Otroška individualnost. Fr. Gabršek. XI. Razna individualnost otroška se ne razvije še-le tekom šolskega časa. Takoj pri vstopu v šolo kažejo otroci razna svoj.stva, na kar navadno roditelji sami opozarjajo učitelje. Uže v prvih letih življenja se pojavljajo v otrocih lastnosti, katere so ali v veselje ali v žalost roditeljev. Nadarjenega otroka obsipajo navadno z vsemi raogočimi ugodnostimi, nenadarjenega pa zanemarjajo, da zaduše često še le dobre kali v njem, iz katerih bi moglo pri marljivi vzgoji procvesti vsaj nekaj plodu. Vsekako se začne prava vzgoja še-le s šolskim časora, ker tedaj je vse vzgojno delovanje premišljeno in po nafrtu osnovano. A v duhu otroškem se nahaja uže pred šolsko dobo nekaj, kar poznejšo v/gojo ali pospešuje ali ovira. Seveda ne boderao povoda vsem značajnim črtam dozorelega človeka iskali v njegovi predšolski clobi, tako tudi ne moremo trditi, da bi šolska vzgoja vsacega človcka izobrazila tako, da bi se pozneje nič več ne izpremenil. Vsaj vemo, da vplivajo na človeka ves čas njegovega življenja razni odnošaji, kateri silno izpreminjajo njegovo duševno in telesno svojstvo. Iz vzajemnega delovanja teh odnošajev nastanejo prvotna dušna stanja, občuti. Ti pa so pri raznih individvih različni, zdaj utni, zdaj počasni, kmalu težki, kmalu lehki. Vsled tega imamo poteni hitre ali težke glave. Merodajno je tukaj tudi telesno svojstvo, katero se pojavlja pred vsem v spoiu. Na sploh moremo reči, da je moški bolj samostalen, ženska pa bolj vzprejemljiva, izpremenljiva in bolj dostopna raznim vtiskom. Uže v prvi dobi življenja se duh dekliški hitreje razvija, nego deški. Prav tako je tudi s telesnim razvitkom. Zato moremo reči, da je deklica s 6. letora duševno uže toliko razvita kot deček s 7. letom. Vender ostane vzraožnost pri obeh jednaka. Razlika je torej le večja ali manjša fizijologična dozorelost, Ta razlika je najrnanjša v mladosti, a največja v moški dobi. A tu je razlika obratua. Deklica zaostane v duševnem razvitku daleč za moškim. Tu se pojavlja v mladoniču, v možu globoko mišljenje in teženje po vzorih; ženska pa se udaje čustvom in domišljivosti. Ženska kaže več živahnosti in različnejša duševna stanja, sosebno pa več simpatetičnega čustva. Moški pa je v svojem teženji in čustvovanji mirnejši, a krepkejši. Vsako dejanje dobro preudari ter se ozira pri svojem delovanji tudi na zapreke, katere bi g.\ utegnile ovirati. Ženska je v tem oziru neprevMnejša in nevstrajna; nanjo vpliva vnanjost mnogo lažje, nego na moškega. Iz tega sledf, da se je pri vzgoji natanko ozirati na spol, kajti mnogo tega, kar prija dečku, ne velja za deklico, in obnitno. Zato pravi Michelet, da težf nova deška vzgoja po tem, da organizuje pioduktivno tvorno silo in da ustvari delavca; dekliška vzgoja pa ima ustvariti harmonijo, religijo. Kakor smo v prejšnjih razpravah opazovali razne pojave otroške individualnosti brez ozira na ta ali oni spol, tako bi mogli zdaj navajati raznih posebnosti, lastnih temu ali onemu spolu. Vender ne bi bilo tako razlikovanje posebne koristi, ker se individualnosti sploh ne dajo strogo razločiti po spolu. Kar smo rekli o moškein in o ženski o obče, to velja v veliki meri za vse dobe človeškega življenja, torej tudi za šolsko dobo. Nekaj lastnij otroških pa je vender, ki se jako očevidno razlikujejo bodisi v dečku ali v deklici, bodisi od onih v poznejšem življcnji, zato jih ne gre zamolčati. Vsled svojega nagiba na samodelavnost se deček ne zadovoljuje s saraimi stvarmi, temveč izkuša najti njih vzrok in se seznaniti ž njihovimi posledicarai. JSjemu ni še zadosti, da posnema dejanja, temveč hoče samlastno proizvajati in s tem kazati svojo duševno moč. Ta samozavest ga sili, da izvršuje dejanja, katera mu pomorejo do veljave, do ča:-ti; pri tem pa se često ne ozira na vnanjost, s katerimi doseže ugled. Zato mora globočje misliti, in življenje mu je burnejše, nemirnejše. Ker teži po samodelavnosti, ovirajo ga mnogokdaj okolnosti, katerira se protivi ter jih uklone tudi z lastno nevarnostjo. Teinu nasproti je deklica rahlejša, vender nečimurna; dopada se jej vnanjost, mir in lagotnost. Sposobna ,je torej za tiho domačinstvo, v katerem kaže ljubezen za red in zložnost. Njeno inišljenje se giblje najraje v konkretnih krogih, zato lažje obdrži; vender je njeno pojmovanje površno in nestanovitno. Mej tem ko postopa deček samozavestno ter zaupa največ le lastni sili, dekliško čustvovanje je rahlo in nežno, navadno zavisno od tuje individualnosti. Zato je deklico lažje voditi nego dečka, a tudi lažje užaliti, nego prvega. Na vse to se je ozirati pri vzgoji dečka ali deklice. Pri dečkih postopaj strogo, smelo, brezpogojno; deklice vzgojuj previdno, a čvrsto. Deček naj postane močan na duhu in na telesu; vadi ga samostojnosti, srčnosti, odločnosti, zanimanja za občnost; učt ga, uveriti se iz razlogov — in podal mu bodeš trdno podlogo za bojevito življenje. Deklico vadi miline in domačinstva, pobožnosti, čistosti, ponižnosti, prizanesljivosti, nravstvenosti itd. Vender ne loči popolnem strogo teh lastaosti niti pri dečku niti pri deklici; kajti nobena individualnost ni tako popolna, da bi jej ne prijala tudi ostala svojstva druzih bitij. Pobožnosti, nravstvenosti, odločnosti, zanitnanja, miline, prizanesljivosti itd. ne sme pogrešati ne deček, ni deklica, čeprav v različni meri.