ZBDS 
EKSKURZIJA BERLIN  IN LEIPZIG 
Sekcija študentov bibliotekarstva je to leto za svoje clane in simpatizerje znova pripravila izjemno popotovanje in nas za tri dni popeljala v svet germanskih knjiž­nic in založništva. Za letošnjo strokovno ekskurzijo so pripravili program obisk knjižnic in Oddelka za informacijsko zna­nost, založništvo in muzejske študije v Leipzigu ter v Berlinu obisk parlamentar­ne in mestne knjižnice. Program so obo­gatili z izvirno novostjo in sicer celodne­vnim ogledom knjižnega sejma v Leipzi­gu, kjer je bila letos Slovenija castna gostja. 
Po celonocni vožnji na sever Nemcije smo prvi dan dopoldne prispeli na Uni-verzo v Leipzigu in njen Oddelek za informacijsko znanost, založništvo in muzejske študije. Snežni zameti, ki so zjutraj povzrocili prometno zmedo v oko­lici Leipziga, so preprecili gostiteljem široko zastavljeno predstavitev oddelka. Toda prodekanica dr. Kornelia Richter nas je kmalu ogrela s toplim pozdravom, študentje so nam pokazali vse študijske prostore, fakultetno knjižnico in nas pogostili. Zimska idila nas je prisilila, da smo odhiteli k naslednjemu cilju. V mis-lih smo imeli le željo po topli knjižnici, tako da nas je univerzitetna knjižnica Albertina s svojo arhitekturo presenetila. Knjižnica je bila ustanovljena v 16. st. znotraj samostana in je služila za izobra­ževanje in vzgojo štirih leipziških samos­tanov. V naslednjem stoletju so jo vse­binsko nadgradili v knjižnico, ki je zado­voljevala vse potrebe univerze v Leipzi­gu. Od sredine 19. st. je knjižnica bila podrejena neposredno ministrstvu za kulturo in javno šolstvo. V tem casu se je povezala z mocnim založniškim lobi­jem in njen fond je tako rasel, da se je morala preseliti. 1891 so v neorenesan-cnem stilu zgradili stavbo Albertine, ki pa je bila ob bombardiranju Nemcije v l. 1945 do 80% porušena. Nova socialisti-cna vlada ni imela posluha za rekonstru­kcijo velicastne stavbe, obnovili so pred­vsem fonde, ki so bili razseljeni. Po združitvi Nemcije sta mesto in država poskrbeli za ponovno 100% obnovo in v letih 1992-2002 rekonstruirali in moder-nizirali velicastno poslopje. Danes Alber­tina nudi 780 citalniških mest, od tega polovico z on-line prikljucki na svetovni splet in je osrednja knjižnica Univerze v Leipzigu, knjižnica z gradivom iz vec kot 400 letnega razvoja, knjižnica, ki oprav­lja del dualne funkcije nacionalne knjižni­ce Nemcije in knjižnica z izvirnimi in bogatimi specialnimi zbirkami s podrocja založništva, glasbe, gledališca, politike in zgodovine…. 


Naslednje jutro smo se cili in naspani (vecina) odpravili na ogled knjižnice nemškega parlamenta. Knjižnica deluje od l. 1949, vendar šele od l. 2004 v Berlinu. Pred tem je delovala v bivši pre­stolnici. V Bonnu je zaradi razvejane organiziranosti delovala na kar 16 lokaci­jah, kar pa ni oviralo njene mocne vloge pri podpori svojih uporabnikov. Knjižnica je namenjena izkljucno clanom parlamen­ta, strankarskim skupinam in parlamen­tarni administraciji. Uporabljajo jo lahko zvezni in deželni uradi znotraj berlinske regije ter clani združenj za trgovino, diplomatskih misij in vsi akreditirani novinarji (domaci in tuji). Knjižnica ni javna, a na podlagi specialnih prošenj dovolijo dostop tudi akademikom in razi­skovalcem. Gradivo, ki ga knjižnica zbira temelji na podrocje politike, javne upra­ve, prava, ekonomije, socialnih ved in moderne zgodovine. Vsebine urejajo in izbirajo specialisti, za katere ni nujno, da so bibliotekarji. Osupljiva je tudi zaloga preko 9.000 dnevno ažuriranih serijskih publikacij, neomejen on-line dostop do serijskih publikacij znotraj knjižnice in s privilegiji tudi iz pisarn uporabnikov, da o storitvi pripravljanja kliping novic in spe­cialnih signalnih novic do »jutranje kave« ne pišemo … 85-clanski kolektiv je za svoje delo razvil glavni moto, ki se glasi, da mora prava informacija v najkrajšem možnem casu priti do koncnega uporab­nika. Moderna tehnicna podpora, financ­na preskrbljenost in zavedanje uporabni­kov o visoki vrednosti storitev, dajejo pecat delu in zaposlenim, ki se ponašajo z izjemno strokovno izurjenostjo, izredno visoko motivacijo za delo in razvoj ter samoiniciativnostjo, kakršne nismo vaje­ni povsod. 
Popoldan smo se lotili še našega zadnje­ga berlinskega cilja – Mestne knjižnice Berlin. Ceprav ima knjižnica naziv mest­na, je njen zgodovinski razvoj vplival na vsebino tako, da v sebi združuje javno in akademsko raziskovalno knjižnico. Razvi­jati se je zacela v 17. st. in je v razlicnih obdobjih zbirala raznovrstno gradivo. Tako so se do danes izoblikovale zelo mogocne zbirke starih tiskov, glasbenih tiskov, kartografskega gradiva ... Knjiž­nica skrbi s svojo mocno zbirko za cen­tralni katalog serijskih publikacij celotne Nemcije, za združene kataloge inkunabul in posebej manuskriptov itd., izoblikovan ima najvecji oddelek gradiva v jezikih Vzhodne Evrope, Orienta in Vzhodne Azije v Nemciji. Za korak s casom skrbi z obsežno zbirko mikrofišev in mikrofilmov (2,3 milijona) in cez 14 milijoni slikovne­ga gradiva. Da zadosti potrebam upora­bnikov v tako velikem mestu, z nešteto fakultet in šol, njen fond vkljucuje cez 10 milijonov knjižnega gradiva in cez 
38.000 narocnin na serijske on-line in tiskane publikacije. Navkljub tem ogrom­nim številkam je gradivo dostopno po 

nadstropja 
Po ogledu knjižnice smo za protiutež moderni knjižnici se lotili krajšega ogleda Berlina, njegove zgodovine. Mesto nam je za hipec pokazalo svoj obraz, ki je bil še posebej privlacen, saj je isti vecer potekala osrednja prireditev ob 50-ti obletnici podpisa Rimske pogodbe. 

Zgodovinsko je knjižnica zanimiva zaradi dogajanja po 2. svetovni vojni. Za cas bombardiranja Berlina so gradivo razselili po 30 samostanih, gradovih in rudnikih po celotni Nemciji. Po razdelitvi Berlina se je nekaj gradiva vrnilo v poslopje, ki je ostalo v vzhodnem delu, ostalo je cakalo v Zahodni Nemciji in so ga šele l. 1970 zbrali v novozgrajeni stavbi na Potsdam­ski cesti. Po njej je knjižnica dobila svoje ime. Po l. 1992 se je znova združila, reorganizirala in prevzela skupno ime: Mestna knjižnica Berlin – pruska kultur­na dedišcina in deluje na obeh lokacijah. Ob reorganizaciji in modernizaciji je lahko uporabnikom zagotovila 300 delovni postaj z on-line prikljucki. Zaradi izredne kulturne vloge za mesto in državo ima knjižnica veliko podpornikov, ki ji poma­gajo ohranjati tako veliko in pomembno zbirko. 
Napolnjeni z vso raznovrstnostjo, ki so nam jih ponudile knjižnice Leipziga in Berlina smo zadnji dan morali krepko napeti moci, da smo zares doživeli utrip knjižnega sejma. Pricakovali smo pozna­ne vtise iz slovenskih sejmov … a doži­veli utrip, ki ga je težko opisati v nekaj stavkih. 
Prvo presenecenje je bila dimenzija: 4 locene dvorane in ob tem še osrednji koridor. V vsakem prostoru glavni oder s programom, ob spremljavi programov na manjših odrih in pri razstavnih prostorih. Kje zaceti??? Skupna odlocitev: vsi naj­prej poišcimo slovenski prostor, nato se dobimo zvecer pred vhodom na sejmiš-ce. Na slovenski stojnici nas je prijazno pricakal Macek Muri, manj prijazno pro-motorke, pod vtisom velikosti vseh knji­žnic pa smo na koncu razmišljali o dejs­tvu, da se Slovenci ne znamo promovira-ti »na veliko«. Zatem nas je pogoltnila množica obiskovalcev, ki niso bili samo iz strok (ogled smo imeli v soboto), ses­tavljale so jih družine, šole, upokojenci, študentje itd. Najvecje presenecenje je bil festival posvecen anima kulturi, ki ga je financirala japonska vlada v znak prija­teljstva z mestom Leipzig. V dvorani, rezervirani le na to temo, je potekal film-ski festival animiranih filmov, likovne delavnice iz anima risanja, stripovska borza, prodaja literature (in komercialnih izdelkov) z anima vsebino ter odsek za igranje družabnih iger. Festivalu so svoj pecat dale organizirane skupine, ki so predstavljale junake anima kulture. 

Po nekajurnem »sistematicnem« prehodu vseh dvoran smo imeli v glavi le še hrup. A toliko vtisov, toliko detajlov, toliko raznolicnosti, ki smo jih osvojili … zakla­dnica, ki nas bo spremljala vse življenje. Domov smo se peljali vsi le z eno mislijo: 
Sekcija, kam pa naslednje leto? 


Martina Kerec Narodna in univerzitetna knjižnica 


SPLOŠNE KNJIŽNICE 

JE S TABO KAJ NAROBE, KER VEDNO BEREŠ KNJIGO? S posveta Knjižnicarji spodbujamo branje: knjižnice in najstniki 
Ker se je izkazalo, da je bilo predlansko posvetovanje Sekcije za splošne knjižni­ce v bežigrajski knjižnici na temo KNJI­ŽNICARJI SPODBUJAMO BRANJE med strokovnimi delavci knjižnic dobro spre­jeto, so na zacetku letošnjega junija knji­žnicarji iz trinajstih splošnih knjižnic ter trije zunanji sodelavci predstavili prispe­vke na istoimenskem, drugem posvetu. Na tokratnem posvetu na zacetku junija 

(4. junija) v dvorani nove Knjižnice Oto­na Župancica v Ljubljani, ki ga je vodila in povezovala predsednica sekcije za splošne knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir, so bili prikazani primere dobre prakse, osredotoceni na bibliopedagoško delo z najstniki. Predstavljeni raznoliki programi so pokazali, da še tako »prob­lematicno« skupino bralcev motivirajo iznajdljivi strokovni delavci z zelo premiš­ljenim nacrtovanjem inovativnih oblik knjižnicne dejavnosti, ki vpletajo v knji­ževno, knjižno in knjižnicno vzgojo prvi­ne jezika, umetnosti  življenja, besedne, glasbene in filmske umetnosti, ki združu­je sestavine prej naštetih. 

Slika 1: Otvoritev posveta, predsednica SSK ZBDS Breda Podbrežnik Vukmir (foto Oskar Wolf, KOŽ) 
Kaj je s tabo narobe, da vedno bereš knjigo, je postavil vprašanje (nebralca) dr. Dušan Rutar, psiholog in psihoanali­tik, eden izmed ustanoviteljev filmske šole Vzgajanje pogleda in tecaja intelek­tualne samoobrambe, avtor številnih clankov in del o filmski umetnosti, ki se 
strastno ukvarja s knjigami kot pri enajstih letih. T. im. multipla pismenost kot  zahteva sodobnega casa pomeni, da znamo brati knjigo, glasbo ter druge medije in njihova sporocila, zmoremo in hocemo misliti ter znamo pojasniti svoje mnenje. S prispevkom o filmski šoli, ki poteka v Maticni knjižnici Kamnik od leta 2001 je nadaljevala in dopolnila Rutarjev del Andreja Štorman, zadolžena za koor­dinacijo predavanj o filmski umetnosti (v povezavi z glasbo in književnostjo), v organizaciji šole Vzgajanje pogleda: gle­danje in razumevanje filma, ki se je razši­rila tudi v nekatere slovenske splošne knjižnice. Sledi zakljucek, da so knjige lahko v pomoc in podporo pri razumeva­nju drugih medijev. 
Iz Knjižnice Miklova hiša Ribnica je o usposobljenosti mladinskih knjižnicarjev za delo z mladimi bralci v splošni knjižni­ci spregovorila Anica Mohar, ki je zbrala mnenja mladih bralcev in mladinskih knjižnicarjev ter predstavila izsledke razi­skovalne diplomske naloge. Poudarila je, da morajo biti knjižnicarji sami bralci, ce hocejo navduševati mlade bralce, pozna-ti morajo njihova zanimanja, da jim sve­tujejo ustrezne vsebine. Razmisliti je pot-rebno o širitvi potrebnih znanj o mladem in odraslem bralcu in branju, študiju mladinske in književnosti za odrasle in omogociti pridobivanje manjkajocih znanj na Oddelku za bibliotekarstvo. 
Najpomembnejši ucinek projekta Branje je žur - Reading is cool, ki sta ga pred­stavila Agica Kovše iz Mariborske knjiž-nice in Aljoša Grilc iz Osrednje knjižnice Kranj za ucence višjih razredov osnovne šole in dijake, je bila medkulturna odpr­tost mladih bralcev. 
O vrstniškem motiviranju srednješolcev za branje je v sklopu naslova Jst bierem, dej še ti spregovorila Martina Zalar iz Lavriceve knjižnice Ajdovšcina, o motivi­ranju šestošolcev s knjižnim kvizom Modrost starega anka pa njena sodelav­ka Marija Bajc. Ucence drugega in tret­jega triletja devetletke nagovarja k bran-ju Slovensko knjižnicno-muzejski mega kviz, ki izhaja iz osemletnih izkušenj slo­venskega knjižnega kviza in dodaja sode­lovanje knjižnic z muzeji in galerijami. Za šolsko leto 2007/2008 predvideni sklopi zajamejo Jožeta Plecnika in Arhitekturni muzej, Primoža Trubarja z domacijo v Rašcici (v naslednjem letu 500-letnica rojstva), Friderika Ireneja Barago, Ito Rino (letos stoletnica rojstva) in Janeza Puha. Kviz, njegovo dostopnost in mož­nosti reševanja na razlicnih medijih ter njegove ucinke (vecje zanimanje za last-no identiteto, zavedanje pomena kultur­ne dedišcine v sodobnem casu in življen­ju) sta predstavili Darja Lavrencic Vrabec iz ljubljanske Knjižnice Otona Župancica in Helena Rožman iz kostanjeviške Gale-rije Božidarja Jakca.  Z vsebinami Sredi-šca za mlade pod okriljem iste knjižnice, ki je namenjeno nabolj heterogeni skupi­ni bralcev od 14. do 27. leta, sta nas prepricali Simona Resman in Alenka Novak. Dostop do informacij, dopolnje­vanje šolskih obveznosti, medsebojna ucna pomoc, neformalno ucenje in pre­življanje prostega casa omogocajo z informacijsko tocko, prostovoljno ucno pomocjo in ustreznimi prostori za ucenje in preživljanje prostega casa (med dru­gim stripoteka). 

Šoloobveznim otrokom so ob poletnih pocitniških obiskih Bežigrajske knjižnice namenjeni knjižni paketi Macek v žaklju: izposoja na drugacen nacin, ki jo je pred­stavila Neda Isakovic in poteka v osred­nji knjižnici in njenih štirih enotah. Z zabavnim in izobraževalnim tekmovan­jem Robinzonijada v informacijski družbi, ki ga je pripravila za ucence od petega do devetega razreda Petra Cigut iz Knji­žnice Prežihovega Voranca v Ljubljani, skuša skozi vse leto pritegniti mlade »robinzone«, da išcejo informacije in uporabijo znanje. Zmagovalec je nagra­jen s knjigo, zgošcenko ali videokaseto. O bralnih spodbudah in knjižnicni vzgoji za otroke s težavami v razvoju in sode­lovanju splošne knjižnice z osnovno šolo s prilagojenim programom sta na temo Beremo s knjižnicarko govorili tudi Silva Kos iz Knjižnice Antona Tomaža Linharta in Janja Urevc z Osnovne šole Antona Janše iz Radovljice. 
Vladimira Grahek in Petra Kovic iz novomeške knjižnice sta predstavili bib-liopedagoško uro Najstniki in haiku poe­zija ter ju pospremili z diaprojekcijo. Po doživetju poezije na drugacen nacin v splošni knjižnici, nadaljujejo z ustvarjan­jem haikujev, po navodilih profesorjev, doma in pošljejo izdelke na vsakoletni srednješolski natecaj Gimnazije Vic za najboljši haiku. 

Slika 2: Obcinstvo (foto Oskar Wolf, KOŽ) 

Zakljucek 
Na eni strani imamo v knjižnici težje vod­ljivega mladostnika, ki mu Ustava Republike Slovenije zagotavlja pravico do informiranja in mu jo potemtakem ne smemo kratiti z našim izborom gradiva, kvecjemu kakovostno svetovati, tako da sami beremo. 
Strokovni delavec je zaradi stalnih druž­benih, gospodarskih in politicnih spre­memb, ki vplivajo na posameznika, pos­tavljen pred ponovne izzive, kar kaže na nujnost dodatnega izobraževanja ali vse­življenjskega ucenja bibliotekarjev in obe­nem njihovo gibljivost in spretnost pri iskanju drugacnih pristopov ter inovativ­nost v širitvi, dopolnjevanju ali osvežitvi ponudbe z aktivno vkljucitvijo mladih v dejavnosti knjižnice. K sodelovanju, ki zahteva temeljitejšo pripravo, izvedbo in analizo, je potrebno pritegniti zanimive goste oziroma zunanje sodelavce iz šols­tva, muzejev, arhivov, galerij, mladinskih centrov, društev, pripadnike drugih organizacijskih oblik in posameznike ter vkljucevati in prepletati razlicne medije. S prijetnimi izkušnjami otroka si mlados­tnik oblikuje spoznanje, da je branje lah­ko tudi zabavno preživljanje prostega casa. Strokovni delavci pa smo tisti, ki dajemo mlademu cloveku obcutek spre­jetosti. Takšni pristopi zahtevajo od knjižnicnih delavcev posebna znanja, zato naj se v študij bibliotekarstva vnesejo vsebine bibliopedagoškega dela, vkljuci naj se vec branja in pogovora o branju ter spo­znavanje mladinske literature, s cimer bomo lahko vplivali na spreminjanje deleža mladinskih knjižnicarjev, ki berejo. Z drugacnimi pristopi do dela z mladimi bomo spodbudili oblikovanje njihovih kriterijev za vrednotenje književnih del, v prvi vrsti pa pritegnili k branju. Ucinek navedenega je zanimanje za knjigo in branje, razvoj sposobnosti kriticnega mišljenja in izražanja v ustni in pisni obli­ki, medkulturna odprtost ter osebnostna rast in estetski razvoj bralca. Na vpraša­nje, do kje lahko in kje so naše meje okusa, kaj smo mlademu bralcu dali­odvzeli, si mora odgovoriti vsakdo sam sebi in za svoje okolje. V delu z mladimi združujemo mladostno ustvarjalnost in modrost, si omogocamo možgansko gib-cnost in premikanje skozi drugacne pris­tope, vsebine in prostore. 

Da je spodbujanje branja mladih kapital za kasnejše obdobje (dr. Melita Ambro­žic, predsednica ZBDS) in gre za eno najpomembnejših tem (Vilenka Jakac-Bizjak, direktorica gostiteljske knjižnice), ko se ukvarjamo z najstniško populacijo, je potrdila prisotnost cez sto udeležen­cev. 
Zapisala Nadja Mislej-Božic Kosovelova knjižnica Sežana, pri oblikovanju zakljuckov je sodelovala Ana Pernat Mariborska knjižnica 




KAJ SMO SE NAUCILI OD TRETJEŠOLCEV? 


V lanski oktobrski številki Knjižnicarskih novic smo podrobneje predstavili akcijo Moja knjižnica – Knjižnica Cirila Kosma-ca Tolmin, ki smo jo zaceli na svetovni dan otroka. Ucence tretjih razredov smo k branju in obiskovanju knjižnice spodbu­jali z mikavnimi nagradami. Za vsakih pet prebranih knjig so prejeli nagrado. Ko so prebrali dvajset knjig, so prejeli zadnjo nagrado in tako akcijo koncali. Izbora knjig nismo omejili, prebrano smo pre­verjali z vprašalniki. Konec aprila smo razdelili še zadnje nagrade in akcijo zak­ljucili. 
V akciji promocije branja in knjižnice je sodelovalo 60 % tretješolcev v Posocju. Od skupno 205 ucencev, ki v tem šol­skem letu obiskujejo 3. razred, na pod-ružnicah pa tudi ucenci v kombiniranih razredih, je vprašalnike zbiralo 124 otrok. Zaradi akcije se je v knjižnico vclanilo 43 otrok, kar pomeni 21 % potencialni uporabnikov te starosti. 
Akcija je bila torej uspešna, kaj pa smo se naucili? 
Ne, ti pa ne boš sodeloval 
Odlocitev, da akcijo namenimo ucencem tretjega razreda devetletke, ki naj bi ob koncu šolskega leta z osvojitvijo bralnih tehnik prešli k samostojnemu branju, se je izkazala za pravilno. Med drugim so nam to potrdili tudi starši, ki so nam zatrdili, da so njihovi otroci predvsem zaradi motivacije z nagradami premagali strah pred branjem in da ne potrebujejo vec toliko njihove prisotnosti in pomoci. Poleg same sposobnosti branja se otroci te starosti tudi sicer navajajo na samos­tojnejše vedenje in komuniciranje v dru­žbi. So dovolj stari, da razumejo pravila poslovanja knjižnice, se po njih ravnajo in zacnejo samostojno skrbeti za gradi­vo, ki si ga izposodijo. 
V Posocju je vec manjših podružnic, v katerih sedi le nekaj ucencev. Razredi na teh podružnicah so zato skoraj praviloma kombinirani, najveckrat šolske ure skupaj spremljata 3. in 4. razred, ponekod celo vsi ucenci od 1. do 3. razreda. Prav zaradi njihove povezanosti smo se odlo-cili, da lahko v kombiniranih razredih sodelujejo vsi ucenci, ceprav to pomeni, da bodo nekateri izmed njih lahko pono­vno sodelovali tudi v prihodnjem šol­skem letu. Našo odlocitev so že takoj ob zacetku akcije mocno podprle tudi ucitel­jice kombiniranih razredov. 

Slika 1: Vprašalnik mladega bralca 
Ob zacetku akcije smo k sodelovanju povabili tudi ucence vseh razredov Pose-bne šole za izobraževanje in usposabljan­je otrok s posebnimi potrebami in varo­vance Varstveno delovnega centra Tol-min. Zanje smo pravila akcije nekoliko prilagodili (zmanjšali število knjig, potre­bnih za nagrade in podaljšali rok akcije). Ob pomoci uciteljic so sodelovali prav vsi ucenci Posebne šole, skupaj 14 razli-cno starih in umsko sposobnih otrok. Sprva smo bili dogovorjeni, da jim bodo knjižnicarke pripravile posebne urice, kasneje pa so si prav zaradi velikih med-sebojnih razlik med njimi obisk knjižnice organizirali kar sami in nas redno mese-cno obiskovali. Z akcijo so uciteljice skušale doseci tudi širše zastavljene cilje socializacije in prilagajanja otrok na obi­cajne vedenjske vzorce (izposoja gradi­va, pogovor z zaposlenimi, rokovanje z gradivom ipd.). Zaradi akcije se je v knji­žnico vclanilo tudi nekaj varovancev VDCja. Tako smo se preko akcije Moja knjižnica knjižnicarji ucili ravnanja s posebnimi skupinami naših uporabnikov, ki zahtevajo nekoliko drugacen pristop. Zaradi njihove hvaležnosti in zadovolj­stva ob prejemanju nagrad ter predvsem obcutka, da so tudi oni sprejeti in ena­kovredni drugim, se je bilo vredno pot-ruditi. 


Potujoca knjižnica rula 
Akcija je potekala v vseh naših enotah (Tolmin, Kobarid, Bovec in Potujoca knji­žnica), polovica vseh sodelujocih otrok pa je vprašalnike in nagrade zbirala na Potujoci knjižnici. Kar dokazuje, da bibli­obus zlasti v manjših krajih opravlja izre­dno pomembno poslanstvo, predvsem za skupine prebivalcev, ki so nemobilne in odvisne od pomoci in prevoza drugih, to pa so seveda starejše osebe in osnovno­šolski otroci. Otroci, ki so sodelovali na Potujoci knjižnici, so bili pri branju tudi najbolj uspešni. Vecina tistih, ki so akci­jo zaceli, so jo tudi uspešno koncali. Razloga za to sta predvsem dva; medse­bojna motivacija in angažiranost uciteljic. Urnik obiskov Potujoce knjižnice je prila­gojen šolskemu urniku (odmorom, zak­ljucku zadnje ure), otroke redno v biblio-bus pripeljejo uciteljice, ki imajo nad nji-mi tudi vecji nadzor. Tudi sicer, izven casa pouka, otroci obiskujejo Potujoco knjižnico v skupinah, ne posamezno, zato so drug drugega z malce pozitivne tekmovalnosti spodbujali k branju. 

Dober zacetek za uspešen konec 
2. oktober, svetovni dan otroka, je po septembrski šolski evforiji z ucbeniki, raznimi doplacili in reklamami simpaticen datum za zacetek branja. Akcije, v kateri so zajeti šolski otroci, skorajda ni možno izvesti brez pomoci šole oziroma ucitel­jic. Ugotovili smo, da je za uspešno predstavitev akcije med ucenci še zlasti pomembno, da uciteljicam osebno razlo­žimo pravila in namen akcije. Razlike med posameznimi razredi so se pokazale že takoj na zacetku, ko smo na željo uciteljic nekaterim ucencem gradivo samo poslali po pošti, druge so želele z razredom obiskati najbližjo knjižnico, z nekaterimi, bolj oddaljenimi, pa smo se dogovorili, da jih naši knjižnicarki obišce­ta v razredu. Vsi otroci so že takoj na zacetku poleg informativne zgibanke s pravili akcije z navdušenjem sprejeli dari-lo (ovratno denarnico z logotipom akcije) in tako širili ime knjižnice v svojem dru­žinskem in prijateljskem okolju. Fotogra­fije z obiskov smo povecali in jih poslali ucencem, da so jih lahko nalepili v raz­redu. 

Slika 2: Vprašalnik mladega bralca 
Ob zacetku akcije smo se še posebej potrudili, da smo obvestili vse medije, institucije in osebe, ki se v Sloveniji ukvarjajo s širjenjem bralne kulture. Odmevi v javnosti so bili namenjeni promociji in vecanju ugleda knjižnice pa tudi našim sponzorjem in obcinskim vel­jakom, ki odlocajo o našem financiranju. 


Prebrano v enem mesecu 
Od vseh sodelujocih je 20 knjig uspelo prebrati 64 % otrok. Izkazalo se je, da dvajset knjig za mlade bralce ni prevelik zalogaj, še posebej, ker izbora knjig nis-mo omejili. Nekega posebnega skupnega imenovalca knjig, ki so jih otroci prebrali v tej akciji, ni. Brali so knjige, po katerih tudi sicer radi posežejo. Za nekatere so bile to priljubljene slikanice, za druge že obsežnejše knjige iz razlicnih otroških zbirk. V akciji so se ocitno potrdila naša predvidevanja, da so že v tem starost­nem obdobju med njimi velike bralne razlike. Akcija je zato zasnovana tako, da ne izloci tistih, ki so pri branju nekoli­ko pocasnejši in potrebujejo vec pomoci s strani staršev. Vsak je lahko bral v skladu s svojimi sposobnostmi. Prva tretješolka je z akcijo npr. koncala že v mesecu dni, nekateri so uspeli osvojiti samo prvo nagrado. 


Slika 3: Vprašalnik mladega bralca 


Mama piše domaco nalogo 
Podobno, kot so se razlikovale knjige, ki so jih brali, takšni so bili tudi njihovi pis-ni izdelki. Prebrano smo namrec prever­jali s posebnimi vprašalniki, v katerih je bilo potrebno odgovoriti na tri vprašanja in po želji tudi kaj ilustrirati. V nekaterih so mrgolele in se na gosto spotikale pra­vopisne napake, v drugih so nas odgo­vori nasmejali. Nekatere izjave otrok so nas spravljale v zacudenje s svojimi pre­senetljivimi modrostmi. Najbolj jim je nagajalo tretje, zadnje vprašanje, kjer smo jih prosili, naj napišejo svoj zaklju-cek zgodbe. Želeli smo spodbuditi njiho­vo pisateljsko domišljijo in slišati druga-cen konec, kot je bil napisan v knjigi. Obicajno pa so isti konec obnovili le z drugimi besedami kot v knjigi. Izkušnja, ki jo bomo upoštevali v prihodnjem letu. Na splošno je bilo z vprašalniki tako kot z domacimi nalogami; v šoli, nekateri jo napišejo, zato da je, drugi se bolj potru­dijo, nekateri pa celo tako, da je v natancnih crtah, ravnih linijah in vsebini takoj prepoznavna skrbna roka enega od staršev. 

Nagrada – nevzgojna motivacija? 
Mogoce res, pritegnile pa jih vsekakor so. Za prvih pet prebranih knjig so prejeli svincnik na vrvici, za naslednjih pet ovratni trak, za naslednjih pet etui za CDje in za zadnjih pet (skupaj torej dvaj-set knjig) zadnjo nagrado, dežnik. Na vseh nagradah je bil natisnjen logotip akcije. Namenoma to niso bile knjižne nagrade, ampak takšne, s katerimi bi se lahko malo považili pred drugimi. Da je bil izbor nagrad posrecen, so nam potrdi­li nasmejani obrazi otrok, pa tudi njihovi starši, ki so povedali, da za akcijo berejo celo otroci, ki prej niso hoteli brati oz. da za Mojo knjižnico berejo, šoloobveznega ctiva pa ne. 


Slika 4: Vprašalnik mladega bralca 


In kaj bomo v prihodnjem letu naredili še bolje? 
Želimo, da bi akcija za ucence 3. razre­dov postala tradicionalna. V prihodnjem šolskem letu jo bomo izpeljali z enako celostno podobo, enakimi pravili in nagradami, iz letošnjih izkušenj pa bomo nekatere stvari še izboljšali. Akcijo bomo oglaševali in poskusili uvesti možnost aktivnega sodelovanja tudi preko spletne strani knjižnice. Akcijo bomo skušali popestriti tudi z vmesnimi dejavnostmi (objavljanjem trenutnih rezultatov, kon­taktiranjem z razredi …), zato da bi skozi vse leto obdržali isti nivo zanimanja. V knjižnicah bomo postavili poseben koti-cek, kjer bomo akcijo ažurno spremljali z objavami fotografij nagrajencev, števi­lom trenutno prebranih knjig ipd. Ob zakljucku akcije, v prvi polovici meseca maja, pa bomo pripravili sklepni dogo­dek, v katerem bodo lahko sodelovali vsi tretješolci. 

Jožica Štendler Tolmin, 22. 5. 2007 Knjižnica Cirila Kosmaca Tolmin 



BEREM VAM – TUDI MED POCITNICAMI 
V okviru projekta »Beremo vam« knjižni-carke dravograjske knjižnice že cetrto leto beremo oskrbovancem doma Sv. Eme v Šentjanžu pri Dravogradu in oskr­bovancem bivalne skupnosti Soncek. 
Bralne ure vedno z zanimanjem obišce vecje število oskrbovancev, ki nas že v naprej pricakajo nasmejani in veseli ter željni novih bralnih dogodivšcin. 

Že v lanskem letu smo jim za zakljucek pred pocitnicami pripravili glasbeno obar-van dan. Obiskal jih je Drago Filac, slepi glasbenik iz Šentjanža pri Dravogradu in jih razveseljeval s svojim glasom. Ker jih je njegov nastop zelo navdušil, bomo glasbeni dan ponovili tudi letos. 
Novico, da bomo v pocitniškem casu naše druženje zacasno prekinili, so spre­jeli z velikim razocaranjem. Zato smo se v knjižnici odlocili, da bomo z bralnimi urami nadaljevali tudi cez poletje. 

Slika 2: Nastop 

Želimo, da bi s poletnimi zgodbami prica­rali med naše zveste poslušalce vsaj del-cek pocitniškega vzdušja. 
Mateja Konecnik Knjižnica Dravograd 
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE 


CTK KOT PRVA SLOVENSKA KNJIŽNICA VKLJUCENA V INDEKS BIX 
Zveza bibiliotekarskih društev Nemcije že vec let predstavlja aktualne rezultate nemških ter nekaterih tujih visokošolskih in splošnih knjižnic v obliki posebnega primerjalnega indeksa BIX. Oceno uspe­šnosti ter primerjavo z nemškimi visoko­šolskimi knjižnicami za leto 2006 je kot prva visokošolska knjižnica iz Slovenije ter kot prva knjižnica iz nenemško govo­recih podrocij izvedla tudi Centralna teh­niška knjižnica Univerze v Ljubljani. 
Sodobne knjižnice delujejo v okolju, za katerega so znacilne hitre tehnološke, socialne in politicne spremembe, porast informacijskih potreb uporabnikov ter številni financni izzivi. Namen zbiranja in obdelave statisticnih podatkov v knjižni­cah je zagotavljanje argumentov pri stra­teškem nacrtovanju in sprejemanju pos­lovnih odlocitev, za izboljšanje kakovosti knjižnicnih storitev kot tudi potrjevanje splošne družbene vloge knjižnic, kar je v casu globalnih sprememb na podrocju elektronskih informacijskih virov še posebej pomembno. 
V knjižnicarski stroki obstajajo razlicne metode za ocenjevanje kakovosti izvaja­nja knjižnicnih storitev. Vecina jih je bila zasnovana na osnovi Unescovih statisti-cnih vprašalnikov oziroma na osnovi Pri­porocil za mednarodno standardizacijo knjižnicne statistike, ki jih je sprejela generalna konferenca UNESCO, ter na osnovi mednarodnega standarda za knji­žnicno statistiko ISO 2789, mednarod­nega standarda za kazalce uspešnosti v knjižnicah ISO 11620 ter mednarodnega standarda za statistiko elektronskih sto­ritev knjižnic ISO TR 20983. Knjižnice kakovost svojih storitev izvajajo v okviru nacionalnih in mednarodnih projektov. V Sloveniji statisticne podatke o delovanju knjižnic zbira Center za razvoj knjižnic v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljub­ljani. Poznane so tudi razlicne metode analize stroškov poslovanja knjižnic, ugotavljanje ucinka storitev (Impact Assessment) kot tudi sistemi uravnote­ženih kazalnikov (Balanced Scorecard), kjer cilje in strategijo knjižnic prevedemo v sistem merljivih kazalnikov, ki pokriva­jo vse pomembne vidike poslovanja, kot so ponudba knjižnicnih storitev, upora­ba, stroškovne analize ter razvojne deja-vnosti. 
Pri sprejemanju poslovnih odlocitev pa nam statisticni podatki za posamezne segmente knjižnicnih storitev vendarle ne koristijo v celoti, ce niso primerljivi z vrednostmi, doseženimi v drugih knjižni­cah. Zato je zelo pomembno, da imamo po napornem zbiranju statisticnih podat­kov možnost benchmarkinga oz. ovred­notenja dosežkov knjižnice v primerjavi z drugimi primerljivimi knjižnicami. Tak pristop k ocenjevanju uspešnosti knjižnic v svojem nacrtu za obdobje 2007-2010 podpira tudi LIBER. 

Benchmarking razkriva prednosti in sla­bosti v poslovanju knjižnic in pomeni dejansko podporo pri odlocanju. Kot tak je poznan projekt poenotenja evropske knjižnicne statistike LIBECON, ki zajema agregirane podatke posameznih držav z obmocja EU in nekaterih drugih držav za posamezne tipe knjižnic. Glede na okvir­je je LIBECON lahko v pomoc snovalcem strategij in politik knjižnicarstva v posa­meznih državah, ne more pa biti v pomoc vodstvom posameznih knjižnic. 
Projekt BIX 
Projekt primerjave uspešnosti nemških knjižnic BIX pa je model, ki omogoca vodstvom teh knjižnic lažje upravljanje in snovanje strateških ter poslovnih odloci­tev. Vsaka knjižnica namrec lahko svoje vrednosti za izmerjene in izracunane kazalce primerja z drugimi knjižnicami ter dejansko ugotavlja, v katerih segmentih poslovanja so potrebni dodatni ukrepi za izboljšave. Tak model tudi omogoca enostavno razpoznavanje dobrih praks in tudi implementacijo, kjer je to mogoce. 
Projekt BIX je leta 1999 prvic izvedla fundacija Bertelsmann Stiftung v sodelo­vanju z Zvezo bibiliotekarskih društev Nemcije in od takrat poteka vsako leto. Zveza bibiliotekarskih društev Nemcije (Deutscher Bibliotheksverein - DBV) združuje ca. 2.000 knjižic z razlicnih podrocij in razlicnih velikosti. Namen neprofitnega društva sta spodbujanje knjižnicarstva in sodelovanje vseh knjiž­nic. Prizadeva si za vecji vpliv delovanja knjižnic v kulturi in izobraževanju ter za krepitev vloge knjižnice v družbi. Med naloge DBV-ja spadata tudi skrb za knji-go in branje kot nepogrešljiv temelj zna­nosti ter pospeševanje uporabe sodobnih informacijskih tehnik. Kljub temu, da je BIX primarno namenjen primerjavi nemških knjižnic, pa so odprti tudi za knjižnice iz tujine. Dosedaj so v projektu nastopale knjižnice iz Avstrije, letos pa je prvic sodeloval tudi CTK kot prva slovenska knjižnica ter tudi kot prva knjižnica iz nenemško govorecih podro-cij. V tokratnem projektu je sodelovalo 168 splošnih (po nemški tipologiji mest­nih knjižnic) in 76 visokošolskih knjižnic. Pri splošnih knjižnicah so v svojih kate­gorijah na vrhu knjižnice v Dresdnu, Rosenheimu, Biberachu, Freibergu in Abtsgmdu. Pri visokošolskih knjižni­cah so se najviše uvrstile knjižnica Viso­ke strokovne šole Regensburg, Univerzi­tetna knjižnica Mannheim in Spodnje Saška Državna in univerzitetna knjižnica Gtingen. CTK je v svoji kategoriji viso­košolskih knjižnic dosegel 28 mesto izmed 32 knjižnic. 


Metodologija raziskave 
Metodologija BIX je zasnovana na mode-lu Balanced Scorecard, ki cilje in strate­gijo institucije prevaja v sistem merljivih kazalnikov, ki pokrivajo vse pomembne vidike poslovanja, v tem primeru v: ponudbo, uporabo, ucinkovitost in raz­vojno dejavnost. 
Vsaka knjižnica, ki sodeluje v BIX-u, v obdobju od 1. januarja do 31. marca izpolnjuje statisticni vprašalnik za pred­hodno leto, ki obsega 522 vprašanj. Vprašanja podrobno obravnavajo vse vidike delovanja knjižnic od fondov in nabave knjižnicnega gradiva ter financ­nih sredstev, namenjenih za nabavo, do obsega zagotavljanja knjižnicnih storitev, opremljenosti knjižnic za dostop do elek­tronskih virov informacij, razvojnih pro-jektov in podobno. Po zakljucku anketi­ranja s posebnimi algoritmi ter statistic­nimi metodami izracunajo 15 kazalnikov, ki tvorijo štiri delne indekse. Kot smo že omenili, so štirje delni indeksi za visoko­šolske knjižnice ponudba, uporaba, ucin­kovitost ter razvojna dejavnost knjižnice. Seštevek štirih delnih indeksov predstav­lja skupni BIX indeks za izbrano knjižni-co. Na izracun posameznega indeksa vplivajo vrednosti posameznih kazalni­kov, srednje vrednosti vseh knjižnic za izbran kazalnik in porazdelitve vseh vre­dnosti okoli srednje vrednosti izbranega kazalnika. 

V delnem indeksu ponudba so vkljuceni kazalniki, ki obravnavajo prostorske možnosti knjižnice, število zaposlenih glede na število uporabnikov, celotne izdatke za knjižnicno gradivo glede na število uporabnikov, delež izdatkov za elektronsko gradivo v celotnih izdatkih za knjižnicno gradivo ter odpiralni cas. 
V delnem indeksu uporaba so vkljuceni kazalniki, ki obravnavajo obisk uporabni­kov, izobraževanje uporabnikov, dostop­nost in izposojo knjižnicnega gradiva.  
V delnem indeksu ucinkovitost so vklju-ceni kazalniki, ki obravnavajo celotne izdatke knjižnice glede na število upora­bnikov, razmerje med celotnimi izdatki za knjižnicno gradivo ter izdatke za zaposlene ter storilnost zaposlenih. 
V delnem indeksu razvojna dejavnost so vkljuceni kazalniki, ki obravnavajo izob­raževanje zaposlenih v knjižnici, delež proracuna knjižnice v proracunu univerze oz. visoke šole, delež lastnih prihodkov v proracunu knjižnice ter število zaposle­nih, ki sodelujejo pri elektronskih storit­vah izbrane knjižnice. 
Za splošne knjižnice so štirje delni indek­si podobni, kot za visokošolske knjižni­ce, nekoliko pa se razlikujejo kazalniki, ki jih sestavljajo. Ne glede na to pa so metode izracunov popolnoma enake, kot pri visokošolskih knjižnicah. 
Na osnovi posameznih kazalnikov se pokaže prerez delovanja sodelujocih knji­žnic. Izbrane knjižnice, ki dlje casa sode­lujejo v projektu, lahko preverijo ucinko­vitost poslovnih ukrepov v preteklem obdobju. Tako se pri visokošolskih knjiž­nicah Regensburg, Mannheim in Gtingen kažejo pozitivni ucinki nove knjižnicne stavbe, visokega proracuna za gradivo ter usmeritev knjižnic v ponudbo sodobnih knjižnicnih storitev v spletnem okolju: vsak clan visoke šole, v sklopu katere so omenjene knjižnice, obišce knjižnico vsaj 40 krat letno, hkrati pa uporablja obsežno ponudbo digitalne knjižnice. Pri javnih knjižnicah je med drugim vprašljiva aktualnost gradiva. V petih najboljših mestnih knjižnicah letno obnovijo 12 – 18 % gradiva. To se izplaca, saj si po statisticnih podatkih vsak prebivalec Nemcije letno izposodi vsaj 10 enot gradiva. 
Na podoben nacin lahko na osnovi pri­merjave z najboljšimi v svoji kategoriji udeleženci BIX-a ugotovijo, kje so v nji­hovi knjižnici možne izboljšave kakovosti in kje so še rezerve. 


Kako se je odrezal CTK 
Ko smo se pred letom odlocali, ali se velja vkljuciti v primerjavo BIX, ker se zaradi posebnosti organizacije knjižnicar­stva na Univerzi v Ljubljani ne moremo odrezati, kot bi se sicer lahko, je obvelja-lo direktorjevo stališce, da se splaca pot-ruditi. 
Ob vkljucitvi v BIX je bilo nekoliko vec dela, kot ga bo v naslednjih letih, predv­sem glede prevoda podrobnega in zaple­tenega vprašalnika. Sicer pa je vecina podatkov, ki smo jih morali poslati v Nemcijo, predmet razlicnih statisticnih raziskav in porocil za Univerzo v Ljublja­ni, za Center za razvoj knjižnic v NUK-u ter za Ministrstvo za visoko šolstvo, zna­nost in tehnologijo, tako da s pridobivan­jem podatkov nismo imeli bistveno vec dodatnega dela. 
CTK se je v kategoriji enonivojskih viso­košolskih knjižnic uvrstil na 28 mesto od 33 sodelujocih knjižnic. Dosegli smo indeks 683. V delnem indeksu ponudba smo dosegli 32. mesto z indeksom 156, v indeksu uporaba pa 28. mesto z inde­ksom 138. V obeh segmentih je na rela­tivno slabo uvrstitev vplivala velikost Univerze v Ljubljani oz. posredno organi­zacija knjižnicarstva na Univerzi v Ljub­ljani. 

Kot primer, univerzitetna knjižnica Teh­niške univerze na Dunaju se je uvrstila le dve mesti pred CTK-jem, Univerzitetna knjižnica Univerze Karla Franca v Gradcu je v kategoriji dvonivojskih knjižnic dosegla le odstokek višji indeks. Najbolj­ši indeks 1111 je med enonivojskimi univerzitetnimi knjižnicami dosegla Uni-verzitetna knjižnica Mannheim, med dvonivojskimi univerzitetnimi knjižnicami pa je bila najboljša Spodnje Saška Drža­vna in univerzitetna knjižnica Gttingen z indeksom 877. 
Knjižnicni sistem Univerze v Ljubljani sicer deluje dvonivojsko, saj ima univer­zitetne in fakultetne knjižnice. Ce bi CTK uvrstili med dvonivojske knjižnice, bi se uvrstila na 12. mesto med 19. knjižni­cami. 
Statistiko je treba uporabljati premišljeno in upoštevati posebne okolišcine, ki vpli­vajo na koncni rezultat. Taka okolišcina je v primeru CTK-ja velikost ljubljanske univerze. V vseh kazalnikih, ki vsebujejo število potencialnih uporabnikov, smo dosledno navajali število vseh študentov in zaposlenih na Univerzi v Ljubljani. Študentov fakultet tehniških usmeritev je manj, zato so vrednosti kazalnikov za fizicni obisk v knjižnici, izposojo gradiva, celotne izdatke za knjižnicno gradivo glede na število uporabnikov ter vredno­sti ostalih kazalnikov, ki upoštevajo šte­vilo potencialnih uporabnikov, manjše, kot pa bi bile, ce bi to število prilagodili resnicnim razmeram. Ker velik del stori­tev CTK-ja uporabljajo le študentje teh­niških in naravoslovnih fakultet Univerze v Ljubljani (izposoja gradiva, informacij­ske storitve), bi morali vsaj pri petih od dvajset najpomembnejših kazalnikov upoštevati število potencialnih uporabni­kov okoli 20.000 namesto 66.910. Po drugi plati pa je konzorcijska nabava elektronskih revij ter upravljanje Digital-ne knjižnice Univerze v Ljubljani argu­ment, da pri statisticnih porocilih upoš­tevamo celotno število študentov in zaposlenih na Univerzi v Ljubljani. Doda­tni argument k takemu navajanju števila potencialnih uporabnikov je enotna štu­dentska izkaznica. Po tem nacelu je vsak redno vpisan študent avtomatsko vpisan v CTK, NUK in ostale knjižnice Univerze v Ljubljani. Vsekakor pa je splošna pri­merjava CTK-ja s knjižnicami nemških in avstrijskih univerz zelo otežena, saj so te v povprecju vec kot štirikrat manjše od Univerze v Ljubljani. 


Ponudba in uporaba CTK-ja 
V ponudbi zaostajamo pri izdatkih za knjižnicno gradivo glede na število upo­rabnikov kot tudi s številom zaposlenih ter uporabno površino glede na število uporabnikov. Pomemben podatek je, da imamo zelo dobro strukturo celotnih izdatkov za knjižnicno gradivo saj znaša delež izdatkov za elektronsko gradivo v celotnem deležu izdatkov za gradivo 50,33%, kar nas po tem kazalniku uvrš-ca na 3. mesto. To potrjuje usmeritev CTK-ja v zagotavljanje storitev digitalne knjižnice v spletnem okolju, ki je tudi sicer mocno izražena. 
V uporabi zaostajamo v fizicnih obiskih uporabnikov kot tudi v izobraževanju za uporabnike. Spet je prisoten vpliv veliko­sti Univerze v Ljubljani. Za naslednje leto so v pripravi tudi natancnejše meritve uporabe digitalne knjižnice. Glede na usmeritev v storitve digitalne knjižnice, organizacijo knjižnicarstva in sisteme avtentikacije na Univerzi v Ljubljani bodo ti podatki pri primerjavah uporabe virov in storitev CTK-ja z drugimi knjižnicami za CTK vsebinsko bolj ustrezni, kot pa so kazalniki uporabe klasicnih knjižnicnih in informacijskih storitev v prostorih knjižnice. Pohvalimo pa se lahko z dob-rim rezultatom glede dostopnosti gradi­va, kjer se potrjuje ustrezna organizacija prostega pristopa do gradiva kot tudi zagotavljanje kratkih dostavnih casov gradiva iz skladišca. 


Ucinkovitost in razvojna dejavnost CTK-ja 
V ucinkovitosti smo dosegli 20. mesto ter indeks 159. Še posebej slab rezultat je v kazalniku storilnost zaposlenih, ki je po metodologiji BIX-a kvocient med koli-cino nabavljenega gradiva ter številom zaposlenih za obdelavo gradiva. To potr­juje tezo o dragi in komplicirani obdelavi gradiva v slovenskih knjižnicah. V Man-nheimu na primer 7 krat vec nabavljene­ga gradiva obdelajo le 3 zaposleni vec, kot v CTK-ju. V knjižnici v Freibergu 5 krat vec gradiva obdelata 2 zaposlena manj. Ti podatki morajo biti alarm za slovensko knjižnicarsko stroko, da na tem podrocju temeljito spremeni pristop ter pravila vsled enostavnejše, bolj raci­onalne kot tudi uporabnikom prijaznejše katalogizacije. 

V razvoju smo na visokem 4. mestu z indeksom 230. Na to vpliva visoka vred­nost kazalnika usposabljanja zaposlenih. Pri tem je treba vendarle upoštevati dejs­tvo, da je v tem vkljuceno obvezno usposabljanje zaposlenih za razlicne module aplikacije COBISS 3, ki glede na organizacijo in obseg za slovenske knjiž-nice poleg pridobljenega znanja pred­stavlja predvsem visok strošek. K visoki uvrstitvi prispeva tudi dober rezultat pri kazalniku deleža zaposlenih za upravljan­je elektronskega gradiva, kar spet potrju­je našo usmeritev v storitve digitalne knjižnice. 


Primerjava BIX-a s statisticnimi vprašal­niki Centra za razvoj knjižnicarstva NUK-a 
Oba vprašalnika imata veliko podobno zastavljenih vprašanj. To je razumljivo, saj verjetno uporabljata enake standarde kot osnovo za svoja vprašalnika. Vendar­le pa se BIX vsaj pri visokošolskih knjiž­nicah ukvarja z bolj razvojnimi in sodob­nimi vprašanji. Vecji poudarek daje stori­tvam digitalne knjižnice, kjer nagrajuje knjižnice, ki se aktivneje ukvarjajo z zagotavljanjem tovrstnih storitev ter kaznuje tiste, ki tovrstne storitve izvajajo v manjši meri. Bolj podrobno razdela tudi prihodke in odhodke. Prav struktura izdatkov (celotni delež, namenjen za gradivo, delež izdatkov za elektronsko gradivo in podobno) v veliki meri pokaže usmerjenost izbrane knjižnice v bolj ali manj sodobne metode izvajanja knjižnic­nih storitev. 
Še bolj pomembna pa je uporabnost raziskave. Nabor knjižnic je zadosti velik ter kakovosten, da lahko govorimo o verodostojnem statisticnem vzorcu. Rezultati razreza poslovanja lastne orga­nizacije in primerjava po posameznih segmentih ali v celoti z ostalimi knjižni­cami je zares dobro orodje, ki opravicuje vloženo delo in sredstva. Pri slovenskih raziskavah pa podatki koncajo v nefunk­cionalnih statisticnih formah, v funkcio­nalno uporabni obliki morebiti le v tabe­lah LIBECON-a, ki pa, kot smo že omeni­li, lahko služijo le snovalcem strategij in politik knjižnicarstva v širših okvirjih, veliko manj pa upravljalcem posameznih knjižnic. 


Zakljucek 
V CTK-ju smo zadovoljni, da smo s pro-jektom zaceli, zadovoljni pa smo tudi s tem, da smo dobili realne okvirje naše uspešnosti. Ob upoštevanju nekaterih okolišcin smo z nekaterimi rezultati lahko zadovoljni, nekateri rezultati pa nas seveda navajajo k spremembam pri organizaciji poslovanja. Veliko je tudi anomalij, ki so posledice slabih strokov­nih poslovnih odlocitev širše knjižnicar­ske stroke v preteklosti in nepripravlje­nosti na spremembe. Gre za probleme zapletenih, s stališca cene in uporabe nabavljenih gradiv ekonomsko neustrez­nih sistemov obdelave gradiva v sloven-skih knjižnicah kot tudi za probleme organizacije knjižnicarstva na Univerzi v Ljubljani. 
Za knjižnice Univerze v Ljubljani bi bilo najbolje, da bi zbrali zahtevane podatke, jih ustrezno združili ter v BIX-u nastopili skupno v kategoriji dvonivojskih univer­zitetnih knjižnic. Na tak nacin bi dobili natancen prerez delovanja knjižnic ter realno sliko naših prednosti in pomanj­kljivosti glede na kakovostno ustrezen in primeren vzorec, odpadli bi tudi vsi pomisleki o vplivu velikosti univerze na kakovost univerzitetnega knjižnicarstva, kot se pojavljajo v primeru CTK-ja. 

V BIX se lahko vkljuci vsaka visokošol-ska ali splošna knjižnica. Letna clanarina znaša 170 EUR. Za vse informacije lahko poklicete v CTK na 2003 445 (Miro Pušnik, miro.pusnik@ctk.uni-lj.si). Rezultati so objavljeni v reviji BIX Der Bibliotheksindex, ki izide kot priloga revi­je BIT Online in je dostopna v v CTK-ju, dostopni pa so tudi na spletnem naslovu 
http://www.bix­bibliotheksindex.de/vergleich_wb/index.p hp?nID=19. 
Viri: Wimmer U: Bix – the library index. Basic information in english – working paper, 
http://www.bix­bibliotheksindex.de/index.php?id=116& no_cache=1&file=96&uid=219 
Miro Pušnik, (miro.pusnik@ctk.uni-lj.si) in Tatjana Intihar,(tatjana.intihar@ctk.uni-lj.si) Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani 
MEDNARODNA SRECANJA 



9. DNEVI SPECIALNIH IN VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC  Z NASLOVOM: " ISKORAK PREMA NOVOM KNJIŽNICNOM 
SUSTAVU VOYAGER",  OPATIJA, 13-16. MAJA 2007 
Deveti dnevi specialnih in visokošolskih knjižnic z naslovom "Korak naprej proti Voyageru" je potekal v Opatiji od 13. do 
16. maja 2007. Nedeljsko popoldne smo zaceli z delavnico Pravilnik o maticni dejavnosti - uporaba v specialnih in visokošolskih knjižnicah. Referat z nas­lovom Mesto in vloga univerzitetnih knji­žnic v sistemu maticnosti je predstavila Senka Tomljanovic. Opozorila je na vel­javne zakone in pravilnike, ki govorijo o maticni dejavnosti na Hrvaškem. Menila je, da je maticnost povzetek vseh obsto­jecih opisov v zakonodaji in literaturi. Vzpostavila je tudi problematiko financi­ranja, saj Ministrstvo za znanost, izobra­ževanje in šolstvo financira samo del redne dejavnosti maticnih služb. 
Po kriticnosti je izstopal referat Maje Jokic iz Nacionalne i sveucilišne knjižni­ce (dalje NSK) z naslovom Problem maticnosti v znanstvenih knjižnicah, v katerem se je spraševala, ce ni pojem maticnosti zastarel, saj je odnos do ustanoviteljev in odgovornost do njih v sedanjem casu spremenjena. Vecina visokošolskih knjižnic ima zaposleno kvalitetno osebje v knjižnicah in premalo prostora za knjižnicno dejavnost, njihovi ustanovitelji pa nimajo dovolj financnih sredstev za izvajanje maticne dejavnosti. Konzorcij za nabavo in NSK ne sodeluje­ta, delujeta paralelno, med njima ni koordinacije. Tudi sodelovanje med spe­cialnimi knjižnicami in NSK je slabo. Od 114 knjižnic niso prejeli nobenega poro-cila. Sodelovanju specialnih knjižnic z maticno službo NSK je minimalno in še to zgolj svetovalno. Vecina zaposlenih v specialnih knjižnicah ne spremlja zako­nodaje v knjižnicarstvu. 

Dubravka Luic Vudrag je govorila o izku­šnjah visokošolske knjižnice na zagrebški univerzi. Knjižnice dobro sodelujejo z maticno službo, vendar bolj na prijatelj-ski ravni kot na administrativni. Univerza ima 20 oddelcnih knjižnic in eno znans­tveno ter 31 zaposlenih. 
Marina Vinaj je predstavila maticnost v muzejskih knjižnicah. Na Hrvaškem delu­je 105 muzejskih knjižnic, ki so razpete med knjižnicarsko in muzealsko stroko. 
Željka Radovinovic je predstavila matic­nost glasbenih knjižnic. Poudarila je, da glasbene knjižnice morajo zaposlovati muzikologe in ne bibliotekarje. Glasbene knjižnice se med sabo združujejo in sodelujejo tudi v mednarodnem smislu (IAML). Ne sodelujejo pa z maticno služ­bo NSK1.  
Gordana Ramljak je imela zadnji referat v okviru sklopa. Predstavila je maticno službo knjižnic v bolnicah, v katerih delu­je 12 knjižnic in 12 do 14 specialnih knjižnic, ki so podrejene drugim instituci-jam in ustanovam. Opozorila je na prob­lem hitrega zastaranja gradiva v medi­cinski stroki in ponudbe odpisanega gra-diva. NSK ga ne sprejme, zato bi želeli ustanoviti posebno depozitno knjižnico za hranjenje medicinske literature. Precej medicinskih knjižnic je bilo v zadnjem casu ukinjenih zaradi upokojitve delav­cev. Situacija je slaba tudi na podrocju avtomatizirane obdelave podatkov, ker jih ne financira Ministrstvo za znanost, verjetno medicinske knjižnice ne bodo vkljucene v sistem Voyager. 
1 Verjetno je poudarjanje prednosti stroke v speci­alnih knjižnicah pred bibliotekarskimi znanji razlog za slabo sodelovanje z maticno knjižnico. 
V razpravi je Dragutin Katalenac pojas-nil, da pravilnik o maticni dejavnosti izhaja iz zakona o knjižnicah. Vse matic­ne knjižnice bi po zakonu morale sodelo­vati z osrednjo maticno službo NSK. Knjižnicarji so v razpravi opozorili, da je Zakon o knjižnicarstvu iz leta 1997 že zastarel. Nov predlog Zakona o knjižni-carstvu je zato v pripravi. Razpravljali so tudi o statusu knjižnicarja, ki ni najboljši. Spraševali so se, ali naj bo status knjiž­nicarja tudi v domeni maticne knjižnice. 

Slika 1: Maja Jokic in Tereza Policnik-Cermelj sredi strokovne debate 
Naslednji dan je bil posvecen Voyagerju. 
O projektu Voyager  v NSK in za vse knjižnice v sestavi znanosti in visokošol­skega izobraževanja je govorila Dubravka Skender. Cilj projekta je bil odpreti knjiž-nice koncnim uporabnikom in ustanoviti knjižnice brez meja. Uporaba CroNet-a po petnajstih letih ni bila vec zadovolji­va. Svet knjižnice je 14. novembra 2005 izbral Voyager po posvetu s kompetent­nimi strokovnjaki iz bibliotekarske, informacijske, pravne in ekonomske stroke. Knjižnice na Hrvaškem so do tedaj uporabljale razlicne programe: ISIS, (39%), CroList (36%), SAND, Medved, nekatere so delale na klasicen nacin. Uporaba programskega paketa EISI Voyager s popolno standardizacijo in odprto strukturo bo povezala skupne kataloge, digitalizirane vire in hrvaške baze podatkov s polnim besedili, organi­zirala repozitorij in depozitorij in omogo-cila direktno vkljucevanje hrvaškim avtorjem v znanstvene referencne baze. Voyager je obrat h knjižnicam, ki promo-virajo kulturno dedišcino in pripomorejo k vecjem prepoznavanju hrvaškega znanstvenega založništva, oziroma tvori­jo "knjižnice znanja". NSK je zadolžena za izvedbo Voyagera v vse knjižnice, ki so financirane od Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport. Ministrstvo je do sedaj odkupilo 400 licenc za uporabo paketa. V NSK so odkupili module za nabavo, obdelavo, izposojo, medknjižni-cno izposojo in testirali programski paket. Leta 2006 je bila v NSK izvedena implementacija Voyagerja. V NSK bodo pripravili prirocnike za delo v programu in sestavili skupino ljudi, ki bo pomagala pri uresnicevanju projekta za vse knjižni­ce, ki bodo sodelovale  z Voyagerom. NSK bo za vsako knjižnico pripravila analizo stanja, izdelala nacrt izobraže­vanja in implementacijo Voyagera. 

Anna Jauhainen je predstavila delovanje Voyagera na Finskem in poudarila pred­nosti poceni programa, katerega delova­nje je efektivno zaradi integriranih biblio­grafskih baz in velikih možnosti izpisov. Finska uporablja tudi druge programe in sodeluje v razlicnih konzorcijih. Akadem­ske knjižnice med sabo sodelujejo že vrsto let. 
Marina Mihalic je predstavila referat: 
Smernice in priporocila za delo v visoko­šolskih knjižnica na Hrvaškem. Hrvaška ima 109 visokošolskih knjižnic, 7 univer­zitetnih, 72 knjižnic fakultet in visokih šol ter 10 dijaških knjižnic. Leta 2001 je tudi Hrvaška podpisala bolonjsko dekla­racijo. Funkcionalni model knjižnic ses­tavljajo: nabava, obdelava, storitve za uporabnike in zašcita gradiva ter razvoj. 80% gradiva v knjižnicah je še vedno v tiskani obliki. Problem je tudi konzorcij-ska nabava, pri kateri NSK ne sodeluje. Vse knjižnice bi morale napraviti popis svojih fondov. Obdelava gradiva bi mora-la biti vzajemna. 
Sledil je referat Maje Batinica, ki je pred­stavila devetletne pozitivne izkušnje z Voyagerom na Univerzi v Aucklandu (Nova Zelandija). Leta 1998 so podpisali pogodbo z Voyagerom, v petih mesecih so jim uredili kompletno implementacijo. Konverzija bibliografskih podatkov je bila uspešno izvedena. Paket Voyager je spremenil nacin dela, vendar so z njim postali ucinkovitejši. Razvoj Voyagera še vedno prinaša vsaj dvakrat letno novosti in spremembe. Komunikacija je za upo­rabnike enostavna, hitro lahko najdejo tudi e-casopise. Nabava in katalogizacija sta centralizirani. Enostavno dobijo razli-cna porocila in statistike, ki jih knjižnice potrebujejo pri delu. Samo administrator sistema ima dostop do vseh segmentov. Že pri narocilih uporabljajo zapise iz OCLC-ja, lahko pa sami pripravijo kratek narocniški zapis. 80% zapisov katalogi­zatorji kopirajo iz drugih baz, samo 20% zapisov  kreirajo sami. 
Alan Oliver je predstavil firmo, delovanje in nacrte Ex librisa, ki je prevzela Voyager. Knjižnice se lahko povezujejo v konzorcije. Voyager uporabljajo predv­sem knjižnice v severni Ameriki in Novi Zelandiji. 
Dijana Machala je predstavila referat z naslovom: Funkcionalne postavke WebPACa NSK, ki temeljijo na knjižnic­nem programskem paketu Voyager. Delovanja poteka v treh fazah: nacrto­vanje, vzpostavljanje WebPACa in raz­voj. Knjižnicni katalog je predstavljen  na domaci strani: http://katalog.nsk.hr. Po katalogu lahko išcemo po jeziku, lokaciji, po vrsti gradiva, iskanje lahko omejimo po letih. Prikaz bibliografskih podatkov je lahko krajši, popolni ali MARC zapis. 
Hrvoje in Silvana Brozovic (NSK) sta predstavila migracijo podatkov v MARC 
21. Voyager ima vecslojno arhitekturo, tehnicno je enostaven. Potrebovali so orodja za konverzijo UNIMARCa v MARC format (600.00 zapisov). Potrebno je bilo precistiti bazo CroList. Veliko prob-lemov so imeli s pretvarjanjem podatkov zaradi dosedanjih nekontroliranih vnosov in množice napak, zlasti pri holdingih. UNIMARC, ki so ga do sedaj uporabljali, nima standardov za holdinge. Dokumen­tov o skupnem procesu holdingov ni bilo, pogosto so se pravila menjavala in posledice so bile napake pri signaturah, lokacijah, pri crtnih kodah, pri vrsti izpo­soje ter napake pri podatkih o uporabni­kih, zlasti napacni ali prazni naslovi. 


Slika 2: Mojca Trtnik pri plakatih 
Tretji dan je bil namenjen delavnici z naslovom: Nabava in medknjižnicna izposoja - modeli Voyagera. Modul za medknjižnicno izposojo je predstavila Vesna Golubovic. Modul  je že odkup­ljen, vendar v praksi še ne deluje, saj je vezan na množico drugih segmentov, ki še niso pripravljeni za delo z Voyagerom. Pri sedanjem delu so pogrešali centralni, standardiziran katalog. Medknjižnicno izposojajo s pomocjo IFLA obrazcev, obrazcev na WEB-u, uporabniki lahko gradivo narocajo tudi po e-pošti. Voyager bo omogocil avtomatizacijo vseh postopkov. Jezik komunikacije bo lahko angleški ali hrvaški. 
Marina Vinaj je predstavila medknjižnic­no izposojo in nabavo na primeru knjiž-nice Muzeja Slavonija v Osjeku. Medk­njižnicno si izposodijo iz tujine 64% gra-diva, najvec iz Madžarske. Uporabljajo pravilnik o vodenju muzejske dokumen­tacije, za obdelavo pa ministrstvo pripo­roca program K++. Veliko gradiva še nimajo racunalniško obdelanega, zato si zelo želijo pristopiti k Voyageru. Najvec pozornosti je bila deležna Sonje Avalon (NSK) s predstavitvijo modula za nabavo v projektu Voyager, saj je najbolj plasticno konkretizirala izkušnje s testi­ranjem modula. Modul za nabavo je po njeni presoji zahteven, potrebna je velika informacijska pismenost in poznavanje dela nabave. Nabava v integriranem 
paketu je sestavljena iz sledecih sklopov: 
• 
nabava - izgradnja fondov, 

• 
nabava - katalogizacija, 

• 
nabava - Web katalogi, 

• 
nabava - hranjenje in zašcita (vezava, letniki, crtne kode), 

• 
nabava - racunovodstvo. 


Modul zahteva strogo planiranje izgrad­nje fonda. Za narocilo potrebujejo mini-malno število bibliografskih podatkov, katalogizator uporabi podatke iz narocila. Tretjina podatkov v modulu spada med racunovodske podatke. V modulu lahko išcemo podatke o kontaktnih osebah, njihovih telefonskih številkah, vnos podatkov je kontroliran. Pred uporabo modula za nabavo je potrebno definirati elemente delavnega postopka, imple­mentirati smernice za nabavo in predvi­deti strukturo financne porabe. Definirati je potrebno tipe narocil: odobrena naro-cila, stalna narocila, kontinuirana naroci-la, obvezni izvod, zamenjava, darovi. 
Zadnja delavnica je bila posvecena modulu katalogizacije v Voyageru in sta jo vodili Dorica Blaževic in Vesna Hodak iz NSK. Predstavili sta format MARC 21, kreiranje kataložnega zapisa v MARC-u, predstavili prednost prevzemanja zapisov iz drugih baz ter opozorili na pomem­bnost normativne kontrole. Kljub temu, da se MARC-21 vecinoma uporablja na angloameriškem podrocju z angloameriš­kimi katalogizacijskimi pravili, na Hrvaš­kem zaenkrat ostajajo pri uporabi Vero­ninega pravilnika za katalogizacijo (PPI­AK). Za transliteracijo v Voyageru upo­rabljajo UNICODE standard. Problem so crke, ki imajo dodaten znak npr.: c, š. Izogibajo se primerom, da bi uporabili dve crki za en znak, ker to otežuje trasli­teracijo. Pokazali sta, kako poteka kata­logizacija v Voyagerju. Modul katalogi­zacije vsebuje bibliografski opis in nor-mativni zapis. Pred samo katalogizacijo je potrebno izdelati obrazec za razlicne zapise (obrazec za anonimne publikacije, obrazec za avtorske publikacije itd.). Zapise lahko shranimo v delovno datote­ko ali pa v vzajemni katalog, lahko celo sami dolocimo, kdaj naj se zapis pokaže v vzajemni bazi. Vec o katalogizaciji v sistemu Voyager je objavljeno na naslovu: http://www.nsk.hr/e-izdanja/marc21(1).pdf.  

V zakljucnem, diskusijskem delu posve­tovanja so visokošolski knjižnicarji izrazili željo po cimprejšnji integraciji knjižnic v sistem Voyager. Hkrati se bojijo, da NSK ne bo zmogla edukacije in izvedbe celot­nega projekta. 
Predstavniki podjetij Blackvell, EBSCO, Ovid, SAGE, IEEE, Školska knjiga so predstavili delovanje svojih podjetij, sto­ritve, nacrte za prihodnost in so bili sponzorji srecanja. Predstavljena pa sta bila tudi dva zbornika sedmih in osmih dnevov specialnih in visokošolskih knjiž­nic. 
Na srecanju je bilo 147 udeležencev vecinoma iz hrvaških knjižnic. Iz Sloveni­je so bili poleg naju še trije predstavniki iz IZUMa. 
Zadnji dan je bila organizirana strokovna ekskurzija z naslovom "Pisava, knjiga in knjižnice otoka Krka". Z avtobusom so nas popeljali v katedralo mesta Krk, z ladjico na otok v franciškanski samostan Košljun, kjer hranijo enega od treh origi­nalov Ptolomejevega atlasa. Pogledali smo Bašcansko plošco v opatiji svete Lucije v Baški, prvi glagolski zapis s posvetnim besedilom. Razstavljena je kopija, original hranijo na Hrvaški aka-demiji znanosti in umetnosti (HAZU). Druženje s hrvaškimi kolegi je bilo prijet-no in poucno ter je med nami vzpostavi-lo nove komunikacijske vezi. 
Tereza Policnik-Cermelj in Mojca Trtnik Narodna in univerzitetna knjižnica 


KONFERENCA LIBRARIES IN THE DIGITAL AGE 2007 (LIDA) DUBROVNIK IN MLJET 28. MAJ - 2. JUNIJ 2007 
Konferenca LIDA zdaj že tradicionalno poteka v Dubrovniku in na otoku Mljetu, letos že osmo leto. Vseskozi je usmerje­na na združevanje teorije in prakse knjiž­nicarske oziroma informacijske dejavnos-ti. Vsebinsko sta konferenco opredelili dve temi: uporabniki in uporaba digital-nih knjižnic ter ekonomika digitalnih knji­žnic. Med udeleženci so seveda prevla­dovali hrvaški knjižnicarji in strokovnjaki, ostali pa so prišli iz razlicnih držav in kontinentov, slovenska udeležba je bila sorazmerno dobra. Med avtorji prispev­kov najdemo precej profesorjev s sever-noameriških univerz, naj omenimo Bara-bro Wildemuth, Karen Fisher, Peiling Wang, Paula Kantorja, Donalda Kinga, Roberta Hayesa in seveda Tefka Sarace­vica, ki je bil tudi soorganizator konfe­rence. Letošnji castni gost je bila Chris­tine Borgman, ki je pripravila posebno predavanje. 
Program konference je bil kar obsežen, zato predstavljam le izbrane referate. Zacelo se je z delavnicami, kjer je Paul Turner v delavnici "Methods and Techniques for Web Usabilitiy" predsta­vil pomen študija uporabnosti in analitike uporabe spletnih strani. Pri uporabnosti se ukvarjamo z izboljšanjem uporabniške izkušnje na podlagi raziskave na majhnih vzorcih, medtem ko se analitika ukvarja s podatki za celotno populacijo. Predsta­vil je dosežke že kanonskega avtorja Nielsena in ugotovitve njegovih študij o povprecni uporabi spletnih strani. Podro­bneje je predstavil razlicne metode za raziskovanje uporabnosti, obstaja tudi program MORAE, ki precej olajša zbiran­je in analizo podatkov. Omenil je tudi skorajšnji izid knjige Stevena Kruga s opisom relativno lahko izvedljivih metod za študij uporabnosti. V drugem delu delavnice je predstavil osnovne pojme analize spletnih strani, kateri so kazalniki in kako jih prikažemo s pomocjo vizual­nih orodij, eno njih je na primer Google Analytics. 

Barabara Wildemuth se je v svojem refe­ratu "Bringing Digital Libraries into View on an Individual's Information Horizon" spraševala o vplivu knjižnicarjev na posameznikovo "informacijsko obzorje" tj. splet razlicnih virov, kjer ponavadi išce informacije. Koliko, ce sploh smemo ali pa morda celo moramo vplivati na ta splet. Zavzela se je tudi za premik pozornosti od vprašanj, kako ljudje išcejo informacije na problematiko uporabe informacij. To pomeni oblikovanje knjiž­nicnih storitev, ki podpirajo ponovno uporabo informacij, ustvarjanje novih informacijskih objektov, podporo ucenju in podporo medsebojni pomoci oziroma interakciji posameznikov. 
Karen Fisher je predstavila rezultate upo­rabniške študije v grandiozni Seattle Public Library, kjer so ugotavljali pomen knjižnice kot fizicnega, družbenega in informacijskega prostora. Rezultati so objavljeni tudi v Library Quarterly. V referatu "Effects of Browse Design in Digital Libraries on Users' Browsing Experience" je Xiangmin Zhang primerjal razlike med pregledovanjem treh digital-nih knjižnic: Association for Computing Machinery digital library, Institute of Electric and Electronic Engineering Com­puter Society digital library in Institute of Electric and Electronic Engineering digital library (Xplore). Avtorji so izvedli študijo uporabnosti, primerjali so ucinkovitost uporabnikov pri izvajanju nalog v smislu potrebnih korakov, casa in napak. Peiling Wang in Dimitris Dervos sta raziskovala, katere internetne informacijske in komu­nikacijske tehnologije oziroma vire upo­rabljajo raziskovalci in kako, zlasti ju je zanimala primerjava med razlicnimi drža­vami ter znanstvenimi disciplinami. Razi­skava je potekala v ZDA, Kitajski in Grci­ji. Zanimala ju je, koliko so posamezne storitve oziroma viri pomembni za razis­kovalce. Najvecji izziv jim predstavlja upravljanje z digitalnimi objekti v osebnih zbirkah. Jan Pisanski in Maja Žumer sta v referatu "Mental models and the bibli­ographic universe" predstavila nacrt raziskave ustreznosti Iflinih Funkcional­nih zahtev za bibliografske zapise (FRBR). Nacrtujeta namrec raziskati, koliko model FRBR ustreza mentalnemu modelu, ki ga imajo uporabniki o biblio­grafskem univerzumu. Primož Južnic pa je v referatu "Using decision grid pro­cess to evaluate library collections on the way to post-print times" govoril o spreminjanju vloge knjižnic ob cedalje širšem uvajanju elektronskih znanstvenih casopisov, sprejemu uporabnikov in raz­licnih selekcijskih kriterijih, ki jih uporab­ljajo knjižnice pri nabavi. Podrobneje je predstavil kriterije in merila, ki jih upo­rablja Agencija za raziskovalno dejavnost pri financiranju nabave znanstvene peri­odike. Jadranka Stojanovski pa je pred­stavila hrvaško znanstveno bibliografijo CROSBI, servis Kdo je kdo v hrvaški znanosti ter HRCAK in OAI portal za hrvaško znanstveno periodiko. Roswitha Poll pa je v svojem referatu "New Mea­sures for New Services: Indicators for Quality, Cost and Impact of Electronic Library Services govorila o kazalcih za nove storitve knjižnic v digitalnem okol­ju. Opozorila je na metodološke proble-me pri zbiranju podatkov, stanje postop­kov pri sprejemu novih ISO standardov in pomen standardiziranih indikatorjev. Sonja Svoljšak in Silvia Gstrein sta demonstrirali projekt EOD - eBooks on Demand, evropski projekt, kjer sodeluje tudi NUK. Predstavili sta projekt in poka­zali, kako poteka narocanje digitalizacije knjige na zahtevo. 
Donald King pa je v svojem referatu "The Cost & Use of Electronic & Print Journal Collections" predstavil rezultate longitudinalnih raziskav glede uporabe znanstvenih casopisov, saj so znanstveni clanki v splošnem najpomembnejše gra­divo pri znanstvenem delu. Zanimiv je podatek, da v resnici ni velikih razlik pri poteh do clankov med leti 1977 in 2006, s tem, da so abstraktne casopise zamenjali servisi z e-casopisi. Znanstve­niki v letu 2006 pridobijo precej manj clankov iz casopisov narocenih osebno kot pa preko narocil knjižnice. V letu 1977 je bilo razmerje 68% napram 14% v korist osebnih narocnin, medtem ko se je leta 2006 razmerje obrnilo in sicer 31% napram 52% v korist narocnin knjižnice. V splošnem se znanstveniki bolj naslanjajo na knjižnice in jih bolj uporabljajo. Za branje clankov porabijo enako casa, vendar preberejo precej vec clankov - 150 napram 252. V drugem delu referata pa je prikazal študijo, ki je raziskovala upravicenost obstoja knjižnic in njihov ucinek glede na vložena sreds­tva. Na primeru konkretne knjižnice je pokazal, da znaša vložek v delovanje knjižnice 3,43 mio USD, ce pa bi knjižni-co ukinili, bi celotni stroški uporabnikov znašali 13,48 mio USD. Ucinek investici­je je torej 3,4 napram 1 in vec kot upra­vicuje delovanje univerzitetne knjižnice. 

Bob Pymm iz Charles Sturt University v Avstraliji pa je govoril o uvajanju elek­tronskih knjig v avstralske knjižnice. Predstavil je vzpostavitev sistema, izku­šnje in odziv uporabnikov. Ugotavljajo, da bi odziv na ponudbo elektronskih knjig lahko bil boljši, medtem ko so bili uporabniki bolj zadovoljni z vzporedno ponudbo zvocnih zapisov oziroma zvoc­nih knjig. Alisa Martek, Sonja Avalon in Vesna Golubovic pa so v referatu "Con­sortia Culture: Financial and Organizati­onal Aquisition Models in the Academic Libraries - Example of European Library Consortia" predstavile razlicne modele in pregled knjižnicnih konzorcijev v Evropi ter analizirale prednosti in slabosti mode-lov ter situacijo v Hrvaški. Sreda zvecer je bila posvecena posterski sekciji ob vinu in siru, kjer sem predstavil poster "Remote Access to Information Sources in National & University Library of Slo­venia: Development of Service". Kolegi­ce Tanja Buzina, Karolina Holub, Mirna Willer in Jasenka Zajec iz zagrebške Narodne in univerzitetne knjižnice ter kolega Miroslav Milinovic in Nebojša Topolšcak iz Racunalniškega centra zagrebške univerze so predstavili analizo delovnih procesov pri arhiviranju hrvaš­kega spleta. Ugotavljali so, koliko casa porabijo za posamezne vrste opravil: izbor, katalogizacijo, arhiviranje, komu­niciranje z založniki itn. Rezultate so primerjali s študijo delovnih procesov pri arhiviranju, ki so jo izvedli v avstralski nacionalni knjižnici ter tudi z ucinkovito­stjo delovnih procesov pri "klasicni" obdelavi tiskanih publikacij v hiši. Castna gostja konference je bila letos Christine Borgman. Uvodoma je predstavila pomembne mejnike njene kariere in razi­skovalna podrocja, s katerimi se je ukvarjala. Zatem pa je govorila o novi knjigi "Scholarship in the Digital Age", ki bo izšla letošnje leto. V njej se ukvarja z znanstveno infrastrukturo, ki se z razvo­jem infomacijskih in komunikacijskih tehnologij v temelju spreminja. Pokazala je na problem znanstvenih podatkov, kako zagotoviti njihovo dostopnost in ponovno uporabljivost. 
Za naslednje leto sta napovedani temi "Reference and the Digital Environment" ter "Education and Training for Digital Libraries". Organizatorji so najavili, da se bo serija konferenc LIDA zakljucila z deseto v letu 2009. Tematika zadnje konference bo digitalizacija kulturne dedišcine in sodelovanje knjižnic, muze­jev ter arhivov. Organizatorji nameravajo potlej organizirati dvoletno strokovno in znanstveno srecanje v Zadru. Zbornik konference bo dostopen v Informacij­skem centru za bibliotekarstvo NUK, program konference in druge informacije pa najdete na spletnem naslovu http://www.ffos.hr/lida. 
Gorazd Vodeb Narodna in univerzitetna knjižnica 

BIBLIONET 2007 DNEVI MATICNIH KNJIŽNIC SRBIJE Zbirke v knjižnicah: izgradnja, zašci­ta, vzdrževanje, revizija in uporaba Kruševac, 4.- 6. junij 2007 

(http://www.nbs.bg.ac.yu/events/event. php?id=13876) 
Srbska nacionalna knjižnica (Narodna biblioteka Srbije) je kot osrednja državna maticna knjižnica ponovno ustanovila zvezo srbskih maticnih knjižnic (Zajedni-ca maticnih biblioteka Srbije). Zveza je skupaj s splošno knjižnico v Kruševcu (Narodna biblioteka Kruševac) organizira-la prvo strokovno znanstveno posveto­vanje »Biblionet 2007: dani maticnih biblioteka Srbije«. Kot osrednjo temo so izbrali Zbirke v knjižnicah: izgradnja, zašcita, vzdrževanje, revizija in uporaba. 
Posvetovanja se je udeležilo vec kot sto knjižnicarjev s podrocja Republike Srbije. Štirideset udeležencev je v svojih refera­tih predstavilo izgradnjo zbirk (nacela nabavne politike in posamezne nacine nabave gradiva - še posebej nakup), posebne zbirke gradiva (glasbene in avdiovizualne zbirke, zbirke zapušcin, domoznanske zbirke, zbirko redkih, sta­rih in miniaturnih knjig), zbirke digitalizi­ranega gradiva, zbirko za najstnike, gra­divo z uporabo znakov za gluhe in naglušne v analognih in digitalnih forma­tih, pa tudi teoreticni in znanstveni vidik ter vprašanja in probleme, ki se pojavlja­jo pri vsakodnevni obdelavi gradiva (katalogizacija in klasifikacija), uporabo gradiva in implementacijo DOI sistema v Srbiji. Knjižnicarji so ugotovili, da je nabava knjig zaskrbljujoca, saj imajo knjižnice na voljo vse manj sodobnega in aktualnega gradiva, ki ga uporabniki išcejo, kar se odraža tudi pri izposoji gradiva. Program posvetovanja je na voljo na spletni strani: 
http://www.nbs.bg.ac.yu/view_file.php?file_id=1 762 
Organizatorji so povabili k aktivnemu sodelovanju tudi predstavnika Narodne in univerzitetne knjižnice. Avtorica poro-cila je predstavila referat z naslovom: »Zakon o obveznem izvodu publikacij: strokovne novosti in izkušnje NUK«. V Republiki Srbiji nimajo posebnega zakona za zbiranje obveznega izvoda, ampak zbirajo obvezni izvod v skladu z Zako­nom o knjižnicni dejavnosti in Zakonom 
o kulturni dedišcini. Želijo si zakon, ki bi urejal samo podrocje obveznega izvoda in pred leti so že pripravili predlog, ki pa ni bil sprejet. Sedaj pripravljajo nov pred-log in jih je zato zelo zanimal nov slo­venski zakon, ki vkljucuje sodobne med-narodne smernice. Podobno kot v Slove­niji tudi oni predlagajo za zavezanca založnika, vendar pa je v obeh državah problem, ker je založnik oziroma izdaja­telj lahko vsaka pravna in fizicna oseba. Prav tako kot strokovna komisija, ki je pripravljala teze za nov slovenski zakon, tudi pri njih predlagajo, da poleg založni­ka ostane zavezanec tudi tiskar, in sicer v primerih, ko ne gre za založniško pod-jetje, ampak za posameznike ali organi­zacije, ki poleg druge dejavnosti obcasno izdajajo tudi publikacije. V Sloveniji tak­šen predlog žal ni bil sprejet, glede na izkušnje, ki jih že imamo po sedmih mesecih uporabe zakona, pa bodo lahko tudi iz naše prakse uporabili argumente za takšno rešitev.  Zelo jih je zanimalo tudi zbiranje obveznega izvoda elektron­skih publikacij, ki so objavljene samo na spletu, kar je še vedno novost tudi v svetu. V Sloveniji še niso izpolnjeni vsi tehnicni in kadrovski pogoji, zato še nismo zaceli z zbiranjem. Zaenkrat smo jim posredovali samo izkušnje, ki smo jih pridobili pri pripravi robota za avtomat­sko zajemanje, pri pripravi portala za samostojno oddajanje in pri pripravi pra­vilnika, kjer so doloceni kriteriji za izbor publikacij, ki so vkljucene v obvezni izvod. V Republiki Srbiji tudi predvideva­jo zmanjšanje števila obveznih izvodov (sedaj 10), a so se že na posvetovanju pokazala razhajanja med udeleženci, ali naj obvezni izvod prejemajo še naprej tudi knjižnice v diaspori ali se obvezni izvod omeji samo na podrocje državnih meja. 


Slika 1: Udeleženci posvetovanja 
Na koncu strokovnega programa so na zelo zanimiv in humoristicen nacin pred­stavili lik in delo znamenitega srbskega knjižnicarja Lazarja Curcica, ki je prisos­tvoval posvetovanju in kljub visoki sta­rosti še vedno budno spremljal razvoj stroke. Predstavili so še srbski prevod knjige Peter Brophy: The Library in the Twenty-first Century: New Services for the Information Age (Biblioteka 21. veka: nove usluge za informaciono doba). Original je dostopen v Informacij­skem centru za bibliotekarstvo v Narodni in univerzitetni knjižnici. 
Strokovni program je bil obogaten tudi s kulturnim programom: ogledali smo si dve razstavi knjig, razstavo slik Nadežde Petrovic in predstavo gledališca v Kruše­vcu. Obiskali smo tudi cerkev Lazarico in imeli krajši ogled turisticnih znamenitosti Kruševca. Zadnji dan posvetovanja je bila skupšcina zveze in pa strokovna ekskurzija z ogledom podružnice knjižni­ce iz Kruševca v bližnjih toplicah. 
Irena Sešek Narodna in univerzitetna knjižnica 
PREDSTAVLJAMO VAM 



30.DOLENJSKI KNJIŽNI SEJEM 
POZDRAVLJENI na današnjem medobcinskem srecanju mladih literatov s pisateljico Nejko Oma-hen na 30. Dol. knjiž. sejmu, ki ga vsako leto organizirajo MK trgovina, KUD Krka in KMJ. Soorganizator današnje priredit­ve, ko se bodo predstavili mladi literati in se pogovarjali z mlado in zelo uspešno pisateljico, pa je tudi Javni sklad RS. 
Razpis in odziv mladih literatov nanj vam bo predstavila Klavdija Kotar, ki ima sama velik posluh za pisano besedo in z veseljem spremlja literarne poskuse pri mladih. 
Klavdija Prispevki 

Cestitam in prosim gostjo, da pove svoje mnenje 
Ja, tudi pri naši gostji Nejki Omahen so se v vaših letih že zapisovale prve knji­ge. Obicajno ste vi in jaz navajeni na srecan­ja s starejšimi literarnimi ustvarjalci z opisovanjem dolge življenjske poti, Nejka Omahen pa je skoraj kot ena izmed vas. Živi v Šmartnem pri Litiji skupaj z mamo, ocetom in starejšim bratom, gimnazijo je obiskovala v Ljubljani, sedaj pa na Filo­zofski fakulteti študira primerjalno knji­ževnost in geografijo. 

1.
 Nejka, kdaj so se priceli vaši prvi lite-rarni poskusi? 

2.
 Prva vaša objavljena knjiga SILVIJA , ki je takoj postala uspešnica pri mladih, po casu nastanka sega še v osnovnošol­sko obdobje, saj je izšla leta 1999. 

3.
 Spominjam se podelitve priznanja Moja naj knjiga v Pionirski knjižnici v Lj . Nagrajenke ni bilo, ker je ravno tedaj pisala kontrolko iz biologije. Kako ste sprejemali priznanje osnovnošolcev za najboljšo knjigo 

4.
 Potem so se knjige kar vrstile vsako 


leto in enako uspešno:     Življenje kot v filmu – izide leta 2000       Dež – leta 2001      Veliko srce – leta 2002      Prigode Poprove Pipi – 2004      Spremembe, spremembe – 2007 
Pa kdo vas sili ali nagovarja, da toliko ustvarjate? 
5.
 Veliko obiskujete osnovnošolce na podelitvah BZ. So kakšna posebna doži­vetja in dogodki? 

6.
 Na TVS je nastala nova mladinska nadaljevanka v treh delih in film z naslo­vom Življenje kot v filmu. Ste bili zado­voljni s filmsko upodobitvijo? 

7.
 Ko spremljam vsakoletni izbor najljub­ših knjig, so vse vaše knjige na zelo vid­nih mestih. Kaj vam to pomeni? 

8.
 Verjamem, da boste napisali še veliko uspešnic, zanima pa me, ce je nova knji­ga samo še v glavi, ali je že kaj v racu­nalniku? 


Mladi literati in ostali poslušalci, vprašaj­te gostjo, kar vas zanima. Mogoce pa bodo vprašanja cisto drugacna, kot ce bi bil pred vami resen starejši pisatelj. 
JS RS Obmocna enota NM nagradi mla­de literate – gospa Klavdija Kotar. 
Današnja predstavitev mladih ustvarjal­cev z gostjo Nejko Omahen je zakljucena in 30. Dol. knjiž. sejem je ponovno dosegel svoj namen: predstaviti knjižne ustvarjalce in knjige. 
Cakajo vas pocitnice, ki jih boste gotovo popestrili tudi z dobro knjigo. 
Utrinke dogajanja na 30. Dol. knjiž. 
sejmu je ujela Slavka Kristan 
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto 
OBVESTILA 



ZBIRAMO FOTOGRAFIJE, PLA­KATE …. ZBDS 
Ob 60-letnici Zveze bibliotekarskih druš­tev Slovenije pripravljamo pregledno raz­stavo, od zacetkov do današnjih dni. Vsebino, ki bo osredotocena na publika­cije zveze, želimo obogatiti s plakati, fotografijami in drugimi promocijskimi materiali s posvetovanj zveze ter z drob­nimi predmeti, na primer: pecati in izka­znice društev. Društva, knjižnice in posameznike naprošamo, da nam poma­gajo pri zbiranju gradiva. Zbirali ga bomo do 15. avgusta. Kontaktna oseba je 
Damjana Vovk, Informacijski center za bibliotekarstvo, Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana, tel.01/2001-176, e-naslov  damjana.vovk@nuk.uni-lj.si. Tiskano gradivo, ki nam ga boste zaupali za krajši cas, bomo digitalizirali in ga v najkrajšem možnem casu vrnili, zato vas prosimo, da pri pošiljanju navedete vaš naslov. 

POPRAVEK 
V prejšnji številki Knjižnicarskih novic je v prispevku Irene Kavcic z naslovom »Najpogostejša vprašanja in dileme pri kreiranju bibliografskih zapisov« (str. 1) prišlo do nekaj napak. Zato ponovno objavljamo nekatere dele clanka: 

• Primer na str. 7 • presledek med ena-cajem in oglatim oklepajem v podpolju 200f: 
Primer: 
200$f organiziralo Slovensko društvo za razsvetljavo 200$f = [organized by] Lighting Engineering Society of Slovenia 200$g [urednik zbornika Andrej Orgulan] 

• Podpolji 210g in 210e (str. 12)  v drugem odstavku sta zamenjani oznaki podpolij: 
Kraj tiska navedemo v podpolju 210e, ime tiskarja pa v podpolju 210g. Kadar je ime tiskarne sestavljeno iz izraza "tiskarna" in imena kraja, izraza "tiskarna" ne izpušcamo (npr. [Ljubljana] : Tiskarna Ljubljana). 

• Polje 510 Vzporedni naslov (str. 18) • 
v prvem odstavku je zamenjana oznaka 
podpolja: 
V polje 510 vnašamo vzporedni naslov v primeru, ko potrebujemo dodatni vpis (vzpo­redni naslov kot iskalni element je že nave-den v podpolju 200d). Polje je izpolnjeno v zapisih s stvarno znacnico, v zapisih z avtor­sko znacnico pa samo v primeru, ko je v polju 200 vrednost indikatorja "1" (kar pomeni, da je za naslov obvezen dodatni vpis). 

• Polja 71X (str. 20)  v tretjem odstav­ku je primer napacno prikazan: 
V podpolju 71Xa navedemo uradni naziv organizacije oziroma korporacije, clen na zacetku naziva korporacije izpušcamo (razen kadar ga zahtevajo slovnicna pravila). Sedež korporacije vnesemo v podpolje 71Xc (in ne v podpolje 71Xe, kamor vnašamo kraj ses­tanka). Navedbe kraja ne dodajamo imenom mednarodnih organizacij in kadar je ime kraja že slovnicno vkljuceno v ime korporacije (npr. Mariborska knjižnica). Kadar je ime kraja na koncu imena korporacije, ga zapi­šemo kot kvalifikator v podpolje 71X$c in ne kot del imena (npr. 710$a Železarna 710$c Jesenice). 
Za napake se bralcem opravicujemo. 
BORZA DELA 



DELO IŠCE 
Pravkar sem diplomirala na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Knjižnicarsko prakso sem opravljala v splošni in specialni knjižnici. Zaradi teme diplomske naloge - medknji­žnicna izposoja in dobava dokumentov - sem se seznanjala z delom tudi v viso­košolski knjižnici. Med študentskim delom sem delala v razlicnih podjetjih in si pridobila veliko izkušenj z delom z lju­dmi kot tudi z individualnim delom. Dela-la sem na podrocju telekomunikacij, sodelovala pri raziskovanju trgov - anke­tarstvo, pri telefonskem svetovanju in prodaji, v poštno-logisticnem centru, opravljala administrativno delo v banki itd. Sem organizirana, delavna, natanc­na, odgovorna in komunikativna oseba. 

Znajdem se tako v timskem kot pri samostojnem delu.  Zelo rada bi postala del vašega kolekti­va. Maja Car, univ. dipl. bibl., Kajuhova 34, 1000 Ljubljana maja.car@gmail.com; 031/ 673 900 


DELO IŠCE 
Sem univerzitetna diplomirana bibliote­karka. Študij sem zakljucila letos, tako da je moj cilj najprej poiskati pripravniš­tvo. Vendar kljub temu, da sem komaj zakljucila študij, so moje izkušnje že kar precejšnje. V casu študija sem delala v specialni knjižnici in šolski knjižnici. Po koncanem 4. letniku pa sem sprejela delo v splošni knjižici v okolici Ljubljane. Tako sem v dobrem letu dodobra spoznala delo bibliotekarja-informatorja, delo na informa­tivnem oddelku in na sami izposoji. Sem zelo komunikativna oseba in pripra­vljena na vsako delo v knjižnici. Delo z ljudmi me veseli, aktivno govorim angle-ško, prav tako mi tudi znanje nemškega jezika ni tuje. Seveda pa se bom za svo­je delo še dodatno izobraževala. Vesela bi bila vsakega dela, ki zajema podrocje bibliotekarstva. Dosegljiva sem na tel. 031 270 854 ali na e-naslovu barbadur@volja.net. 

POMOC NUDI 
Diplomirana univ. bibliotekarka z aktivno licenco za vzajemno katalogizacijo nudim knjižnicam pomoc pri katalogizaciji v sistemu Cobiss, v popoldanskem casu. Informacije in kontakt: libasistenca@gmail.com ali 051 354 612. 

PRILOGE 
1. 
V prvi prilogi objavljamo Program 3. strokovnega srecanja z mednarodno udeležbo »Knjižnica – igrišce znanja in zabave«, ki bo potekalo v Novem mestu, 17. in 18. septembra 2007. Objavljamo tudi Prijavnico, Dnevno prijavnico in Rezervacijo hotela. 

2. 
V drugi prilogi objavljamo seznam novih publikacij s podrocja bibliote­karstva, informacijske znanosti in sorodnih ved, ki smo jih prejeli v Informacijski center za bibliotekars­tvo v NUK od kar so prenehale izha­jati Signalne informacije. Seznam je pripravila Branka Badovinac.