9
3
^"Wished and distributed under permit No. 728) aflthor. by the Act of October 6, 1917, an file at ti« Post O^fflce of Clevelnf Ohio. By order ofthe President, A. S, Burleson, Postmaster Gen.
the
ONLY ILOVENiAN DAILY
''EW YORK AND CHICAGO MEDIUM TO REACH 180.000
IN U. S., CANADA SOUTH AMERICA.

ENAKOPRAWOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slo '^enskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBUC FOR WHICH IT STANDS; ONE NATION INDI-VISIBLE WIIH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
-LETO V. 3c.
CLEVELAND, 0., SREDA RWESDAY) 8EPT[\ 6th, i;»22.
ST. (NO.) 205.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Offi:e at Cleveland. O., undt»r the Act of Congress of March 3rd, 1879
Posamezna »tevilka 3c,
[ IE#El NA POTOVMIl) PO!'"*® VZHODNIH MESTIH.
Kahjp'1®® BODO PO POVRATKU VODJE STAV
POGAJANJA ZA PORAV-VoDtrp^J'^VKE. — JEWELL SE POSVETUJE 7 STAVKE RAZNIH VZHODNIH ME-
Vo,i
sent. — Tu se je danes zvedelo, da se bo B. . ^ BGje zadnje dni mudil po vzhodnih mestih, ^ roditelji štrajka, jutri vrinil nazaj v Chica-%	takoj nato pričela nova pogajanja za za-

kongresman riuddlesto-ne je vložil predlogo, ki doloCa zapor za kabinetne uradnike in sodnike, ki izdajajo in-JUNKCIJE kot je injunk cija proti železničarjem.
-o---
Washington. 5. sept. — Medtem ko se eksekutivni, oddelek vlade izraža zelo povoljno q u-speSnoisti injunkcije proti stavku j o2im železniškim mehanikom

^2 ^^stih, posebno v Baltimore, kjer se je po-^^siril ^(^^očilnimi faktorji železniškega spora. 36 danes tudi vest, da je tajnik železni-

la.
Mehanikov, o katerih se sodi, da ne bodo
'Tewell v teku zadnjih dini mudil v
P'
i
&
t
s ^
ti5 - -^tmenta pri Ameriški delavski federaciji , ^Pno konferenco vseh 90 članov splošnega Je	zapletene v sedanjo stavko. Taj
sojine injunkcije proti štrajkarjem, ki pre-
zanikal, toda sodi se, da je to storil
"ije
da
\ ^^^ovanje z oz:rom na štrajk. Sadi se, da je V bodo Člani tozadevnega koncila kar "sami ^ Chicagi, da razmotrivajo štrajkovni polo-
^ j® Jewell najbrŽG obiskal Baltimore z na Jijj. ^ posvetuje s predsednikom Baltimore-Ohio ^'^iardom, o katerem je znano, da ?.c je po ' želi čimprejšne poravnave štrajka. bo jutri Jewell ob povratku podal formal-
sedaj, ni znano, Sodni j ski uradniki si
^Se
Sodnik Clark je re-i Slika iz Rusije.
agiliraL
PP'Ef 5EDNIK MOSKOVSKIH
—'—	lU GOVORI O DEL A V
SODI SE, DA BO 1X)SEI)-V<J!|	vtRiH PROBLEMIH SOV JET-
Clan najvišjega )iodiš-j	»ke rusije.
Ca prihodnji pkedsed- f "	-
nl^ki kantsntr demo:
IvUATSKE S'|ŽHANKJ;:. \
sum ZMAGA LA Ff^LFTTA V
M.
PRVA POROČILA O IZIJpU VOLITEV IZKAZUJEJO, DA DO LA FOLLETTE NAJliRŽE ZMAGAL Z DVEMl GLASOVI PROTI ENEMU.
V.'c'skva, 6. sept. — (Poroča Anna Louise Strong.) —r Z uvedtio novega ekonomskega re Washington^ sopt: — Resfgda v i a , i se pričenja v Moskvi nacijo kot čla-n ij^.jvišjega sodiš- tud:	izre&ni boj," se je iz-
ca Zedinjenih , u'zav je položil ^azil n "n meni Melničanski,
sodnik John H- Hlarke iz Cleve-1 prej*' Aik moskovskih strokov-I 4 ni . , n V/ ., I.....
^	Iscnatcr Robert M. La Follette dva glasova na vsak posa-
Milwaukee, fi. sept. — Kot je razvidno iz poročil iz «?ne četrtine volilnih okrajev države Wisconsin, je dobil
inihT v or
landa. Resign^ci; a ipostane efek
tivna z 18. ^tembrom.	or 1 -»loiu, ko ste vstopiti, ;e
Washin^i^ri'ski znanci sodni-Ij^j] tovarn?^i predstojnik, kate. ka 30 mnenja, da je Clark resižr-jremu sem pVovedoval, kako naj
pa je v kongresu močno završa- nirar.'W^eli posvetiti svoj	sporazumi\s svojimi unijskimi
od saiaj napfd [»tsagandi	Dold^ je dada otnu:«,.
Ligo Narodovj kkr mu kot	industrije in so ddavci vo-
najvišjega	ne bi hi!:, mo-j j^,.	Tazrednega bo-
lo, in kot izgleda se bo jutri na pad na vlado kot posle^dica te injunkcije še bc-lj raznetil,
B^oj v kongresu se je pričel, ko je kongneman Huddleston iz Alabame, deiviokrat, vložil predlogo, ki dol(?ča zaporno kazen za kabinetne uradnike, sodnike in vse druge, ki imajo opraviti z izdajanjem takih injunkeij kot se jo je izdalo proti stavkujočim že lezniškim mehanikom. Injiinivc. ja je prišla na vrsto v senatu. Z debato so ,pričeli demokrati, toda tudi več progresivnih republikancev in celo en administracij
lizacij. "Moir, ki je sedel	,
^toiu. ko ste vstopili, je	njeffovoua nasprotnika dr. Ganficitla. (Jlasovi
so spciaj razdcljoni kot sledi: La Follette fi7,98S; (Janficld 29,609.	'
Milwaukee, Wis., 5. sept. —
Kot so izkazovala volilna poročila opolnoči, bo progresivni republikanec senator La P'cllette z
pce storiti. To |e tolmači v ne-j.^ Toda sedaj imamo zopet vse:»lahkoto premagal
dobil zadosti število glasov za no minacijo.
-_o--
I'olek tivna mezdne lestvice, raz-celo stavke, in piketira-
ivatenh krogih kit dokaz, da iiiia,	^ ^
i: J. J , nasprotstvo interesov,
Clark zeljo, l^i ga demokrati! . .
iijienovali pri {jrihodnjih pred'sed j
niških volitvaji svojim predsed-'®°
niškim kandidatom.
Resigna.ijo i bt, C asu sej "Kot v Združenih državah,
smatra • -illim, se'ravno se- ikajne?" sem reikla, kajti znano
daj vrača naza] ,■ Ameriku bivši demokratski predsedniški kandidat Cox, o katerem se sodi, da bo prinesel s sboj nove argu-
mi je bilo, da je Melničanski pod imenom George Melcher bil svo-ječasno šest let v New Yorku, kjer je bil član bratovščine ka-
unij
^mente v prilc^ ameriškega P"- j vinskih delavcev. Njemu je ki republikanec so izrazili dvom i stopa k Ligi larodov.	] gibanje Amerike kot Rusije
da so take injunkcije umestne. I^ot se poi*oia, namerava baje;	poznano. Sedaj je nasta-
/• dognati, kje da Je. v ■prizadevanju, da i>]Hstjv	katero je sodnik Wilkerson na za-
tajnika Daughertyja izdal proti stavku-mehanikom.
' ki bile pripeljane pred sodnika Wi^kersona tri kršitve injunkcije, toda oprostilo se Wilkerson je obenem naznanil, da bo do Pondeljka odsoten iz Chicage.
iC"'»dovolj
Senator Bcrah me je izrazil, da bo s kritiko injunkcije počakal do 11. geiptemibra, ko bo zadeva zopet prišla na vrsto pred sodni j o, ko bo Daugherty zahteval v imenu vlade, da se iqjunkpija
]cn.
>to„.
Sept. — Ko 96 je danes justični tajnik Plien ^ Washington, se je izrazil, da je jako • Drot'	injunkcije, ki jo je izposloval v
fevl J ^^^vkujočim mehanikom Dejal je, da je bil
^ P(^tih tednov, odkar se je pričela J	da ni od nikoder prišlo prošnje, da se
'^^0 nadaljnih zveznih deputijev za vzdrže-
sedanja injunkcija v prvi vrsti naper '^t^ranju. Z ozirom na to, da li je namen in-i ^^'braniti svobodo govora štrajkovnih vpdi-^^česai| reči. Danes je William H. John-> k linije mašinistov. je tu imel govor, v ka-stavku j oče mehanike, da nadaljujejo s t' ^	vztrajajo na stavki. Daugherty ni
fia ta govor Johnstona podati nikake iz-
11»
i
<1
i"! *■
v kratkem rejf^^nji-ati ti:ai vV. l njen v lepem moskovskem po-Day, ki je fttdi član nejvišjoga|,i^^j^ y bilo nnkoč dom ka-soclišča in tud) Oh.ijčan, toda ko- , plemenitaša. Njegov urad liKo resnice i&na^m,Mne ve.
Day je
van od	itoH. im, m
štrajka
Nadaljne injunkcije.
'Newark, N. J., 5. sopt — Zve zni sodnik Lynch je danes podpisal zaičasno injunkcijo, glasom katere ge Pennsylvania štrajkar jem prejpoveduje ipiketiranje, vstrahovanje, postavanje na zemlji kompanije ter "kovanje zarot".
Policaj obsojen.
Springfield, 111., <>. sept. — Da nes je bil olasojen na štiri mesece zapora policaj G. E #ardlow iz Beardistown, ker ni maral zveznim deiputijem pomagati pvi razganjanju štrajkarjev in njih somišljenikov. Pet stavkarjev se ^ je obsodilo na zapor od enega do ^ treh mesecev
tikih -sporili	in A
rneriko, ki izhajak & P. U:iy je star 74 let'in te ze.o močnega zdravja. ' *
je intimen pijat>lj Coxa in N. D. Ba%rja, ki je ntvj-VQČ nripcmogel k njepvi nastavitvi pri Tiajvjžjem sodišču. Clark bi imel sUžiti ri najvišjem sodišču še 5 lot,da bi bil deležen do letne poKodne $12,-000. ^
tIs6$KD-Tr"" AnWrik&mcev", in dolguje jim jako veliko. Oni so prinesli seboj ideije o uspešnosti, o ameriški organizacijski zmožnosti ter naglici. Oni or'ganizujejo rusko industrijo, delavske unije in deloma celo vlado. Spoznati jih je lahko, kadar jih srečate, po njih lahkotnih odločitvah in njih točnosti.
"Ne popolnoma tako kot v Zedinjenih državah," je smeje odvrnil Melničanski. "V Zedinje-
Predsednik Harding 3 ime-no)al bivšega senator.i Utah, državah smo vedno pričako-
Geofpe Sutherlanda, J naclome-Clarka. Sutherland je dobvo poznan kot konzervatjce. Bil je rojen v Angliji, ter jrfiil v letu
vali, da bo vlada zavzela-stališč« gospodarjev. Tu je večina reči, radi katerih se v Ameriki vrše stavke, že rešenih zakonitim po-
ZAJETE RUDARJE SE REŠI?
^l!i
•	.	J
včeraj tudi opozorilo, da se je med delavske federacije baje odredilo glede generalne stavke, toda iz justic-C N	se ni podalo nikakega naznanila, iz ka-
1916 predsednik amefkc odvet 1°™- Imamo S-urti delavnik, in niške zveze. Nekateviudi B irli-1 tovarniški inšpektor more oclsta-io, da bo QIark leta '20 nristo- j viti vsakegi^. ki bi ga kršil. To se "pil proti repiibliksni Willisn} tudi večkrat primeri. Imamo var-
svo.iega na-1 aprotrika, William Canfielda, ki je bil kandidat redne repuiblikan ske organizacije za senatbrsko nominacijo.
Governer Blaine, ki je skupno z La Follettom vodil boj proti kandidatu -stare republikanske garde, W. J. Mcrganu, bo očivid-no tudi dosegel zmago vzajemno z La Follettom. •	>
Governerski aspirant McHen-ry, ki se je zavzemal za popolno odpravo prohibicije, je dobil pre senetljivo malo glasov
Kot se poroča, so se ženske v Wiscomsin, posebno v Milwaukee, vdele^ile primarnih v;rtitev v izredno velikem številu.
^	_bo	šelv-"
jutri, tcda ker sta čel?) najmo^-' nejai trdnjavi rednih repuiblikan cev, Ripom in Waukesha dali Canfieldu in Morgajiu samo neznatno večino, je jako mcžno, da Ibo La Follette končno zmagal s tremi glasovi proti enemu. Mesto Milwaukee se je z dvemi gla somi proti enemu izreklo za Li« (Folletta. Tudi vs'i ostali kandida-tje, ki so se borili skupno z La Follettom, bodo povečini dosegli zmaige.
Socijalistični "kandidat za kon-gresmana Victor L. Rerger je dobil običajno stevijo glasov brez na's'prdstva. medtem ko fro-vcrnerski kandidat sociialistične stranke, Arnold, morda ne bo
Za poravnavo turško-grškega spora.
anglija in francija v razgovoru. amerika poslala bojne ladje pred smirno.
Pariz, 5. sept. — FrancosVa vlada je danes prejela od Au.?li je neto, v kateri se prosi Francijo %a sodelovanje v prizadevanju,, da se napravi, med Grki in turškimi nacijonalisti premirji«. Francosko zunanje ministrstvo je odgovorilo na to že nocoj v po sebni noti na Anglijo. ■
kot tekmec za g'enattlfko mesvo.! ""Stne zakone in minimalno pla-
Sictg- \'se(bina izmenjanih not ri| znana, toda iz naglice, s "kato-tK W&mkij6,■■ -di, dR' se b.-ista AugJija in Francija v" tem o%iru kmalu zedlnili.
Carigrad, 5. sept. — Kot se poroča semkaj, je bila pri Bijolik n^ fronti proti Brusi ena turška konj.eniška divizija popolnoma uničena, ko je prišla med dve grški posadki.
Smirna, 5. sept. — Glasom poročil iz fronte, se beg grških čet pred Turki še vedno nadaljuje in ' ifzraža se bojazen celo za Smirno, ako ne posežejo vmes Angleži in Francozi. Angleški podaniki v Smirni so dobili ukaz, da se vkrcajo na parnik, ki je vsidran v pristanišču.
Ameriški konzul Horton je o(T redil vse potre'bno, da se približno 50 ali 60 amerikancev da krov ameriških ladij rušilem-.

pi'ciko 100,000 članov."
"Jaz nisem mislila na to." sthn odvrnila. ''Mi vzunaj slišimo, d^jkaterih sp pričakuje iz OarittK
---p-'——	1 Seveda, treba je, da dobimo'j^ članstvo v unijah prisilno, in|da Križarka Eribest Renan jo '/.(!
— Danes zjutraj jSt. Clair | večjo plačo, kot zadošča ravno go unije vladane od zgoraj.,dospela .semkaj.
cesti drča!a 'Mizi' . 3 ketero so ^ za golo življenje, in tu se začenja na kratko, da ste nekake vr^te ropotale plačevinate jkBtlje zp. nas boj za mezdne lestvice.	delavnka armada."
I
tomatoes. Pa kdo nflite, da je
"Kadar pride do štrajka, se v
sedel v lizi? Nihoc <Jg kot sam, vladnih industrijah te reči rešijo
iiP )	soditi, da ima department kake toza
zborovanja unijskih članov se je Daugb--cia •
''Unije vlada rijJh je odvrnil Melničanski,
i Wais'hington, 5. sept možni mornariški tajnik
Po-
oosp-
jvelt je danes naročil ameriSke-clan- komisarju v Carigradu, da
in
Jackson, Cal.', 5. seipt. — Voditelji rešilnega dela, ki si prizadevajo priti do 45 rudarjev, kateri S(j zajeti v Argonaut rudniku, so mn$nja, da ooao v teku 24 ur morda že dosegli do zajetih nesramnežev. Izraža se uipa-nje, d»'so nekateri med njimi pri življenju. Delo v podsuteni predoru, ki je nekoč vezal Argonaut rudnik s	i izpred naših oči nsfarme, kjer, nekaj stavkokazov ,toda ne pro. unije je stopilo dosti burioazov, | — Oblasti preiskujejo zadeve kom, ser vztrajno ^ ^ bo novoporočeni p preživel j fesijonalnih, kajti takih v Ru- k; ...	zdravnii:ov iz severn;^ Ohio.
pečlarski i,)oglavar i^nce Som-iPotom izrcčiitve spora razsodišču, gtvo je prostovoljno. Članstvo ni odipcišlje pred Smirno nekaj hoj-rak in Viktorija Cacar, sedaj | kar pa ni prisliiv, temveč prosto- tiHo nikdar prisilno v pravem po- ladij da varujejo Življenja
Somrak. Med f>oiow smo j voljno. Toda v privatnih delav- menu besede. Fakt je celo. d« lastnino tamkajšnih America-slišali Frarvceta, ) je zakli-' nicah pncie do pravih stavk. Spe- timo imeli vefikrat 'čiacenje \ to |
pri življenju,	vez^ Argo- 'P^^zdravljemi pJarji in peč- min j am se neke stavke v nekf'ko.'ge pravi, da smo spravili ven čim
pre oru, 1 je „ j , , llarice, potem pa je 1 oddrdvala vinski tovarni. Lastnik je pripeljal ne, ki niso bili pravi delavci. \
nov.
ne^ ^ jG slišalo v Argonaut rud niki'^pokanje, pod okno razstrel-Sodi se, da so zajeti rudar-
I uu novoporoceni jr prc^ivci |
svojV medene dnev Čestitamo! | ^'ji »ploh ni, temveč
— Policija jtrehuje več I kmečke fante, katerim o delav-
S V	lahko obdržavajo, dokler njih way i morda sami pn ei	ameriške lig« kst«, šteje kakih
J	trgovino ali kršiti	C LLi' KnliC Led rudarlev 200 članov,, ki s. ob sobotah
3akc teško soditi, kaj da je glasom zad-
{i ri
v ' upf) pravzaprav prepovedano. Daugherty ja se uredniški članek v nekem listu, c i\ Z ^''• 'izil, da je pisan v tako hujskajočem to, tvoril podlago za sodno prosekucij^ lista.
.__
V\	bo vršila
*1 " > 'Uev •»
^ko ^°ve mestne
ne strani Koliko izmed rudarjev je ostalo pri življenju, je jako negotovo. Kot se zatrjuje, imajo zajeti možje dosti vode, kar je glavno. Živeža sicer nimajo, toda pomanjkanje hrane dosedaj še, ne bi povzroč.'lo smrti.
-o—--

župan ' Se bo vršil nove org-
ki so sedp.j dogo'ovljone, ii* i'tanejo $100,000.
— Danes te je zopet odprl? Common Pleas soc|iagr.	.
™ki l.ži okrag ',800 tožb.
HČeli razstreli e- ali sodiloVnja Lojalne skih organizacijah ni bilo ničesar P	1----.-vi.- li —	znanega. Naši piketi so šli k njim
j ter jim povedali, za kaj se gre.
zvečer pro^yoijnc javili policiji Vzelo ni dolgo, ko so vsi razume-
za sodeloyj|tnje.> V.ed tega se je,'i položaj. Ko je bil štrajk kon-
tudi izda^'.odJocitv, da je vsaki^an, je moral lastnik plačati mez-
član, kgterfg* le lobi, da ima pri se]*" orcžjt, po Je j en are. taci ji.
do za vseh osem dni štrajka.''
''Ali so vase unije ravno tako organizovane kot amerišlke?'' sem \'prašala.
glavi. Ker aq je do;odk pripetil Tožba proti livarski uniji. J jiotem, ko e sodnik Wnither od-j "Mi imamo industrijalne unije Neki livar, Thomas S. Lyons po' rekel Kilb »Ifg. Co. kjer je v i mesto strokovnih. V, New Yorku
imenu, toži livarsko unijo zrtjteku stavK livarjev, injunkcijo imate na stotine unij. v Moskvi pa
se zna
$1.00 odškodnine. Pravi, da ga je'proti iuni.jcin| piketom. J 2; ^"SU»ta neki stavkar močno j boj zp soAo tjrepoved zopet pri-jn udaril s krepelcwn po 1 čeli.	i
smo 2 I, katerih »kupno članstva znaša 800,000. Na prvem mestu stoje tekstilni delavci, ki štejejo
v Ku- ki so hoteli dobiti privilegije de-navadne lavcev, vsled česar je bilo čiščenje potrebno.
' Kako pa z brezposelnostjo?" sem vprašala I
"To je precej v Moskvi kot posledica demobilizacije, reorga, nizacije v industriji ter vsled lakote. Neizučenih delavcev je preveč, medtem ko izučenim mehanikom ni treba biti brez dela. Seveda, imamo br^zp oseln oAt n o podporo, tako da ni nikomur treba stradati. In glasom našega zakona daje občina vsem neza-posljenim prosto stanovanje, luč in gorkoto. Upamo, da bo dobra letina poklicala ndkaj teh brezposelnih nazaj na deželo."
katere se ima na sumu, da so sprejemali od državne industri-ske komisije danar' za delo, katerega niso nikdar izvršili. Goljufali so namreč pri izpoljevanju bolniških listin, na katerih so označili več obiskov k raznim ponesrečenim delavcem, kot so jih v resnici storili in na ta način vlekli iz državnega fonda denar. Omenjeni fond vzdržavajo podjetja, ki morajo plačevati letno članarino za svoje delavce, da so v slučaju ponesr'ecenja deležni majhne podpor« in bolniške postrežbe.
— Jutri zvečer se vrši redna seja Slovenske Naroofne Čitalnice v Collinwoodu. ' Citalničarji, pridite vsi!

STRAN 2.
"EN AKO^PR AVNOSr*
SEiPTEMBER
Gth,
ISP
"Enakopravnost*'
. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HQf-TnATS
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. "
1 * ' ----" .1 ■ -
Owned amd Pnbliahed by;
nil AMERICAN-JUGOSLiCV PRINTING & PUBLISHING CO. I—ln«M Place of the Corporatioa	— 6418 ST, CLAIB AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier ........................1 year S5.50. 6. mo, tS.OO. 8 mo. S2.00
Cleveland. Collinwood. Newburgh by mail.......1 rear $6.00. 6 mo. $3^)0
4 mo. 12.00,
United Statea .'.....................1 year Sl.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. S2.00
Vorope and Canada .......................... 1 vear $7JO, 6 mo. $4.0
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY Sc.
Laatule in izdaia sa Ameriiko-Jugoslovanska TUkovna Družba. «418 ST. CLAIR AVE.	Prlacetoa 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vaebino ckIosov ml odgovorno me uredništvo, me nDravniitvo.
CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) SEPT, 6lh, 1922.
ZNANOST IN NAPREDEK.
Živimo v dobi silnega znanstvenega razmaha in na-■predka. Zdi se, kot da se je človeštva polotila neka mrzlic-iVd delavnost, da prodre do dna vseh tajnosti, katere je -Skrivala pred njim narava vsa dolga tisočletja, da jih prouči, analizira in upreže za svojo lastno 'korist in potrebo.
Ni ga fekoro dne, da bi človek ne čital o kakih novih presenetljivih iznajdbah na ,tem ali onem polju yede in
Pred kratkhn je prišla vest iz Nemčije, da se tamkaj 'dela jako uspešne preiškušnje z'aeroplani, ki nimajo nika-kega motorja. Pri par poskusih so bili taM aeroplani zmožni vzdržati se v zraku od dveh do tre); ur. Nemcem je versailleska mirovna pogodba zabranila iff^elavo motorjev, ki se jih potrebuje za zrakoplove. Kot ša ^vedno, tako je tudi tu potreba bila mati nove misli. Nemci so sicer že pred vojno delali eksperimente z brezmotornimi aeroplani, toda resno so se lotili dela ^ele po vojni. Nemški znanstveniki še vedno nadaljujejo z započetim delom, in ni skoiro dvoma, da bodo v teku nekaj let presenetili svet z novimi čudovitimi iznajdbami, ki morejo revolucijonizi-rati ves promet. Toki zraka tvorijo glavni predmet njihovih raziskovanj. Na podlagi svojih pronajdb na tem polju

noma pojmiti. Vse pa bočn iinfeie v sf 'oii razviti ih izpopol-'^^ odhode od prihodov inozuin-njeni oblfki m	Vse iznajdbo imajo to
sproti prirastku od 552,lu2 v (prejšnjem fiskahiem letu 87,121 inbzemcev nasproti prki-astku cd 552,132 y prejšnjem fiskahiem letu 1921. Ako roa jeljemo v ozir le moške inozemce, razviuimo, da je 11,687 moški!) inozemcev vtč odšlo kot priS'o.
J-o-:-
tendeinco, da zmanjšujejo ioHefr^ fizičnega dela. Osebita inicijativa in izvežbanost posameznika v tej ali oni stroki bo postajala Čimdalje manj vredna. Vse bo mehanično in mašinsko, osebna zmožnost i,ii i^irektna sposobnost bo čimdalje bolj izgubljala na svoji Vrednosti.
Ako se ta Čudoviti razvi^j., na polju znanstva nadaljuje nekaj desetfctij, bo prišlo n i--- ^bna do stanja, k) bo člo-/"/eštvo stalo pred velikim v|=] "anjem: Ali smo lapravili \'se te čudovite naprave, ki so nas rešile telesnega napora,
zato, da nas oni, ki lastuje^o to naprave, na.pravib še bolj odvisne in zastižnjfine, ali zato, da se oprostimo lega rob-.^tva, ?n da posvetimo k reaktivne sile dušev.iemu napredku. Neovrgljiva resnif-a ija.pu'ec je, da je človeštvo v
svojem divjem poželjei.]-J, rl;. vpre^ naravne si^e. skoro'treh oziroma štirih mesecih bo popolnoma poza'bi^o n..: S.vnj duševni razvoj. Ali ni resni-1 imelo pet mednarodnih delavskih ca, da. so stari Grki i;. Ri^mljani imeli mislece, katerim mo- pohtičnih in strokovnih organiza-derna intelektualna -os/poda komaj do deinjev dosega? "i zbore v Evropi. Odpra-.4Ii morda ni ras, d:: so,'preglja o^anWce novih
• ■ ■	^	preceoije bodoče vojne sta glavni
točki na programu teh petih in-ternacional. — Dne 16 .septembra bodo o tvorili zborovanje dunajske Delavske enote ali tako-zvane poltretje inteniacionale V Karlovih Varih na Češkem. Za-
Iz stare domovine.
Zborovalija delavskih interna, i cional v Evrooi. — V prihodnjih
% isto strupenostjo in b^ezsrčnostjo kot v star^^ ali srednjem veku?	\
Revolucija'n'J ; znanstva bo prineaW tudi i-evolur eijo v 'kraljevgtvii in|.sli, kaiti to je neizo,(yi%o.
Priseljevanje in izse« Ijevanje tekom mino-lega fibliOlnega L
New Y- . (Jugoslovanski .oddelek F L. I. S.) Priseljeniški urad v Washingtonu je ravnokar izdal statistiko q priseljevanju in izseljevanju tekom fiskalnega leta 1922 (t. j. od 1. julija; 1921 do 30. junija 1922). Ker je to prvo leto, kar je v veljavi priseljeniški zakon, ki omejuje pri-
kot ne-priseljenec.
Tekom fiskalnegi leta 1922 je	*,7 petWvIw '^cWi.
.pnslovZdruzenedi'žaveS09,5GG,,:g^horgamzacii
inozemcev-iprisejjencev, 122,949 inozemcev - n^-iseljencev, 243.-563 ameriških državljanov in 13,731 inozemcqv, katerim je bil zabranjen VvStop; prihodov v Združene dr/av^ je bilo torej vsega skupaj (%9,799.. Odšlo pa je v istem letu 198,712 -inozemcev - izseljencev, 346,672 i nožem
stičnih organizacij iz vavno toliko držav. Hrbtenica te organizacije je avstrijska socialistična stranka, potem stranka neodvisnih socialistov v Nemčiji, neodi visna delavska strarfka v Angliji in socialistične stranke v Švici. Franciji in Združenih državah. — Prvi teden v oktobru Se bo vršil kongres druge socvialistične
na
seljevanje h poedinih dežel na got.';ve kv(.)te, so te številke po-seibno zanimive.
cev - neizsel.iei%v in 309,477 a-j	v Hamburgu
merialcih draavljanov;	Druga intemacionak
iz Združenih Dr/av je bilo torej	partv v Angliji
, vsega skupaj 654.861.	j in socialiste v Nemčiji, Belgiji,
Število ^priseljencev se jelg^edski in v nekaterih drugih
Kakor znano, ameriške prise-
iipajo spraviti plovbo zračnih ladij, ki na bodo potrebo-oblasti porazrejajo pri-T ,	1 . 1	.V , 1 ,. najajocti inozemce v priseljence
vale druzega kot zrakza gonilno Silo, na Višek popolnosti, I immigrant) in ne-prisel-
Pred par tedni ste čitali, da je v New Yorkii neki biv- '(.jicn non-immigrant) iu Ši šolski učitelj iznašel metodo, glasom katere se bo ra- cclhajajoče priseljence v izseljen
Cf* (alien emigrant) iij ne-iajselj-euce (alien non-emigrant). ;Priseljenci v zmislu te statistike so inozemci, ki so imeli svoje bivališče v inraemstvu in prihajajo v Združene Države, da se tu nastanijo; izseljenci pa inozemci, ki zapustijo svoje bivališče v
bil^ kot kurivo za rj^zncrystroje, ^vtomobile, loko'motiv(^ itd.Vgotov plin, imenovan "vodni phn", ki se ga producira iz vode in surovega olja. Kot zatrjuje iznajditelj in njegovi tovariši, ki so njegovo iznajdbo pripravljeni financirati, bo premog izgubil svojo sedanjo vrednost kot kurivo, kajti stroški produkcije "vod,nega i)lina" znašajo komaj eno tretjino cene, ki se jo mora plačevati za kurivo s premogom.
Ndki drug iznajditelj preseneča javnost z objavo, da je iznašel posebino vrste pripravo, s pomočjo katei'e se bo omogočilo tudi reprodukcijo govora ljudi, ki se predstavlja v gledališčih premičnih slik. Zatrjuje se, da bo ki pri
vsled omejavalnega zakona znat maniših državah, no »krčilo: od 805.228 v fiskalnem letu 1921 na 309.556 v ravnokar minolcim fiskalnem letu.
Od teh ie bilo 149.741 moškega in 159.815 ženskegt. spola.
Števil: izseljencev se je tudi nfkolika znižalo: oA 247.718 v fiskalnem letu 1921 na 198,712 v fiskalnem l^tu 1922, Od teh je bilo 143,223 moškega in 55,-489 žeitskega spola.
Dne 25. oktobra bodo o tvorili v M.cskvi drugi kongrres Rdeče mednarodne zveze strokovnih unij (strokovna veja tretje internacionalf;), dne '7. novembra, na dan petletnice sovjetske revolucija v Rusiji, bodo pa o tvorili četrti »kongras tretje internacionale, tudi v iVlos-kvi. Na junijski seji širnega izvr-ševalnega odbora tretje interna cionale, ,kl je sklical četrti kon-frres, je bilo 59 delegatov iz 25
Bilo je torej v minolem fiskalnem letu 110844 več priseljen-; držav kakor poroča "Rote Fah cev kot izseljencev Clbeh spolov;'ne" v Berlinu. Države, v katerih ako pa se oziiiamo le na mcške j ima komunistična internacionalrf priseljene) oziroma izseljen* o, |moč, so Rusija, Nemčija,, Bolga-Ameriki, da se. zapet nastanijo v j je ta pre))itek znašal le 6.'5i8,{rija, Francija, Italija, Čehoslovaš-inozemstvu. Oni inozemec, ki pri j kar je zaes preseneteljivt) nizko, ka in Norveška. Na orrienjeni seji
so bile sprejete v internacionalo; komunistične stranke v Kanadi, na Irskem in na Roki. —' Prv." dni decembra se bo vršil v Am.,
ha j a v Ameriko le na začasen o-j število. "V^tevši tudi nepriselj jn-ibrsk, je klasificivan kot ne-pri-jce in neizieljence, je v fiskalnem aeljonec ob svojem prihodu in j letu bilo pripuščenih v Združe-neiraeljenec t* svojem obhodu, i ne'drža\l vsega skrpaj 432.505 -J" . O""'	cnri I Tudi tukaj nastanjeni inozemec, j inozemze (228,777 moških in
pray nadomestila	5" iT j	ki odhaja fe Amerika le ,.a ziCa..!203.728 taskih) i„ odšlo j, k
sen cbi^k v stari kraj, je nave-j Združen|!i drž^v vsega, skupaj (len oib svojem odhodu koj; ne-1345,384 jpo2emcev_(240.4G4 nioš izseljenec in ob svojem povratkuIkih in Hi,920 ženskih). Odstcv-
nijah in da bo izpodrinila celo sedanje gramofone.
Tu smo navedli samo par iznajdb, ki vsebujejo tako velikanske možnosti, da jih je sedaj komaj mogoče popol^
Sterdamu protivojni- kongr'es Mednarodne zveze strokovnih unij ali takozvane , amsterdamslce internacionale. Na ■ ta kongres so i>o-vabljene vse delavske strokovne
politične in pacifične organizacije brez ozira kam spadajo. V amsterdamski internacionali je organiziranih približno 25 milijonov članov.
Na Poljskem se je pred kratkim Vršil drugi kongres Zveze strokovnih unij, ki spada k amsterdamski internacionali. Tajnik je poročal, da ima Zveza zdaj j II 10 podružnic s 492.962 čla-I ni. Na kongresu je bilo 155 socia-j listov in 34 komunistov. Glede j vprašanja enotne fronte so socia-I listi zavrgli predlog komunistov I za enotno fronto iz razloga, ke:' je skupno delo s komunisti nemogoče. Kongres je sprejel resolucijo, ki obsoja militarizem Poljske kakor tudi ruski militarizem ter se izreka za narodno obram. bo Poljske.
--;-O-—
Delovanje organizacije R L. I. S.
(Konec.)
FLIS_ ne vrši nikake vrste pro pagandističneega dela. Njegova služba je izključno informativna. Ne smemo raditega.zamenjati ga s katerosiibodi izmed mnogih takozvanih "Amerikaniza-cijskih ustanov. Organizacija tudi ni kcmereijalna; radi tega ne solicitira ali prodaje .oglasov katerosiibodi vrsto. Ona je izklju čno prosvetna Ustanova, brezplačna informacijska služba za tujerodce
Da tujerodci in tujejezično časopisje to uvažujejo in da se rade volje poslužujejo služibe. katero ta organizacija jirn nudi, dokazuje poročilo o delovanju F. L. I. S. tekom minolih šestih me-•secev, od.. 1 januarja do 30. junija tega leta. Tekom te dobe je ta organizacija ipotcm svojih šestnaijstih ■ tu je jezičnih oddelkov odposlala 2,379 člankov, ob-segajočrh 1,091,241 besed, 725 časopisom in drugim publikacijam. Tekom" pste ddbe je nabrala 18,621 časopisnih izrezkov, vsebujc^ih članke, pripravljene od FLIS. in znašajcčih skupaj. 8,-529,850 besed. V iprimeri z.istim rsizdcbjem v 1 1921 je tujejezično časopisje vpdrabTlo' letos 196 odstotkov več čtiva te organizacije kakor lansko leto, dočlm jt organizacija izdala 83 od sto več materijala kot lansko leto.
Te številke o količini ponatis-v njega materijala ^o pravzaprav še ,prenizke, ker ta račun je napravljen le na podlagi časopisov, ki jih je Foreign Language Information Service v resnici prejel. Od 725 tujejezičnih časopisov v
no dobivajo te član''®' cija prejema redno ma 76 odstotkov.
da se mesečno pr „ ' 5,000
zuje
sov ne
F L. I. S., marveč
čilnih.
resantnih vesti K . n
je v v P' nah.
oedinih tujer"
zaniD#j^
Z ozirom ga evropski	^
časnikarski matenJ ^
nih časapisih. ^
aopisom v raz'"
žavah.	. zna«
Enako Obseg delovanja go številke o	g,,
poedincem,
FLIS.."Tekom	.y#
cev tega leta urad 4,842 za jjjjn

,pris'
kočah z naturalizacU®' no zemljišče, zdravstvom,
gimi	^
deralna vkd^^
so prinesle 6, , ,gio
wkv,(k.r
rad nih poslov ^ pisem, pogovor« ^-
nfh drugih ^
rešitve ^oti^" y,pra^
no je ddšlo 1,
tujejezičnih -g od • na katera se ^
Važna
ne službe je P°
dana vladnim .g,
primernejše	v. ^'!
jeričevih doho^ tem
kon cd 1. .„jniin je dokazala «■ is ^ i sear
m zacij
da so nekatei"'
e o
vale. da pogrešijo cblačeni.
v

be v
^ irm

s#bu]e m
je F. L. T ,j ni davčni o^la „ uf»-Revenue
tej-nal
lOfOC'
čil^
te •
di sprejel P'"^ reinei^ j, .acije .fp.st-P"' ,ih tisk"-'"' ,» vrsevanju ^^ja, Ta oba
jerodcev
cjtL
njegovega	da
r'T»'' t?«"
vprecno
{
cijami in
pomoči davka %&
Združenih državah, ki red- trebovali in
(palie
SKOZI PUSTiNlE IN PUŠČAVO
Po končanem dnevnem deju jo 'bilo njuno najlKoljše raxvech;ilo pogovor o otrocih, njuni vzgoji in iprihodnjosti. Pri takih pogovorih je ,po navadi Rawlison hvalil zmotnosti, odločnost in pogum Stanka, g'ospcd Tarkowski je pa povdarjal, kako prijetna je Nelka in kako ari'sieljsko ima postavo. Oba sta imela prav.
Stiinko je bil nekoliko ponosen in se je rad bd-hal, toda učil se je izvrstno in učitelji na angleški šoli v Pfrrt-Saidu, katero je obiskoval, so hvalili njegove v resnici izvanredne zmoznosti. Pogum in spretnost je ipodedoval po očetu, kajti oče Tarkowski je posčdal ti lastnosti v veliki mel-i in se je zlasti njima imel zahvaliti za svoje sedanja? viaoko stališče. V vstaji leta 1863 se je bojevkl enajst mesecev breg prenehanja. Bil je ranjen, v jet na bojnem polju ii;i poslan v Sibirijo. odtod je ^zbežal in posrečilo se mu je uiti v tujino. Tu je štuctii-al le nekaj časa vodne zadeve, potem je dobil službo pri sueškem prekopu in čez nekaj let, ko sb sipožnali njegovo 'strokovnio znanje, odločnost in delavnost, dobil jc visoko službo iiadinžeiiirja.
Stanko je bil rojen, vzgojen in je pre'zivel prvih štirinajst let v Port-Šaidu nad (prekopom, vsled česar. ud ga drugi inženirji imenovali otroka pustinje. Pozneje, ko je že dbiskaval šolo, je ob iprostlh dnevih in ob praznikih spremljal očeta ah'i^ospoda Rawlisona na potovanjih, kamor sta morala v službenih zadevah, ko sta nadzorovala dela pri nasipu in pri poglabljanju
e je 'eno-
prekapove struge. Poznal je vse: inženirje kak^' ca-rinske^uradnike in delavce, Arabce in zamorce. Okačal i 11 vrinjeval se je pov'3od. iprikazal se je pri vsaki'jtva-ri, če ga je bilo treba ali ne. delal dolge izlete pojnasi-pu, vozil so na ladji po .jezeru Menzaleh in se sižčal včasih jako daleč. SpuSčal se je na araibski Ibreg} kadar Se'mu je posrečilo dobiti kakšnega konja, vetloda ali c«la, igral -je \logo farisa v pustinji, z eno b^do, kakor se je izr.ial Tarkowski: "kot ■"bober"
smukal povsod okrog in vsak od učenja prjgti tek je preživljal nad vodo	, '
Oče se temu ni proti vil, ker je .vedel, da veskaje, jahanje in neprestano življenje ipo sveižem zraku dečka in i-azvija njegovo spretnost. Stanko je ibi res večji in močnejši, kot bivajo otroci njegove starop in ivko si mu pogledal v oči, si razumel takoj, da ta (jjček raje greši vsled prevelike drznosti, kakor pa ibojjzlji-vosti. S štirinajstim letcm je bil najboljši' plavate v ■ Port-Saidu, kar ipomeni jako veliko, ker Arabci il zamorci plavajo kakor ribo. S streljanjem iz piiškeijia-lega kalibra na divje race in egipčanske gcsi si je'|u-ril z,2iiesljivo roko in'oko. Njegovo hrepenenje je |lo.! da bi mcgel kedaj iti na lov na velike zverine v sm-j nji Afriki in z velikim zani-n^anjem je poslušal priw-\, vedovan.ijB Sudancev, zaposlenih pri .prekopu, ki so le v svoji domovini srečavali % velikimi in deheloko%ni$i ■ zverinami.	; .
To.je imelo tudi to korist, da se je obenem hauEil njihovega jezika. Sueški prekcp ni 'bilo treba samo 'n-krat narediti, ampak treba ga je tudi nepreneho.'na ohranjevati, ker bi ga sic#r pesek iž puščav, ki leže ob njegovih bregih, zasul tekom enega leta. Veliko delo Lessepsa zahteva neprestanega dela in požornostL Do dandanes delujejo ogromni stroji in tisoči delavcev ipcd nadzorstvom izvedenih inženirjev. Ko so pa pre-kopavali ta kanal, je delalo 26.000 delavcev. Sedaj, ko je delo že izvršeno, jih je potreba mnogo manj, \^end^r je njihovo'število še jako veliko. Večinoma go to doma-
čini, nahajajo se ipa med njimi tudi Sudanci, Nubijci in Somalijci in razni zamorci, ki prebiVajo med belini m modrim Nilom, v onih krajih, -katere je pred IVIah-dijevo vstajo imela v oblasti egipčanska'vlada. Stanko se je vedel z vsemi čisto po donate in kbt Poljak je imel veliko zmožnosti za^^ezike,-4er se je naučil, da Si?.m ni-vedel kdaj in kako. VM.- njihovih narečij. Roj6n v Egiptu je govoril arabske i <4 Arabec. Od Zanzibar-cev, ki jih je m nego služilo si rojih kot kurjači, se je nžuičil jezika ki-svahili. 'jo -/elo razširjen po celi •sredii^i Afriki, razumel .se ji' ';<i?'«t0i.celo z zamorci iz rodu Dinka in Siltik, ki pi'"bi'' '■;u ni^je od Essode nad Nilom. Poleg tega je gladko .-o v i po angleško, po francosko in po ipoljsko,- kajti njog«v oče, goreč rodo-^ ljub, je zelo na to gledal, da bi deček; znal svoj rodni jezik. Stanko je seveda smatral jcaijt k-,.i najieipši na* svetu in ga je u'čil malo NclK brez uspeha. Samo tega ji ni mogel dopovedati, da bi_ i-govar.iala njegovo ime .St'.vš, ne pa Stes. Včasih,sta w radi tega sprla med sabo in je nastopila sloga šele, k^ so se deklici zasvetile solze v cčeh. Nato jo je ''Stes" pv^.sii odpuščanja in 'se je jezil sam na sebe,
Imel je pa grdo navado, da je 'prezir:,'i \ o govoril » njenih osmih letih in ge pred njo rad ponaša, s svo-.1\pi leti in izkušnjo. Bil/je preipričan, da	ki je
dc^iyil štirinajst let, čeprav ni še iponclnt 'na dij-agtel, vendar že ni več otrok, ampak sposoben vHako, rstnih jund^ih činov, zlasti ako ima v vseibi pol. i-s fpan-čDsko \ri. Želel je tudi z vso dušo, ds. bi - ztmogel Ifelki pij kakšni ipriliki dokazati svoje junaštvj. Oba sfa iskala, raznih nevarnosti in Stanko je morf.] cesto : Odgovarjati na. njena vprašanja, kaj bi na primer gjoril, ako bi.v njeno stanovanje prilezel krokodji deset nftrov dolg ali pa škorpijon tako velik kot .peR>
';ek pi-i ^
II

Doma ju je čakala pri obedu | gj ipoda Tarkcwski in Rawli'son sta ® naipfošena kot izvedena inženin*
d'i ju A-..
nita dela, ki go se izvršila pri celeni
kraju El-Fayum, v okolicah mesta zera Karaun, ter ob rekah Jussfu '
ostala približno mesec dni in zato cd svoje družbe. Ker so se,bli'ža"	^
nista marala ločiti od otrok in s ta Stanko in Nelka tudi slišala to novico, sta od ve
la Stanko in Nelka tudi v Mrfff''
■■eselja »kf' J«P"''
sii«aja to novico, sta od veseu*^
Doslej sta poznala mesta, ki ^^	i«
Izmailo in Suez, za prekopom - jratfl' Kairo, ipri kateri sta ogledala ve'	,
kso. Toda to so bili kratki izleta	^
Medinet-el-Fayuma bilo treba«ce ® , ygst® .(
, .T..	.. .	od
ob Nilu ,proti jugu, ipotem P^ iproti libijski puščavi. Stanko je J ipovedovanj mlajših inženirjev
po^na) K' ^
in
da J®,
hajali tja na lov na razm&vrstne kove in hiene v puščavi. Vedel j^,
lika oaza. ki leži na. levem breg" ygd:)' °.}{j od njega Izlivov in ima 'Svoj
eka
ki
terena tvori jerezo Karaun, i"' mreža majhnih kanalov. Ljudi®'
—J.............—. —. ipviu^"" ./jpc
So pripovedovali, da. dasiravno K -	-
da
K
vendar ločena od njega s puščajo s .
Samo reka Jussuf veže vrvico ta kraj z dolino Nila. Veli'
d&vitost zemlje in veliko	tj*,
iz nje takorekoč zemeljski raj, ^ gto) :
Krokcdilcpolis (krokodilovi^ gg j® ^, tVae radovednih popotniko-v. St'^	,
se^l bregov jezera Karaun %	'
"" na Volke v pusta pogorja G&be
\ ^	(Dalje prih.)
te-

Nobenemu i«med iiju ni takrat iv šlo v glavo, da bo grozna resnica v /k*"a sanje njune domišljije.
gjjp. -m

"ENAKOPRAVNOST'
STRAN 8,
Slovenski Dom,
COLLINWOOD,

"^Irtorsk,
:
® seje se vrše vsak drugi petek, delničarske pa vsak drugi četrtek v mesecu.
4
Priporoča svoje krasne in prostorne dvorane društvom za seje, za veselice, igre in razne druge prireditve. Cenjenemu občinstvu jih priporočamo ob priliki ženitovanj, botrij, za i^ko	Zabave kakor tudi za shode, ker so dvorane
^	za take in enake prireditve. Slovenski
Ptipoj	jako izvrstno urejeno kegljišče, katerega
■ VaJ J ''ojakom v obilen poset.
<iri
d
Slovenski Dom
om
tu naj bo središče vsega društvenega in
"Otieo-a 1. .
ij-v ^'Vljenja. Slovenski Dom naj bo kakor dru-
bomo spoznavali 't delovali v i ?"
Pfocvit in napredek naše co|linwoodske
HENRI BARBUSSE;
Poslovenil Anton Debeljak.
L
J
Paradis hrani neokrnjeno isto pobralo: dvoje v Alzaciji, enega merico dobre volje in zdrave
barve; nespremenljiv je, neob-rabljiv. Človek se. nasmehne, kadar se on prikaže od daleč, nalep-
mostiček iz vreč; kadarkoli plezaš pod brvico, Se ti dozdeva, da se ti bo blatni obok sesul na križec. Za prelazom reži votlina na strani v jarku; tu je napravljena stopnica iz pletenine, namazane z glenom. Paradis gtopi gori in mi pomlgne, naj stanem na tu tesno, sklizko ploščad. Ondan so porušili tukaj strelnico za stra-
D
CENJENEMU OBČINSTVU NAZNANJAM
n
v Sampanji, enega v Argonih. Če je še Andreij ubit, jih je petero, f zo- Nižje so naredili puškarico in — Ako bi bil mrtev, bi mu bili
uspešno zdravil
bolezni, kot so krvni, kožni ali nek vnb' rpvv	črevesne in jetrne nadlo
™, atizeai. iiolecive v hrbtu ali tll^^avi	vrtoglavost, izpal
našli truplo, opazili bi ga bili z Ijen na ozadje prstenih vreč kot | opazovalnice. Le ne otresaj tonov lepak. Nič ni predrugačilo j likanj svoje mrdanje. Jaz po mo-tudi Pepina, ki ga vidiš včasijj' misli bi dejal in rekel, da je bloditi; na hrbtu ima nabitek rde-! zašel na povratku, ko so bili po čih in belih damnic iz voščenega | "oči na obhodni straži. Zakolo-plalna, v obličju oster izraz kojVratil se je, uboga para — in je noževa ostrina in sivi pogled mu | naravnost zašajtal v švabske črte. je mrzel nalik odsev britve; tudi I — Zaklam'oteril je mogoče v Volpatte je stari, s svojimi go-'njih žične ograje in ovire. ' lenkami, s svojo odejo na plečih i — Našli bi ga bili, ti pravim, in 2 anamitskim obrazom tetovi- i ko bi bil guznil, zakaj lahko si ranim z blatom, enako Tirette, | misliš, če bi bilo takisto, da bi ki pa je vendar nekaj časa — ne-1 ne bili pač Nemci spravili noter znano iz katerega tajnega vrelca., njegovega telesa. Saj smo vendar — razburjen zbog krvavih žilic | brskali povsod. In če se ni nikjer v očesu. Farfadet stoji zamišljen | našel, so ga morali vsekakor uje-na strani, pričakuje. Pri delitvi ti, ranjenega ali ne. '
pisem se vzbudi iz svoje sanjari- j Ta podmena je tako verjetna, je, gre tja in nato se pogrezne • da tudi vhvelja — in ker se zdaj spet vase. Njegove pisarniške ro- | ^^a, da je Andrej IVIpsnil ujetnik, ke pišejo skrbno .-neštete dopisni-1 gg ne zmenijo dosti več zanj. A ce. Evdoksin konec mu je ne-^ njegov brat je še nadalje kla-znan. L,amuse ni pravil n:komur	pobit:
o poslednjem in pretresljivem ob,-'
jo obdali z dvema kroglobrano-ma. Človek se mora pripogniti, da ne pomoli glave iznad te naprave.
Paradis (ni reče Se vedno zelo tiho:
—	Jaz som pritrdil ta le dva ščita, za prežanje — ker mi je tako v glavo šinilo in hotel sem kukati. Mežikni skozi lo le luknji-*
CO.
—	Nič ne vidim. Razgled je zamašen. Kaj pa je ta kup skima?
—	To 'C on, črhne Paradis.
Glej ga! Mrlič je Kil mrlič, ki
je čepei v jazbfi, pretresljivo blizu......
Pritisnil sem svoj obraz na je kleno pl.očo -n priiooil trepalnico na odprtnirj V kroglobranu. Videl sem celoti'.', postavo. Ceniel/i je, glava je visel,i naprej med no ge, roke »o ležal,« «nn kolenih, dlani so bile priprte kakor dvoje I kaveljev--in čisto blizu, čisto
sem odprl
popolnoma na novo urejena
GROCERUSKA TKGOVIHA
St. Glair Ave.
11
D
O
na
Vsakovrstna zaloga svežega po nizkih cenah za golov de'har.
grocerijskega blaga.
Se priporočam
JO//yV BRUSS
o 0]
6026 ST. CLAIR AVE.
[Oci
SKLEPIH. IZPAHKE, KA-eč I'0-
m Avf	VK IOGLAVOBT, IZPAUKE,
SP	ali GRLU. NE ODLAŠAJTE temv
VR^/SERi]v|;*^Wyi30MA % MENOJ. ELEKTRIČNO ZDR.W % .%AV A M A^KCINI, BAKTERINl IN DIREKTNA KRV 1 ^	^^TERIH SE POSLUŽUJEM IN KI ZAGO
h g"® ure; >1op.
_ zvečer.
rezultate.
I blizu si spoznal kljub izbuljenim Ubogi dečko, tako mlad je' slepim očen, ki so škilile, xi-
. , J	.	imazani štor njegove biade iri
I telo. Lamuse — spoznal sem to, jj, moštvo
I— je obžaloval, da mi je naše- naskrivaj.
petal to zaupanje na uho in do i _ Pajki
svoje smrt) grozno deviško reč v'nenadno Cocon.
sebi, s trdovratno sramežljivost- j
jO. Zatorej vidiš Farfadpta še na
jemu, s katerim je prižel nase to
desetnije ga gleda ■ skrivi jena usta, ki so kazala zobe.
Pred njim je stala njega puška v i i mi predejo! izproži blatu; podoba je bila, da se ji 11||
Ker je ura obeda minila, vpije-
LKENEALY
Ob nedeljah ^ od 10 zjutraj do 1 pop.
I^rugo nadstropje Cleveland, O. KADE REPUBLIC BLDG.
1 jo po juhi. Sicer pa stoji pred j dalje živeti megleno z živo sliko; ^jimi, namreč ostanki onega, kar' i plavih las. katero ostavi le tedaj,prinesli včeraj.
' kadar stopi z redkimi enozložni-1

;cami 2 nami v stik. Okoli nas ima
cam nam nc
»jsko
i.r<
Ghijsko grozdje!
za ohijsko grozd je' že. danes in Po tržni ceni. Iz ohi|8kega gf-ozUja se preša naj-
I' ili
,	naročila
^Vožj]	"I'liate doma priprav, ga vam mi stišne-
N'e P^^psljeva tudi na dom, ako tako želite.
^ naročilom, dokler je cena nizka, in ga "e prekupijo in ceno povzdignejo.
36, J ^odina
^ 161 St
16119 Waterloo Rd.
Matt Klemen
— Kaj neki misli desetnik, da ,	nam .šklepecejo zobje. Evo ga!
j desetnik Bertrand vselej isto ju : Nahrulim ga. "Hej, desetnik, k naško in resno državo, vedno pri- pravzaprav misliš,- da . pravljen, da se nam pokojno na-ldaa ugrizače?
j smeje, da da na vsa vprašanja! _ Tako je, semkaj z jedačcJ. lasne razlage, pomaga vsakomur j ponavlja jata večnih lakotnikov. pri njegovi nalogi.	j __ 2e grem, odvrne Bertrand,
Kramljamo ko včasi. kakor ne-' ki ima posla ter noč in dan ne mi-davno. Ker pa nam je govoriti s ""'®*
pritajenim glasovi, so naši po-^	No kaj? zine Pepin, nepre-
menki zelo redki in oviti v otož-! kljubestnik, od ivpjega pi-no tihoto.	jhavnika vendar ne born sit: odr
prem eno konservativno škatlo Pripetilo se je nekaj nepravot-	mestu lica.
nega: že \tri mesece je trpelo bivanje sleherne enote v ■ jarkih
smehlja in pači hkratu. Naprej iztegnjene roke so bile zgoraj čisto -višnjeve, dlani pa živo rdeče in ožarjene z volhko, pekleno lučjo.
To je bil on, opran od dežja in z glino zadelan; nekaka pena ga je pokrivala; bil je strahovito bled in onesnažen; že štiri dni je ležal mrtev tik naše rebri in je ždel v granatni jami, ki se je bila zažrla v rebar.. Preblizu je tičal, zato ga nismo našli!
^	(Dalje prih.l
:ijiiii1ii!iniiEfiiriiiiTiTii!iTiiT5fiitiiinSTiimtiflBnil5iii?BTi^
■ ■
31 * ■
M
n
B"
M d#
GROZDJE!	GROZDJE!
CALIFORNIA — MICHIGAN — NEW YORK — OHIO
Vaše naročilo nam izročite lahko sedaj in deležni boste najbolj zmerne cene. Pričenši z 10. septnVbrom bomo.prejeli vsak teden 215 železniških voz najfinejšega, Califoi-nia Mus-kats, Rei^linp, Tokay in Zinfandel grozdja.
Pišite, telefonirajte ali se zglasite osebpo. Naš' prodajalec se bo zglasil na vašem domu in vam povedal različne cene.
Ena največjih clevelandskih tržnic z grozdjem na drobno
THE SERVICE PRODUCE COMP.
032 WOODLAND AVE.
Kill telefon, Prospuct 1232	Ohio State, Central 221-W
■ a
iti
2^
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje kr\-nih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent B!dg." 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7, ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. da 12. opoldne.
prve črte po sliii dni. Tokrat pa smo že pet dni tukaj in nihčesc ne zmeni o premeni. Govorice o bližnjem napadu krožijo; razna-šajo jih zvezne straže in moštvo, ki vsako drugo noč —- brez reda
jamstva
\v
privaza
hrar
In sredi naše žaloigre počenja znova vsakdanja šaloigra z juho.
—^ Ne dotikajte se svojih rezervi de Bertrand. Cim se v^nem od stotnika, ram postrežem.
Ko je nazaj, prinese, razdeli, j :n jemo krompirjevo in čebulno solato. Me'd ž\'ečenjem se obličja polagoma nizjasne, oči se n-
.^ZABAVO IN POUK
— čitajte —
JSl^virju velemesta''
življenja priseljence v Ameriki
CENA 50^.
AmerijK , Naročite pri
■Jugoslovanska Tiskovna Družba
ifis ST. CLAIR AVE
Tem glasovom o ofenzivi se pf'-' mirijo
Paradis si j« z k jedi poveznil čapko nrv .glaro. to sicer ni pravi kraj niti trenutek, ampak nili: resni so in drže se bolj nas- lg^pj^,^ g.sto nova in krojaf. ki
mu jo je obetal cele tri mesece,
družujejo še druga znamenja: dopusti ukinjeni, nobenih pisem ni, častniki so se očividno spreme-
pomenki o tem. predmetu se'
^^vnokar je izšla ^ knjiga
liončujejo vselej s skomizganjem; saj se vojaku nikoli ne pove naprej, ka njim; prek oči se mu dene obveza, ki se mu sname šele zadnji hip. Torej:
—	Bomo že videli.
—	Le- počajmo!
mu jb je izročil šele tisti dan. ko smo šli v prvo črto. V tem meh-se namerava storiti z kem dvorogljjitem pokrivalu iz
živo-modrega sulcna, ki mu čepi na dobrodušni cvetoči tikvi. na-likuje orozrykiJ s svetlimi ličnicami iz lepenke. Med jedjo pa me Pay3is nepreinično motri. Pri-
se mu.
Čedno izgledaš.
"llniili"	Ilil" 'illlllll''' ''il!UIII" *''ll|||iill' 'l;i||(||)|H 'llHn|||||i 'll||||,ni|i'lll||||n|||i 'l|||[||||||ljr£

ani Habsburžani
L .
o) •'® izdala AmerišJco-Jugo-^^nska Tiskovna Družba.
spisala grofica Larlch, ^ ^ dvorna dama na Dunaju.
opisuje vse podrobnosti (jQj. ^ababurske klike, ka-"^di ainit cesfirjeviča Rudoi-
5e jako inte-re-^antna in Porofanjo rojakom,
naročijo,
Cena
da si jo
Človek se otrese skrbi in u- 'bližam sodnega dogodka. Mogoče vsled
toga. ker ga ni moči docela poj- — Pusti to. odgovori. Rad bi miti; morda ti vzame pogum j pokramljal s #bo. Pojdi malo z brezuspešno razglabljanei odlo-; mano.
ko7/.,ki so zate knjiga s sedmero j ' Seže z roko,posvoji napol pol-pečati? Znabiti je to n^brižnos*^. j ni čutari, ki stpji poleg njegovega ki se je udala svoji usodi, ali pa pribora in njegovih Sil in kopit; živahna vera. da uideš še tokrat obstane, poteiii pa Se ojunači ter nevarnosti? Vsekakor se^adovo-1 spravi vino v žrelo in žmulj v Ij'« in bav.'s aulomatsKi z najbliz-j svoj žep. Nato sč oddalji. j'm, navzlic predznakom in pro- ] Odidem za njim. Spotoma še
popade svoj ilerri. ki zeva na il-
knjige
,ie samo 60c
vokim glasom, ki se dozdevno u-resničujejo: zatopiš se v neposredne opravke- lakoto, žejo in uši. od katerih so nohtovi že vsi krvavi, ter og.oir.na utru'er.osl. ki nas vse izžema.
—	Si^li videl davi Jožeta.) reče Volpatte. Ne Ibo dolgo, ubo-
dečko.
j — Nekam se bo Zaletel, prav j gotovo. Temu fantu je sojeno. I boš videl. O prvi priliki zabrede I v krogljo. kakor gotovo te vidim.
—	Saj človek bi res zblaznel,

nati klopčici. Cefz kakih deset korakov pristopi Ic meni s smešnim izrazom in mi pravP prav po • tihem, nc da bi se ozrl vame, kakor dela, kadar je vznemirjen.
— Vem, kje je Mesnil AnčJrej. Ga češ videti? Pojdi.
Pri teh besedah, si sname kapo, jo zloži in jo vtakn«? v žep tei si natakne čelado. Odhiti naprej. Sledim mu, ne da bi Ulek- j
nil.
Vodi me kakih" petdesiet me-za celo svoje življenje! Šest bra 'trov proč proti kraju, kjer se na-tov je bilo, veš. Četveto jih jehaja nase skupno" skroviščc in
ZAKAJ?
ZATO;
Ker hočete dnevnik, ki se baji za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov —
ker pomeni vsak oglas v vasem listu več dohodkov za vaš list —
ker »ko kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno —
ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov •—<
ZATO:
VpoStevajte dnevniku
najprvo one trgovce ki o{^ašajo *
« a
66
ENAKOPRAVNOST
In naročajte se nanj.
Vedno najnovejše vosli, povesti itd.

mRimo-m tiskovha' mM
Princeton 551.
6418 ST. CLAIR AVE.



K

;it"liiiiiiiij"'iiiii||iiiiii''iiniiiii!ii''iiini||ini!iiiiiii),iiiinii|||||||in!iiiiii[nii[iHiim,||||iiilini||||||ii!iiiimiiiin''itiiiiiii>i'''iuiiiiiH'''iinifi

t

STRAN 4
"ENAKOPRAVNOST
SEPTEMBER
6th,
Clevelandske novice.
bo zahtevala podpisane pogodbe, 20-odstotno zvišanje plač in čas in pol za prekourno delo. Sedaj so plačani delavi od kosa in služijo tod $6 do $22 na tedeA, kar je vse odvisno od delavnice, kjer
0 -
— Nova odredba za avtomobi-
liste. Sinoči je dal policijski poročnik, Martin Blecke, načelnik onih ipolicajev, ki gledajo na red j delaj o in pa, če je dovolj dela na tpjri cestnem prometu, da imajo razpolago.
aretirati vsakega avtomobilista,! —Pričetek šole. Dočim je približno kakih 125.000 otrok v Cle velandu dan\t zjutraj še lahko spalo, pa so morali otroci, obiskujoči farne šole, že nazaj v šolske klopi. Javne šole se namreč odpro šele prihodnji pondeljek,
se je
ki vozi po osrčju mesta preko 20 milj na uro. Zona, za katero veUa- -ta odredba, jo od Public Square do W. 25 St., proti Vzho-du pa do 22. ceste na Euclid ave in do 12. ceste na Superior ave.
Kot posledica je bilo aretiranih jizvzemši Lakewooda,, kjer takoj sino,či dvajset avtomobilis' pričel pouk že tudi danes, tov, izmed katerih sta bila dva — V nedeljo je bil prijet neki (pijana.	moški, katerega se ima na su-
— Oblačilni delavci za višjo mu, da je umoril 12. maja Mrs. plačo. Tajnik Amalgamated Clo- Sifberberg na njenem domu. Iz-thing Workers, David D. Solo- ginil je nam^č od doma ravno Tnon, je naznanil včeraj, da bodo tisti dan, ko se je izvršil umor. firedložili oblačilni delavci v dva Ko pa se je v nedeljo povrnil do-indvajsetih kontraktnih delav- mov, je bil takoj aretiran. Ko so iiicah za.hteve za 20-odstotno zvi, mu včeraj pokazali poleno, s čarije plače. Delavce v omen je- katerim je bila Mrs. Silberberg
gromne dobičke. Prav zaupno i Vsak oddelek ima svoje osobje, (blagoslov in svoj o podporo. Kot
nih delavnicah, ki sprejemajo na ročila od večjih oblačilnih tova-ren, se je organiziralo v zadnjih par tednEh. Pridobilo se jih Je
pobita na tla, se ni osumljenec prav nič raziburil. •
— Slepar. Neki "bordar" pri družini Salbendetto, 6703 Colga-
jim je povedal, da sprejme tudi nje v kompanijo in ker iyia njih hčerko, 17-letno Mary, rad, da jo bo vzel za svojo kaširko. Vse to se je slišalo Sabendettovim silno lepo in stariši, Mary in njen brat so izročili Ibordarju VSe gvoje prihranke. V soboto pa je bordar neznanokam izginil.
— Tomatovo žganje. Trij® policaj o so korakali Po Lakeside Ave. v bližini dvajsete ceste, ko zavoha eden neke posebne vrste duh Kmalu je prodrl duh tudi skozi nosova njegovih dveh to-jvarišev. Prišedši do 2001 Lakeside ave., vidijo skozi okgo v hiši dva moška, ki sta sed^a poleg kotlička. Policaji so udrli v stanovanje in aretirali Mrs. Pa-tronal Stelmuch, mater petih o-trok, vsled kršitve prohibicije. Ženska je kuhala žganje iz paradižnika.
-o-
OGOLJUFANA LJUBEZEN.
že nad polovico, daneg popoldne ta Ave., je pripravil družino na pa se vršilo na unijskem glav |prekanjen način o(b vse njih nri-nem stanu, 1358 Ontario St., sku rhranke, namreč svoto $1,650. pno zlbcrovanje, kjer se bo zahte j Pripovedoval je, da misli pričeti \e še enkrat prerešetalo Unija restavracijo, ki mu bo nosila o-
46
________——-- #5
* Ali ste si že nabavili knjigo
Naiš spolniživo^
Ako ne, požurite se, dokler jih je še kaj v zalogi. Knjiga se prodaja po $2.50 komad, a sedaj je cena za nedoločen čas samo
1 dolar.
Knjiga je pisana v hrvaščini, a se jo lahko razume; je neprecenljive vrednosti za vsakogar, kateA jo kupi.
DOBI SE .10 V NAŠEM URADU.
Kalamazoo, Mich., 6. sept. — Ljubavno romanco Ine Ross j< zadel hud udarec. Pred kratkim se je spoznala z William Hender-senom, ki si je znal pridobiti poleg njene ljubezni tudi njer.o bančno vlogo, znaSajočo $1,285. Sedaj izginilo vse; fant. ljubrzen in pa $ 1,285.
-O---
(Oaljf \z 2. strani.)
pred dvema letoma To je stvaren uapeh v prizadevanju, da se prepreči krivično postopanje pro ti priseljencem.
Poleg tega delovanja Foreign Lamiguage Information Service zalaga ameriško angleško časopisje in ustanove, visoke šole in vseučilišča z brezplačnimi informacijami o tujerodcih. Svrha tega delovanja je, da, se nudi rodnim Amerikancem pravilna slika o razmerah med tujerodci, kakršne so izražene potom časopisja in njegovih lastnih organi-
Žpt


SAMO 10 DNI V JUGOSLAVIJO
Izletniški parnik "PARIS"
.Odpluje dne 13. Sept. iz NEW YORK A v HAVRE
Parnik Paris ima prostora do 4000 oseb z možtvani vred in zavzema 36,696 ton ter ima stroje za 45,000 konjskih moči.	,
Na tem paniiku je pripravljen poseben prostor za jugoslovanske izletnike tretjega razreda in sicer sobe s 2, 4 in ne več kot 6 posteljami, posebna jedilnica, najboljša hrana ter vino pri vsakem obedu.
V Havre bo čakal vlak, ki bo vzel vse jugoslovanske potnike in njih prtljago ter peljal v Trst.
Vsak potnik ima na pamiku do 200 funtov prtljage prosto.
Vožnja tretjega razreda stane iz New York a do Trsta vštevai .vojni davek samo $113.85; iz Trsta do Ljubljane stane železnica $1.00, do Zagreba $1.50. Izletniki naj se čimpreje javijo svojim lokalnim agentom ali pai naravnost	^
FRENCH LINE : 19 State St., New York, N. Y.
Za jugoslovanske izletnike bodo preskrbljene Vse mogoče udobnosti.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, tla sem prevzel
GROCERiiO IN SLADŠČIČARNO
NA 315 E. 156 St., VOGAL HUNTMERE AVE.
Potrudi', se bom postreči vsem mojim obiskovalcem v najboljši moči. Za obisk se vam ž'e naprej zahvalim. Zh točno postrežbo vam jamči
J. MODIC. 315 E. 156 St.
J. s. Widgoj
SLOVENSKI FOTOGRAF
489 EAST 152nd STREET. C0LLINW00D
Izdeluje vsakovrstne slike; poročne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $4.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi 7. malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-tvu. Držite se domačega podjetja.
VSE DELO JE GARANTIRANO!
zacij.
To se vrSi s tem, da FTvTS. pošilja vsak teden v angleškem prevodu pregled najbolj reprezentativnih uredniških člankov iz tujejezionih časoipisov, nadalje enkrat na mesec neki pregled takozvani '"cliip-sheelt" vsebujoči vesti o delovanju vmes poedi-nih tujejezičnih skupin v vseh delih Združenih drxav. Onjani-zacija izdaje tudi_ svoj mesečni "Bulletin" v angleškem jeziku, v katerem se razpravljajo razne strani gituacije našega tujerodnega prebivalstva.
Te informacijske službe poslužuje se 76 vladnih oddelkov in uradov in kongresijonalnih od-bor'ov, 260 ameriških časopisov in 216 prosvetnih zavodov, na pr. kolegiji, vseučilišča in poleg še razne socijalne ustanove in poedinci. S tem svojim tolmačenjem priseljenca Ameriki" F. L I. S. vrši j ako važno nalogo, ker s tem prispeva, da se (KJ-pravijo razni krivi pojmi in nesporazumi j en j a, ki se tako pogosto pojavljajo v nekaterih kro Igih rodnih Amerikancev z ozi-rom.na tujerodce in njihove delovanje.
Svoje delo izvršuje FLIS. p'o-tom šestnajstih tujejezičnih oddelkov, ki so; češki, slovaški, danski, finski, nemški, madjar-ski, italijanski, židovski, jugoslovanski (slovenski in sAo-hr-vatski), litvinski, norvelški, polj ski. ruski, švedski in ukrajinski. Vsak tak oddelek je upravi j en od oSeb d!otične narodnosti, ki ne le poznavajo temeljito ozadje, jezik, Zgodovino in probleme do-tične svoje skupine, rvmpak ki se veda tudi dobro poznavajo ameriške razmere. Poleg teh tujejezičnih oddelkov obstojajo še sledeči oddelki: American Press Bureau (za ameriško javficst) oddelek za raziskovanja in knjižico, statistični odsek, zastopnik v Was'hingtonu, zastopnik na Ellis Island, ravnatelj in pod-ravnatelj. Ta-le skupaj z upravitelji poedinih. oddelkov sestavljajo ravnateljski upravni svet.
ki obstoji iz oseb poedine jezikovne skupine. Dodatno k u-ipravnemu osobju ta ustanova u-živa sodelo,Vanje posvetovalnega odibora, ki je sestavljen od teh jako uvalženih Amerikancev vse-narodnega slovesa: Julia C. Lathrop, Allen T. Burns, Mrs. Willard Straight, George McA-neny in John Palmer Gavit kot predsednika.
FLIS. je neodvisna, strogo nepolitična, nesektarska in ne-propagandistična ustanova. Ki je bila ustanovljena ]. 1918 od federalne vlade kot informacijska služba za tujejezične časopise tekom vojne in je kasneje nadaljevala in. razvila svojo prvot-Hq nalogo. Ker'je vsa njena služ ba brezplačna, mnogi, vprašujejo, kdo financira to delo. Radi doseženega usipeha, in, ker ge ni tekom celega svojega obstanka nikdar odstranila od svojega neodvisnega značaja, sta dva fil-antropična in prosvetna sklada. Commonwealth Fund in Laura Spelman Rockefeller Fund, od-kazala lani potrebna sredstva za vzdrževanje te organizacije. Le dejstvo, da je vsa svrha organizacije FLIS. bila vedno ta, da daje tujejezičnim časopisiom in tujerodcem nepristranke in nesebične informacije, navodila in usluge, je omogočilo njen obstanek in njeno sedanjo financijal-no podporo.
S tem, da sodeluje z ustanovami in prirbdnimi udruženji tu jerodnega prebivalstva, ne pa njim nasprotuje, si je F_ L. I. S. stekel njihovo zaupanje.
Osoibje Jugoslovanskega oddelka obstoji iz sledečih uradnikov:
Ivan Mladineo, upravitelj in zastopnik organizacije na Ellis Islandu, rodom Dalmatinec;
^Rajner F. Hlača, sb-upravitelj in načelnik priseljeniškega odbo ra F. L I. S., fodom primorski Slovenec;
Miss Stephanie Podgornik, tajnica;
Fran jo Mladineo, pomožni u-radnik.
-o---
papež vam prepovedujem moliti za vojno. Tudi vam prepovedujem imenovati vojno "kazen božjo'* ali "preizkušnjo", ki zadene večinoma nedolžne, tedaj Kri stusove prijatelje. Zauka'zujem nadalje stroigo rabati se po Kristusovi zapovedi: Ti ne smeš ubijati! Zaukazujem, naj poznajo katoličani samo eno domovino: domov^o svojega Gospoda; ki je rekel: Moje kraljestvo m od tega sveta! itd. Črna interna-cionala dela pa ravno narobe, zato pa so tudi njeni poizkusi, ki jih nikakor np moremo smatrati za resne, glas \T)ijočega v puščavi.
Konferenca socialističnega di-jaštva iz Nemčije. Francije, Anglije, Bolgarije, Češkoslovaške in Avstrije je odposlala v Moskvo protest proti smrtni obsodbi ruskih socialnih revolucionarjev. Konferenca zboruje v Salzbur'gu od 6. t. m. dalje. Udeležujejo se jo v obilnem številu tudi komunistični dijaki.
V EIsas Lotringenu počenjajo francoski častniki neverjetne orgije. Nemškemu prebivalstvu so rekvirirali okoli 1000 avtomobilov, a katerimi delajo izleti v družbi s svojimi metresami. Teror je nepopisen. 10. t. m. so iz-3nali 250 domačinov.
MALI OGLASI
- Upoštevajte tr g:ovce, ki oglašajo v "Enakopravnosti."
POZOR!
ODDAJO SE 3 sobe; zgoraj, elektrika, plin in poseben uhod; in mala hiša na jardu, 4 sobe, elektrika, plin. Prednost ima mala družina ali pečlarji Vprašajte 907 E. 67 St.	(202
SLUŽBO DOBI
Slovenka stara dkrog 30 let pri družini štirih oseb. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na 16209 St. Clair Ave., Collinwood. (206
NOVA HIŠA
s 6 sobami, kopališče, elektrika in plin in sploh vse potrebno, kokošnjak 11x21 ft. kakor tudi pohištvo se proda radi odhoda v stari kraj. Hi.f^ je prebarvana in preurejena na novo zu-naj in znotraj. Za naslov se zglasite v uradu tega lista.	(206)
RESTAURANT NAPRODAJ.
Proda se doibro upeljan restau rant in trgovina z mehkimi pijačami. Proda Se s hišo ali pa samo trgovina._Je na najbolj prometnem prostoru v slov naselbini v Collinwoodu; nudi se lepa prilika za Slovenca ali Hrvata, kdor hoče napraviti denar. Več poizveste na 16011 Waterloo Rd. . _(^
' PRODA SE
lepo urejeno biljardnico in sladšči-čarno z mehkimi pijačami, v jako prometni okolici. Poleg je tudi stamo-vanje za veliko družino ali pa se lahko oddajo sobe. Poizve se na 511 E. 152nd St.	(207)
i si sam
Pomaga]
do dobre,
kih dneh. pa t' .lobž« C žiti, da je	kot kai'
tu. Treba m dnigefr najboljši	.
hniel] ^ malt
katero oboje čisto in najboljše tvrdki
Pilsener
Supply
(LOUIS 39if) Sf. Clair Ave-
lilts'"
CENTRAL
,S
ali
zamenjajo
Hiše n»P' . jjg Naprodaj	d*'
2 družim od takoj, drugo na menjamo tudi v	pH.j
--me aH lote.
RAD BI DOBIL STANOVANJE predno kaj kupi
1(8]
Na mednarodni konferenci cerkvene svetovne zveze za pospeševanje internacional nega ■sporazuma je govoril predsednik Soynton o potreTbi pobijanja vojnih tendenc. V tem oziru naj bi spregovorila katoliška cerkev, ki ■naj bi pričela s propagando v Kristusicvem imenu. Govornik je povdarjal jwtreibo siplošne svetovne konference proti vojni in se je zahvaljeval ameriškemu pred sedniku Hardingu za sklicanje washinigtonske konference. Pred^ Soyntonom je govoril Charles J. Jofferson iz New York a, potem ko so opravili duhovni velika'si svečano službo božjo Tudi ta go vornik je zahteval v Kristusovem imenu, naj prenehajo Narodi z oboroževanjem. Omenjena konferenca je nečuvena komedija, ki si jo dovoljujejo katoliški mogotci. Opozarjamo ob tej priliki na. številna pa'sti^ska pisma paipeiža Benedikta XV. v katerih je rotil duhovne predstojnike in vernike, naj blagodejno uplivajo na svoje vernike, zakay ''velika kazen božja je prišla nad narode". Ta pisma so bila naravnost pesniška, toda «a odstranitev vojne niso niti toliko naredila, kolikor je za nohtom črnega. Kristusov cilj je bil, ustvarjati svetovni mir, zabranjevatl umor narodov "itd. Papež bi bil morali nastopati proti vojni s pridigami, cerkvenim izdbčenjem, predvsem ipa s prižnice, kar bi bilo brezprimemo boljše, kakor pa moliti. Paipež Benedikt XV. je baje rekel na smrtni postelji; "Radi damo svoje življenje za svetovni mir!" Toda ravno ta pa pež se je izkazal za možička. ki je tako plesal, kakor je hotela kaipitalistična internacionala. Pa pež bi moral izpregovoriti: "Zaukazujem katoliški duhovščini vseh dežel preklinjati vojno in
Opozarjam cenjene Slovence, ki potujejo v gtaro domovino, bodisi za kratek obisk ali pa za stalno, da dobijo pri nas krasne sobe za prenočišče. V našem hotelu boste postreSeni popolnoma na amerikanski način. Kadar pri dete v Postojno, ali kakor ji pravijo Lahi '"Postumia", bodite posebno previdni na postaji, kadar zamenjate denar, kajti prav lahko vas presleparijo. Pridite naravnost v naš hotel "Jama"', ki je blizu postaje, in jaz vam zamenjam denar po dnevnem kur-zu. Se priporočam cenjenim ro-rojakom širom Amerike., HOTEL "JAMA"
bbstoječe iz 4 ali 6 sob v Collinwoodu ali Nottinghamu Ponudbe naj se odda v našem uradu.
(209)
I^;ČE SE PRILETNA ŽENSKA
za hišna dela pri družini z odraš-čenimi otroci. Plača Po dogovoru. Obrniti se je pismeno ali o-sdbno na 211 East Street, Fair-port Harbor, Ohio.	(207)
. Rpalt?' collinwo«;
,56iS » ATE« ,jS
J.
Imanio _,prod»i'
JOS. IN ZOFI BIRK,
. lastnika.
Postojna, Julijska Benečija, Italia.
IŠCE SJE ženska ali dekle za kuhati in o-pravljati 'hišna opravila. Vprašajte na 1045 E. 61 St. (20P"
HIŠA NAPRODAJ!
Nova hiša, 4 solbe, kopališče, elektrika, velika podstreha In vse po novem izdelana, poleg javne šole, se proda prav ipoceni. Kdor želi dobro hišo naj se zgla-si nemudoma Poleg sta tudi 5e dva lota; proda se vse skupaj ali posamezno. Za natančnejša pojasnila se oglasite pri lastniku na 12913 Kirton Ave. ali pri John Renkotu, zastopniku Ena-j
i >

MBBBBnBHBHUBMUBIBaaV
MOŠKI IN FANTJE!
Vedite, da sem se preselil iz 1100 E. 63 St.
na 6026 ST. CLAIR Ave. ter da izdelujem obleke po najnovejših krojih. Prodite, da vam umerim eno za jesen! KRIST LOZAR,
krojač.
(Sept. 23)
Slovenska^Banka
Zakrajšek & Cešark
■aMuiimiiinimiuiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiNmntiiiiiiiiimmaniuiinii
70 — 9th Ave., New York City.
pošilja denar v stari kraj hitro zanesljivo in po nizkih cenah
prodaja vozne listke za vse važ
ne prekmorske linije, in
opravlja vse druge posle, ki so v zvezi s starim krajem.
Postrežba točna in solidna.
rABRASSIERtli
kopravnosti.
(206)
srn
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n
8
t
a ■
B S
ii
!
iiimmmumiiiiiuMmmiiimiimimiimiimuiiimitmniimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiinmi SLOVENSKA POPRAVLJAL NICA AVTOMOBILOV Ml varimo In ravnanm vasb Trat železne In kovinnite predmete. Zaloga oUa, gasollna, gumijevih obroCer 'n drugih pc-trebsein. Ako rabite pomoči, pokličite naa po telefonu, PRINCETON 1372.
Odt>rto tudi ob nedeljah.
ELYRIA AUTO REPAIR & WELDING
6!>]2 St, Clair Ave.
vsem vladarjem o(lpoveaovati^M,„,BMppi^,,„„^^,p^^j,p
SLOVENSKI SOKOL V CLEVELAND, OHIO.
Starosta, John Pollock
Podls-tarosita, John Marn
Tajnik. Frank Hudoverniik, 1064 E. 62nd St.
Blagajnik, Frank Jerich
Nadzorniki, Karol Rogelj, Frank Sober in John Marinček.
Načelnik, Marijan Živkovich Učitelj za mladino. Frank Kra-šovec.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. Nar. Domu saba št. 3.
Naznanilo.
S tem naznanjam rojakom po Collinwoodu in okolici, da je Slov. Sam. in Podp. Društvo "Baron Vega'' na zadnji seji skle nilo podaljšati termin za prosto pristopnino v društv^ in sicer še za mesec august, september in oktober.
Zatorej vabim rojake, da se poslužite dane prilike. Vsa pojasnila dobite pri tajniku ali kateremkoli društvei^m članu.
IGNAC MEDVED, tajnik, 15241 Saranac Rd. Collinwood, Ohio.
Circlet
navaden "" jg gl ^ mo natakn preko gl%'pod ^
ob pasu in %
duho pa se ga	,
prime. — " poW,'„
trgovec nj J '
te nam_v»®®ani ® $1. Posla"
jto'
,00
ixl
Nemo Hyf,; 1X0 Emmt


fif*
SUPERIOR SODI
lO^
I*

HMEU-
1«
potrcc
11»'
pobi'''
Fran*
.JS'gf
8704	,