano je, da je bilo nem. škim založnikom prepovedano tiskati firerjev življenjepis. Le nekaj tujih novinarjev se mu je moglo približati. Vsi ,so bili hote ali nehote samo politično orodje in v njem niso več znali gledati navadnega človeka-Vsem sorodnikom ir. rvajbliž-jim Hitlerjevim prijateljem je bilo strogo ukazano molčati. E-d;r»o, po čemer je »vet mogel poinati tega moža, je bil njegov «Mein Kampf«, a to Je, kakor da Hitler sam razkriva H itlci ja.
Sam Mussolini je, ryi primer, o sebi dosti pripovedoval, medtem ko je Hitler molčal. Zavil se je v skrivnost. Kar je bilo govoric o njegovi bedni mladosti, o štirih letih vojne, ki jih je prebil kot preprost vojak, o njegovem odporu proti tobtku, o njegovih prečutito nočeh, o njegovi nagli jezi in moči njegovega pogleda, vse to nam nu. di le povrino in bledo sliko o njem.
Za razumevanje dogodkov v
zadnjih petnajstih letih v Nem. Siji, je poznavanje Btitlerja neogibno potrebno. Hitlei stoji v središču drame. Malone vse si moremo razlagati, če se poglobimo v njegov duhovni svet.
Nttmberg je strgal zaveso.
Najpopolnejšo izpoved o Hitlerju, je izrekel Keitel, načelnik njegovega generalštaba. L>e-ta je živel blizu njega nepretrgoma vsa vojna leta. Poznal ga je. kakor pozna hlapec svojega gospodarja, ir> boljše priče ne bi mogli najti Videl ga je delati, jesti, spati, v izbruhih jeze ln pobesnelosti. Keitel ni vsega povedal, ker ga o vsem niti vprašali niso —■ a to je škoda. V preiskovalnem arhivu nUrnberških dokumentov je poseben sveženj, v katerem so zbrana vsa zaslišanja o Hitlerju. Vse, kar bom pripo vedoval, je v bistvu izvleček ** teh zaslišanj.
«Hitler» — pravi na primer Keitel — «je bil skromen Njegovo vegetarijanstvo, vzdržnost, trezrost in umerjenost v oblačenju — vse to ni bilo zlagano. Ni pa bil asket, temveč samo človek majhnih potreb«.
Obdržal je stanovanje, ki go je bil najel v M'inchenu v začetku »voje agitatorske kariere.
NURNBERŠKI DOKUMENTI O HITLERJU?
Stanovanje s tremi majhnimi, nizkimi prostori je bilo v tretjem nadstropju na vogalu Prinzregentstrasse- Hftler ga je .met za svoj dom. Semkaj je kdaj pa kdaj zahajal z nekaterimi starim} tovariši in prebil večer v kramljanju. Policist se je sprehajal okoli hiše na sto korakov po pločniku, drugi pa je siraž-1 na stopnišču. Druge straže ni bilo videti.
Hiša je bila preprosta. V njej so po večini stanovali nameščenci. Nekateri med njimi so živeli tam dolga leta in v tem času je njihov sosed Hitler, pa. stal gospodar .rajha in bič človeštva.
Nekega dne je Martin Bor-mann kup:l to hišo in jo ponudil Hitlerju. Ta se je tega razveselil ko otrok.
»Naravr.o« — je rekel — «zdaj bom moral kot hišni last-n.k nadzorovati najemnike in vzdrževali hišo v dobrem sta-
nju .Hiša je velika in imel bom skrbi*.
O svojem berlinskem stanovanju je Hitler govoril: «V sta. rih prostorih Državne pisarne imam spalnico, jedilnico, delovno sobo in glasbeni salor. za sprejeme. Prav dobro vem, da je to skromno ,toda počutim, se tam dobro in nihče bi m» ne mogel prisiliti, da bi se preselili*.
Navzlic temu Je ukazal zgraditi novo poslopje Državne pisarne. V desetih mesecih je zrasla v Wilhelmstrasse marmorna palača, od katere je v petih letih vojne ostal le še prah ln pepel. Pred prvim diplomatskim sprejemom, 1. januarja 1939, je Hitler še poslednjič presledal veličastno notranjo ureditev. Obstal je pred dolgo vrsto dvorar. In stopnišč, prekrižal roke ln se smehljal.
«Odslej« — je rekel — «se
mi ne bo treba sramovati pred gospodom Francois — Ponce-tom, ko se bo s porogljivim na-smehem razgledoval tod. Zdaj imam lepo bivališče in lahko pokažem tej gospodi, da znam tudi jaz reprezentirati, kadar je potrebno*.
Čuden kompleks manjvrednosti. Porogi j-vi nasmeh francoskega veleposlanika je zmedel moža, pred katerim je trepetal ves svet.
Hitler je rad zahajal v žensko družbo. 2enske znajo poslušati. Zenske, znaje občudovati. 2en.ske so bile del poslušalcev, ki jim je ta človek, ko ga je mučila nespečnost po cele noči, razlagal svoje nenavadna ideje m pravljične načrte o bodočnosti.
«Tam v Berghofun — pripoveduje Keitel — «je bilo vedno po štiri do pet žensk Gospa Spcer in gospa von Below, žena enega flrerjevih pribočni-
kov, sta često zahajali tja. Go spa Hoszbach irj go-pa Schmudt samo včasih. Firer jih je vabil, kadar je nameraval prebiti nekaj časa \ Berch-tesgadnu, da bi se mogle sestati v svojimi možmi«.
Keitel je poznal tudi Evo Braun.
Eva Bratin ni skrivnost. Bila je fotoreporterka In je delala pri Hoftnannu, firerjevem <> sebnem fotografu. Hitler jo je poznal še iz borbe za oblast in najbrž je kmalu postala njegova ljubica- Toda o diktatorjevih ljubicah javnosti ni smela ničesar zvedeti.
»Eva Braun* — pripoveduje Keitel — «je bila srednje postave. Bila je zelo vitka in elegantna. Lasje svetlokostanjevi, nožiče dražestne, da so moškega na prvi pogled očarale. Bila je zelo ljubka. Plaha sicer ni bila, pač i.i se je znala premagovati. Vedno se je držala bolj
sama zase in je bilo srečanje z njo v Berghofu pravo naključje*.
Keitel zanika govorice, da b' bila Eva Braur. rodila Hitlerju dva sina. Razbil je še drugo legendo: tisto o vedno zaklenjeni skrivnostni sobi v kateri je H.tler baje hranil spomine na neko drugo svojo ljubico, ki pa je kmalu umrlu. Te sobe ni bilo.
Hitler ni bil niti abnormalen, niti impotenten, temveč le človek, čigar majhne in poredke seksualne potrebe je dušila zgoščena strast za oblast.
Vzdušje, v kat*>rem je živel, je bilo dolgočasno. Zgodilo se je. da ga je zajel val veselja ln sicer vedno takrat, kadar je dosegel kak političen uspeh ali zmago; njegovo veselje je bilo na zunaj prav tako divje kakor njegova besnost. Ko je zve. del, da so njegove oklopne eno. te prišle do Abbevilla, je žare-
čega obraza cepetal z nogami, ko pa je kapitulirala Francija, je pred vsemi poskakoval od zadovoljstva. Bil je človek, ki se ni znal zabavati. Marljiv ni bil posebno, pa tudi brezdelja ni trpeL Ni kvartal, ni bil lovec, r.be ga niso zanimale, sam ni šofiral, ni plaval in ni se ukvarjal z zbirkami, in ker je malo spal in malo jedel, se ie njegovo življenje zlilo v dvoje: govoril je ali premišljeval.
Tu smo že pri najbolj čudni in hkrati največji Hitlerjevi skrivnosti: njegovi sposobnosti koncentracije. Bil je ko hudournik, katerega sile ni slab 1 najmanjši stranski potoček. Živel je samo in izključno za svoje delo. Bil je močan, k?kor ie močan norec s i iksr»o idejo ali ko kaznjenec, obseden z mislijo na beg-
Ta mračna in lakomna strast je zatrla v njem vsak človeški stik z ljudmi. Včasih se je zgodilo, da je bil prijazen in da se je celo nasmehnil, toda med njim in tistimi, ki so se mu dvajsetkrat na dan približali, riso nikoli padle ograje službe in družbene lestvice. Lannes je do smrti tikal Napolecna, nihče pa ni nikoli tikal Adolfa Hitlerja.
»Vedel je o meni* — pripoveduje Jodl — «da ssm ger»e' ral in morda ža zaiadi m.jeg* priimka, da sem Bavarec...*
Nič ni moglo ublaž ti strogi s ti Hitlerjeve okolice in tis*1; ki so mu služili, so se mf>r»l' tako rekoč posloviti od ž-vlj«' n j a.
»Glavni firerjev stan* — pr*' poveduje Jodl — »je bil nekakšen kompromis med samostanom in koncentrccljsk m ta' boriščem. Okoli nas ni bilo bodeče ž-ce, kdor pa je hotel pr*' ti ali oditi, je moral imeti z* to posebno dovolilnico. Med mojimi oficirji jo je imel *a' mn moj pomočn.k general War. limont*.
V Hitlerjevi bližini ni bil0 smeha, ne zabav, ni se ne ka' dilo ne prepevalo- Živeti — j® pomenilo — služit, in se dolg0, Č8»iti.
«Storil senr, kar sem mogel* da bi se rešil od tod* — prip*3' veduje Keitel — ((dvajsetkrat sem prosil maršala Goerlnf}^ da bi mi izposloval premestitev na fronto. Bil sem feldmf>r' šal, vendar bi se bil zadovolji* z eno s?mo divizijo*.
Jodl govori isto,
(Nadaljemnje dedi)
Glavni urednik BKANKO BABIC - Odg urednik SIANISLAV KLNKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI it 6, lil nad. - Terefon Stev SJ-tlJ„ In 94 638 - PoSim predal 902 - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA št tO - Telefonska St. 73-33 - OGLASI od 8 30	12 ln od 15	18 - Tel
7J-38 — Cene oglasov. Za vsak mm višine v S'rlnl I stolpca trgovski 80, finantno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FL.RJ za vsak mir. Sirtne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tržaški tiskarski zavod - Podruž. Gorica. Ul S Pelllco l-ll., Tel 11 3Z Koper, Ul Battistl 301a-1 Tel 70
NAROČNINA: Cona A mesečna 35U četnimi* «00 pullemu 1700, enoletna 3200 lir Cona B: Izvod 0, mesečno 150 din. KLRJ: izvod b. mesečno 130 din. Poštni tekoč! račun za STO ZVU Zaloimštvo tržaškega tiska Trst 11.5374	— za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tisk*
Ljubljana Tvrševa 34 »el 20-09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-l-90.m7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska DZO.Z TRST-